Rimsko omizje z ezulskimizdruženji Rossetti, do sosedov odprto Bomo še zmog|j? gledališče posebnega pomena Terezina pekarna sredi Gorice
Primorski
dnevnik
št. 35 (21.272) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
šepet
ulice
Montecchi
/^18
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004
/n v**
Gretja in stopnja evropskega bratstva
Martin Brecelj
Ko bi bila Grčija nekdanja Vzhodna Nemčija, bi bil njen finančni problem že rešen ali vsaj lažje rešljiv. Ko bi bila Grčija Argentina, pa ne bi bila deležna niti finančne pomoči, ki ji zdaj zagotavljajo Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad.
Ta dva kontrafaktična pogojnika, kot bi jima rekli epistemolo-gi, nam lahko pomagata bolje razumeti, kaj je pravzaprav v igri v primeru Grčije, s katerim se ta čas ubadata Evropska unija in še zlasti evrska skupina.
V igri je stopnja solidarnosti, ki naj bi opredeljevala evropsko povezavo, ali drugače rečeno stopnja evropskega bratstva. Gre za tisto tretjo besedo znamenitega gesla francoske revolucije »Liberté, égalité, fraternité«, ki jo večkrat podcenjujemo, a ki kljub temu izraža temeljno vrednoto za sleherno liberalno demokracijo.
Kot znano, je po oceni nove grške vlade Aleksisa Ciprasa program pomoči pod vodstvom že omenjene trojke nesprejemljiv. Grkom naj bi nalagal prehudo breme. To pomeni, da bi morali ostali evropski partnerji v večji meri pomagati pri sanaciji grške prezadolženosti, saj je jasno, da bo moral te račune naposled le nekdo poravnati.
Zadeva ne bi bila sporna, ko bi bila Evropska unija država ali ko bi Evropejci, kot praviloma velja za pripadnike istega naroda, težili k oblikovanju skupne države. V tem primeru bi bila Evropska unija celo dolžna, da breme za sanacijo grške prezadolženosti enakopravno porazdeli med vsemi svojimi državljani, saj pripadati isti državi pomeni deliti skupno politično usodo.
Toda Evropska unija ni država, tako da od nje ne smemo česa takega pričakovati. Res pa je tudi, da evropska povezava pridobiva vse več atributov državnosti, kot izhaja že iz dejstva, da govorimo ravno o evropskem državljanstvu. A kaj naj to konkretno pomeni? Kolikšna stopnja ekonomske solidarnosti naj opredeljuje Evropsko unijo?
To vprašanje se postavlja ob sedanjem grškem primeru. Kdor se zavzema za večjo stopnjo solidarnosti, mora seveda vedeti, da to pomeni dodatno krepiti atribute državnosti Evropske unije na račun suverenosti njenih članic. In obratno.
Vse to seveda velja, dokler govorimo o ekonomski solidarnosti. Če bi šlo za humanitarno katastrofo, pa bi bili dolžni priskočiti na pomoč vsi, ne glede na narodno, državno ali drugo pripadnost.
PETEK, 13. FEBRUARJA 2015
1,20 €
9 ,,	ju,
ukrajinska kriza - Porošenko, Putin, Merklova in Hollande so se 17 ur pogajali
V Minsku dosegli dogovor:
| i •	iv	• •
v nedeljo se prične premirje
Regijama Doneck in Lugansk zagotovljena posebna avtonomija
gorica - V pritličju Trgovskega doma
Novi prostori za NŠK
GORICA - Prostori v pritličnem vogalu Trgovskega doma bodo uradno izročeni Narodni in študijski knjižnici pred 6. marcem, ko bo odprtje stalne razstave o Maksu Fabianiju in njegovi mar-kantni palači na Verdijevem korzu. Od-borništvo za finance in premoženje pri deželi FJK je namreč posredovalo predsednici paritetnega odbora sporočilo o pripravljenosti na predajo prostorov slovenski knjižnici. Ta je privolila v sprejem dodatnih prostorov, vendar pod pogojem, da bo zagotovljen denar za obnovo.
Na 12. strani
včeraj
Umrla sta Dušan Jakomin in Lida Turk
TRST - Na Tržaškem sta včeraj žalostno odmevali novici o smrti dveh vidnih osebnostih, ki sta dali pomemben prispevek kulturnem življenju naše skupnosti. V nabrežin-skem sanatoriju je za posledicami težke operacije umrl priljubljeni ške-denjski župnik, časnikar in kulturni delavec Dušan Jakomin, ki je januarja dočakal 90. leto starosti. V Trevisu, kjer je bila na obisku pri hčerki, pa je včeraj v 75. letu starosti umrla Lida Turk, dolgoletna urednica slovenske radijske postaje Rai in raziskovalka naše polpretekle zgodovine.
Na 6. strani
MINSK - Voditelji Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije so po maratonskih pogajanjih včeraj v Minsku dosegli dogovor za rešitev ukrajinske krize. Čeprav dogovor, katerega ključna točka je prekinitev ognja na območju Doneškega bazena z nedeljo, ne rešuje vseh vprašanj, po mnenju mnogih vzbuja upanje, ker odpira pot za dokončno rešitev konflikta.
Včeraj sklenjeni dogovor v 13 točkah, ki so ga po 17 urah pogovorov poleg t.i. normandijske četverice podpisali tudi proruski separatisti in kontaktna skupina za Ukrajino (Rusija, Ukrajina in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), temelji na sporazumu iz Minska, sklenjenem septembra lani. Regijama Doneck in Lugansk zagotavlja posebno avtonomijo.
Na 11. strani
Furlanič in Svab različno o reformi FJK
Na 4. strani
Sedem Natovih ladij do ponedeljka v Trstu
Na 4. strani
Razstava o odlično ohranjenih dinozavrih
Na 6. strani
Sejem Expomego vse bolj slovenski
Na 13. strani
Tina Maze peta, zmaga Fenningerjeve
Na 16. strani
eu - GRČIJA
Merklova in Cipras za kompromis
BRUSELJ - Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je potrdil, da sta z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom včeraj v Bruslju dosegla dogovor, ki pomeni korak naprej pri iskanju kompromisa med Grčijo in evropskimi posojilodajalci, potem ko se je izredni sestanek evroskupi-ne v sredo končal brez zbližanja stališč.
Cipras je včeraj ob prihodu na svoj prvi vrh EU v Bruslju izrazil prepričanje, da bodo skupaj našli vzajemno vzdržno rešitev za Grčijo. Ob začetku vrha se je Cipras srečal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je prav tako izrazila pripravljenost na iskanje kompromisa, vendar ob spoštovanju pravil.
Na 11. strani
kraški pust - Sinoči žrebanje na Opčinah
Vrstni red je znan
9971234567007
2
Sobota, 14. februarja 2015
ALPE-JADRAN
/
rim - Sestanek omizja z Deželo in ezulskimi združenji
Za istrske begunce sedaj na potezi Renzijeva vlada
Slovenija v celoti poravnala »svoj« dolg do italijanske države
RIM - Po dolgem času se je včeraj spet sestalo omizje med vlado in združenji istrskih beguncev, ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik Gianni Torrenti. To je bilo neke vrste preliminarno srečanje v vidiku tehničnega in torej konkretnega sestanka, ki ga je vladni podtajnik Benedetto Della Vedova sklical za 2. marec. Takrat bodo podrobno obravnavali vprašanja odškodnin beguncem in tudi problematik morebitne vrnitve nepremičnin in drugega imetja beguncem oziroma njihovim potomcem.
Vlada Mattea Renzija je dala neuradno razumeti, da si želi enkrat za vselej zaključiti to kočljivo zgodovinsko poglavje. To naj bi naredila tako, da bi dvignila slovenski in hrvaški odškodninski denar ter se s tem dokončno odpovedala vsakršni zahtevi po vračanju »imovine v naravi«. Ezulska združenja so to možnost vedno odklanjala, nekateri njihovi voditelji pa sedaj kažejo željo po dogovarjanju. Precej prahu je s tem v zvezi dvignil predlog tržaškega poslanca Demokratske stranke Ettoreja Ro-
sata, da bi denar (okoli 90 milijonov dolarjev) splošno namenili tržaški stvarnosti.
Slovenija (zadnje je to vprašanje zaprto) je že 3. januarja 2002 Italiji na
fiduciarni račun pri Dresdner Bank Luxembourg izplačala zadnji obrok in s tem celotno odškodnino v višini 57.707.679 ameriških dolarjev za zapuščeno imetje italijanskih beguncev.
budimpešta - Priznanje za bivšega slovenskega predsednika
Danilu Türku častni doktorat madžarske univerze Corvinus
BUDIMPEŠTA - Univerza Corvinus v Budimpešti je včeraj nekdanjemu predsedniku republike Danilu Türku podelila častni doktorat.
Türk je naziv častni doktor družbenih ved prejel za znanstveno delo na področju mednarodnega prava in narodnostnih manjšin, aktivnosti pri promociji človekovih pravic ter prizadevanj za mednarodni mir in varnost. Častni doktorat je Türku izročil rektor univerze Zsolt Rostovanyi, so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Budimpešti. V zahvalnem govoru je nekdanji slovenski predsednik pojasnil, da so bila v središču njegovega dosedanjega delovanja vseskozi prizadevanja za skupno dobro in spoštovanje človekovih pravic. Ob tem je izpostavil pravice narodnostnih manjšin, kjer da imata Slovenija in Madžarska dolgoletne izkušnje. V luči aktualnih zunanjepolitičnih dogodkov je poudaril vlogo suverenih držav pri zaščiti človekovih pravic v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti.
Pri odločitvi za podelitev naziva so pri univerzi še posebej upoštevali Türkovo delo v obdobju članstva Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 1998 in 1999 ter njegovo opravljanje funkcije pomočnika generalnega sekretarja ZN za politične zadeve v obdobju od leta 2000 do 2005, so pojasnili na veleposlaništvu. Univerza Corvinus je sicer vodilna madžarska univerza na področju ekonomije in družbenih ved. Med prejemniki častnega doktorata sta tudi nekdanji predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in nekdanji generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen.
Danilo Türk
kroma
Domačini italijanske narodnosti zapuščajo Pulj
S tem je dokončno izpolnila svoje obveznosti, ki jih je imela po Rimskem sporazumu med Rimom in Beogradom iz leta 1983.
Osimski sporazum med Italijo in takratno Jugoslavijo iz leta 1975 predvideva, da bosta SFRJ in Italija sklenili sporazum o odškodnini za imetje, upravičenja in deleže italijanskih fizičnih in pravnih oseb, ki so jih nacionalizirale ali z drugimi ukrepi omejile jugoslovanske oblasti. To sta državi, kot rečeno, tudi storili z Rimskim sporazumom iz leta 1983, ki določa, da bo SFRJ kot odškodnino za omenjeno imetje italijanski vladi izplačala 110 milijonov ameriških dolarjev.
Slovenija in Hrvaška, ki sta Rimski sporazum po osamosvojitvi nasledili, sta se julija 1996 dogovorili, da bo Slovenija plačala 62 odstotkov, Hrvaška pa 38 odstotkov od omenjenih 110 milijonov dolarjev dolga nekdanje SFRJ po Rimskem sporazumu. Slovenija je to že v celoti izplačala na poseben fiduciarni račun, Hrvaška pa še ne. Čeprav je denar, ki ga je vplačala Slovenija, na voljo, pa Rim teh sredstev nikoli ni niti črpal niti ni sprejel uradne odločitve o tem. To bo sedaj morda naredila Renzijeva vlada.
novica iz rima
Poslanka Blažina v odboru za proslave
Poslanka Tamara Blažina
RIM - Poslanka Tamara Blažina je bila z dekretom imenovana v delovno skupino predsedstva italijanske vlade za pobude o stoletnici začetka prve svetovne vojne in sedemdesetletnici osvoboditve. Skupino, ki koordinira državni sekretar na predsedstvu Luca Lotti, je bi nastavljena za čimboljšo koordinacijo pobud na relaciji med osrednjo vlado in posameznimi deželami. V tem smislu je v dekretu za imenovanja poslanke Blažine izrecno izpostavljena njena vloga z vidika povezave med Rimom in Deželo Furlani-jo-Julijsko krajino ter ostalimi krajevnimi upravami.
Poleg obeležitve prve svetovne vojne, ki bo trajala do leta 2018, bo v naslednjih mesecih namenjen velik poudarek 70. obletnici zaključka druge svetovne vojne. Tudi to namreč spada v delokrog omenjene vladne komisije.
Dejstvo, da je bila slovenska poslanka Blažina vključena v delovno skupino predsedstva vlade je gotovo pomenljivo iz marsikaterega vidika. Saj gre ne nazadnje za ovrednotenje vloge slovenske narodne skupnosti v Italiji tudi v zvezi s tako pomembnimi vsedržavnimi obletnicami ter spominskimi proslavami.
milan - Slovenija na turističnem sejmu BIT
Prva svetovna vojna tokrat združuje
MILAN - V Milanu je, tako kot vsako leto v tem času, zaživela turistična borza BIT, na kateri se predstavlja tudi Slovenija. V italijanski gospodarski in finančni prestolnici, ki bo od 1. maja gostila svetovno razstavo Expo, Slovenija med drugim izpostavlja obletnico začetka prve svetovne vojne.
Sejem BIT v Milanu je dolgo veljal za največji turistični sejem v Italiji, čeprav je v zadnjih letih precej v zatonu, je za STA pojasnil vodja predstavništva agencije Spirit v Italiji Gorazd Skrt. Slovenija se na borzi predstavlja s sedmimi partnerji.
Čeprav se je turistične borze BIT v preteklosti udeleževalo tudi po več kot 20 slovenskih turističnih ponudnikov, pa je ta sejem za Slovenijo še vedno pomemben, je povedal Skrt: »Kot bližnja destinacija se tam predstavljamo turističnim agencijam in operaterjem iz severne Italije in Lombardije.« Na sejmu BIT so v največji meri zastopani italijanski operaterji in organizatorji potovanj, nekaj pa jih je tudi iz razih držav srednje Evrope.
Stoletnica začetka prve svetovne vojne je turističnim operaterjem dala možnost povezati območje Posočja in Krasa s Furlanijo-Julijsko krajino, to območje sedaj ponujajo kot celovit svet, kot eno samo destina-cijo, ki nudi raznolike in zanimive možnosti. S tem imajo turisti tudi priložnost izkusiti tako različnost kot tudi prepletenost kultur na obeh straneh meje.
ljubljana - Nov vodnik 100 najljubših krajev v Sloveniji
Top destinacije
Vodnik je v angleškem jeziku napisala ekipa štirih tujih novinarjev
LJUBLJANA - Ekipa štirih tujih novinarjev, ki je sedem let obiskovala, fotografirala in izbirala 100 najljubših krajev v Sloveniji, je včeraj predstavila knjigo The Slovenia Book - Top 100 destinations. Kot je poudaril izvršni urednik Niko Slavnič, knjigo odlikujejo opisi številnih znamenitosti, intervjuji z znanimi Slovenci in uporabni aktualni podatki. Knjiga vsebuje pregled številnih zanimivosti Slovenije in opisuje najkrajše poti do njih. V njej po Slavničevih besedah skušajo združiti na stotine fotografij in aktualne podatke o državi. Razlika v primerjavi z ostalimi turističnimi vodiči pa je v tem, da so ga pripravili tuji novinarji.
V knjigi so slovenske znamenitosti razdeljene glede na njihovo geografsko lego, in sicer na severno, južno, vzhodno, zahodno in osrednjo Slovenijo.
Ob njih so tudi zemljevidi. Poleg tega je v njej predstavljenih med drugim deset največjih znamenitosti, deset najbolj tipičnih jedi, deset najbolj znanih gradov in deset smučarskih de-stinacij. Tujcem bo v pomoč tudi manjši slovar z besedami in stavki prevedenimi iz angleškega v slovenski jezik. Zraven je opisan tudi način izgovorjave.
Knjigi je dalo pečat nekaj znanih posameznikov, ki so s svojih področij v intervjujih razsvetlili pogled na Slovenijo in njene zanimivosti. Med drugim je o kulinariki spregovoril Janez Bogataj, o slovenskih festivalih je nekaj povedal direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, plavalec Peter Mankoč pa je predstavil svoje najljubše lokacije za plavanje. Nekaj besed je v uvodu spregovoril tudi predsednik republike Borut Pahor.
Na koncu knjige so strnjene tudi informacije o različnih dogodkih in prireditvah, ki se med letom odvijajo po Sloveniji, o najbolj znanih restavracijah in o tujih diplomatskih sedežih. Knjigo so napisali novinarji Yuri Barron iz Združenih držav Amerike, John Bills iz Walesa, Will Dunn iz Velike Britanije in James Cosier iz Avstralije, ki že več let živijo v Sloveniji. Izdali so jo v 3000 primerkih in bo na voljo v vseh največjih knjigarnah po Sloveniji.
Kot je izpostavil Slavnič, je knjiga lahko zanimivo darilo za tujce, dober vodič za družine, ki v njej lahko dobijo ideje za izlet ali pa je lahko pomoč otrokom pri učenju angleščine, saj je napisana v angleškem jeziku. Slavnič je še napovedal, da s podobno ekipo novinarjev pripravljajo tudi knjigo o Ljubljani, ki pa bo predvidoma izšla prihodnje leto. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 13. februarja 2015
3
špeter - Krovni organizaciji SKGZ in SSO zadolženi za program dejavnosti
V stavbi GS etnografski muzej in kulturni center za manjšino
ŠPETER - Krovni organizaciji Slovenska kulturna gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij naj bi marca pripravili osnutek dejavnosti in načrt upravljanja (tudi kar zadeva finančno kritje stroškov) spodnjih prostorov na špetrskem sedežu Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda, kjer naj bi imela sedež etnografski muzej in kulturni center za slovensko manjšino. Do predaje prostorov naj bi prišlo načeloma pred poletjem, dokončna konvencija o upravljanju prostorov pa naj bi bila sad dogovora med Gorsko skupnostjo in njenim komisarjem, Deželo FJK in krovnima organizacijama SKGZ in SSO.
Tako so včeraj sklenili na sestanku v Špetru, ki so se ga udeležili komisar gorske skupnosti Sandro Rocco, glavna tajnica Teresa Fiscel-li in funkcionar Michele Coren ter deželna predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič ter Drago Štoka in pokrajinska predsednika krovnih organizacij Luigia Negro ter Giorgio Banchig.
Udeleženci srečanja so se strinjali, da je v dogovarjanje o bodočnosti teh prostorov nujno vključiti tudi Deželo FJK oziroma odbornika Torrentija. Obenem pa so poudarili tudi to, da mora do podpisa konvencije priti čim prej oziroma pred dokončno ukinitvijo gorske skupnosti, oziroma pred ustanovitvijo novega medobčinskega združenja, ki ga predvideva deželna reforma krajevnih uprav. Na srečanju so slovenski predstavniki tudi poudarili, da bi morali upravo oziroma koordinacijo dejavnosti zaupati Inštitutu za slovensko kulturo. Ker gre za javne prostore, pa naj bi bili ti na razpolago tudi krajevnim društvom in organizacijam, seveda pod pogojem, da uporabniki spoštujejo in podpirajo prisotnost ter razvoj slovenske skupnosti v videmski pokrajini.
Prostore, kjer naj bi imela sedež etnografski muzej in kulturni center za slovensko manjšino v spodnjem delu sedeža gorske skupnosti so uradno otvorili konec julija leta 2013. Za ureditev novih prostorov je bilo investiranih 400 tisoč evrov iz fonda za razvoj teritorija, ki ga vsako leto zagotavlja 21. člen zaščitnega zakona za slovensko manjšino, 40 tisoč evrov je pa iz lastnih virov investirala gorska skupnost. V zadnjem obdobju pa so dodali še 80 tisoč evrov (vedno iz 21. člena). V glavnem gre za veliko odprto dvorano s premičnimi stenami, ki lahko glede na potrebe ustvarijo večje ali manjše prostore.
Ideja o etnografskem muzeju v središču Nadiških dolin je stara nekaj desetletij. Rodila se že je v obdobju, ko je bil predsednik gorske skupnosti Giuseppe Chiuch. Gradnja sedeža gorske skupnosti, kjer naj bi nastal etnografski muzej se je začela v času, ko je bil predsednik Giuseppe Chiabudini, nadaljevala in končala pa se je pod vodstvom Giu-seppeja Firmina Mariniga, medtem ko so bili prostori namenjeni etnografskemu muzeju dolgo let nedokončani. Vloženih je bilo (s strani gorske skupnosti) več prošenj za financiranje etnografskega muzeja. Leta 2009 pa je vodstvo Gorske skupnosti, ki mu je predsedoval Adriano Corsi, odločilo, da se sredstva iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino uporabijo za ureditev teh prostorov. (NM)
Poslopje Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda v Špetru
nm
Nocoj na 3. mreži RAI pogovor s knjižničarko in upraviteljico Luiso Gergolet
TRST - Drevišnja poglobitev slovenskega deželnega časnikarskega oddelka RAI okrog 20.50 po tretji televizijski mreži RAI 3 bis TDD Predstavlja bo posvečena vrsti različnih tematik: knjižničarstvu, prosvetnemu oz. kulturnemu delovanju in politiki. Dušan Jelinčič je namreč povabil v studio koordi-natorko Narodne in študijske knjižnice, nekdanjo podžupanjo in odbornico doberdobske občine ter dušo kulturnega delovanja v Doberdobu Luiso Ger-golet. Govorila nam bo o prepletanju kulture in prosvetarstva ter nujnosti kulturega pristopa pri vodenju vsake upravne enote. Njena priljubljenost v Doberdobu in širše na Goriškem je znana. Gre torej za vsestransko osebnost, ki je znala povezati toliko na videz različnih dejavnosti. Ponovitev oddaje bo v sredo, 18.t.m., pred poročili okrog 20.10. Režiserka oddaje je Loredana Gec.
naborjet / rezija - Srečanja s krajevnimi javnimi upravitelji
Podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec na delovnem obisku v Reziji in Kanalski dolini
NABORJET - Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec se je v okviru načrtovanih srečanj z izvoljenimi občinskimi javnimi upravitelji občin včeraj popoldne mudil v Kanalski dolini, kjer se je sestal z novim županom Občine Naborjet-Ovčja vas Borisom Preschernom in s skupino nekdanjih in sedanjih občinskih upraviteljev občine Rezija. V ospredju pogovorov je bila še najprej nedavno sprejeta reforma krajevnih uprav, ki tudi na Videmskem resno zaskr-blja zlasti upravitelje majhnih občin. Vprašanja upraviteljev dveh občin (štejeta približno tisoč prebivalcev vsaka) so zelo podobna tistim, ki si jih v teh mesecih in tednih postavljajo naši občinski upravitelji na Tržaškem in na Goriškem: kako zagotoviti doseženo raven storitev v korist občanov tudi v zakotnih krajih, kakršne so npr. gorate vasice, pa tudi ohranjanje šol-
Popdredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec
fotodamu@n
ske ponudbe, javno-prevoznih povezav in socialnih služb za družine in za starejše ter nepokretne občane. Poleg teh je zaznavna potreba po ohranjevanju občinske identitete, ki je globoko zaraščena v vsako območje zase. Obe občini druži tudi pripadnost območju, na katerem je priznana in zaščitena slovenska narodna skup-
nost. »Nihče apriorno ne odklanja povezovanja s sosednjimi občinami, saj je sodelovanje pri sodobni organizaciji javnih storitev marsikje že ustaljena praksa. Vse majhne in odročne občine pa druži tudi želja, da bi ohranile čimvečjo obliko suverenosti na občinskem ozemlju, saj posamezna županstva najbolje poznajo potrebe specifičnih območij in pričakovanja lastnih občanov« je na srečanjih s krajani ugotavljal deželni svetnik Gabrovec.
V Solbici je deželni svetnik sogovornikom podrobneje obrazložil vsebino deželne reforme in prisluhnil njihovim kritičnim pripombam. Srečanje se je zaključilo s sklepom, da bo opozicija v občinskem svetu v Reziji županu in večinski koaliciji predlagala sklic nujne seje občinskega sveta ob navzočnosti pristojnega deželnega odbornika Panontina. Cilj pobude je, da občinski
svet izoblikuje vrsto zahtev, ki naj obseg in statut nastajajoče Unije prilagodi specifičnim potrebam Rezije.
Sestanek z novim naborješkim županom Preschernom je bil vse prej kot izključno vljudnostno-spoznavnega značaja, saj sta z Gabrovcem -poleg deželne reforme- obravnavala vrsto zelo aktualnih vprašanj s področja prostorskega načrtovanja in gospodarskega razvoja. Prvo zadeva poslovanje dvojezične izpostave, ki je trenutno zamrznjeno zaradi negotovosti s finančnimi dotacijami. V zvezi s tem je deželni svetnik SSk že prejšnji teden izpostavil problem odborniku Torrentiju. S slednjim bo Gabrovec že v kratkem obravnaval tudi zanimiv in ambiciozen predlog naborješke občine, da že v kratkem sproži postopek za sperimentiranje trojezične osnovne šole po modelu Kugyjevega razreda v Celovcu.
zgodovina - Pobuda italijanskega kolektiva pisateljev Wu Ming Foundation
Spletna kampanja za resnico o fotografiji ustreljenih Slovencev
TRST - Znana fotografija o italijanskih vojakih, ki streljajo na slovenske civiliste, je bila posneta julija 1942 pri Da-nah v Loški dolini. Takrat je bil dober del Slovenije pod italijansko zasedbo in vojni zločini so bili na dnevnem redu, danes pa so še nekaznovani. Žrtve tega pokola so Franc Zni-daršič, Janez Kranjc, Franc Škerbec, Feliks Znidaršič in Edvard Škerbec. Slika je v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani.
Zal so razni italijanski mediji in drugi v zadnjih letih onečastili omenjene žrtve, ko so sliko, pobrano s spleta, velikokrat objavili v povezavi z 10. februarjem, fojbami in ek-sodusom. Oddaja Porta a Porta (dvakrat), levosredinska uprava v občini Bastia umbra (le-to je na napako leta 2011 opozoril tudi tržaški tajnik SSk Peter Močnik), razne spletne strani in časopisi so vojake predstavili kot partizane, žrtve pa kot Italijane.
Na to je večkrat opozoril tudi Primorski dnevnik, zdaj pa je spletno kampanjo za resnico o tej in drugih fotografijah sprožil italijanski kolektiv pisateljev Wu Ming (avtorji knjige Q in drugih uspešnic). Na svoji spletni strani in Twitter-ju (@Wu_Ming_Foundt) poziva k spletnemu širjenju fotografije s pravilnimi podatki, hkrati pa opozarja na italijanske zločine, na katere javnost najraje pozablja. Skupina Wu Ming je tudi s pomočjo Primorskega dnevnika letos naštela osem različnih slik, napačno povezanih s fojbami, med temi je slika množičnega grobišča iz nedavne vojne v Bosni, (af)
4	Četrtek, 12. februarja 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
reforma lokalnih uprav - Mnenji tržaških slovenskih občinskih svetnikov
Furlanič na strani štirih županov Svab izpostavlja Cosolinijevo vlogo
Oba skrbi zaščita Slovencev - Zastopnik SKP hvali Kluna in Hrovatinovo, ker sta se »uprla» DS
Tržaška občinska svetnika Iztok Furlanič in Igor Svab različno ocenjujeta deželno reformo lokalnih uprav in tudi znano potezo županov Devina-Nabrežine, Zgonika, Repen-tabra in Doline. Medtem ko jih predsednik občinskega sveta iz vrst SKP popolnoma podpira, je svetnik SSk previdnejši, pri čemer izpostavlja pozitivno vlogo župana Trsta Roberta Cosolinija.
Za Furlaniča je ta reforma nedemokratična, kot je zanj bila nedemokratična ukinitev pokrajin. »Po njegovem bodo skoraj vso oblast sedaj dobile t.i. medobčinske unije, medtem ko se je ukinilo direktno in demokratično izvoljene pokrajinske upravitelje. Svab pa je prepričan, da danes Italija potrebuje resno in korenito reformo krajevnih uprav, »kajti zavedati se moramo, da so že zdavnaj minili časi, ko so krajevne uprave imele na razpolago visoke finančne zmogljivosti in ti "zlati časi" se ne bodo več vsaj v taki obliki povrnili.« Tega se dobro zavedajo vsi tisti, ki delovanju krajevnih uprav direktno sledijo - župani, odborniki in svetniki - saj se morajo vsakodnevno soočati kako in na kašen način opravljati nalogo, ko ne moreš zaradi pakta stabilnosti ničesar dolgoročno načrtovati.
Reforme so po Svabovem prepričanju zelo resna in kompleksna zadeva, gotovo je tudi da ne bodo nikoli zadovoljile vseh. Po njegovem je bil tempo ki si ga je deželna uprava zadala prehiter, potrebna bi bila še dodatna soočanja in poglobitve, tudi glede specifičnosti našega ozemlja.
Predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič (SKP)
Furlanič (reformo ocenjuje kot neustavno) pravi, da je deželni zakonodajalec dal preveč pooblastil županu Trsta, ki bo »nosilec« ozemlja z 235 tisoč prebivalci, medtem ko drugod v FJK bodo medobčinske zveze lahko imele največ 80 tisoč prebivalcev. Tudi Svaba skrbi, da bi večje občine (v tem primeru Trst) »pogoltnile« manjše uprave, čeprav priznava Cosoliniju, da se je vedno korektno obnašal v odnosu do okoliških uprav in njihovih upraviteljev. »S tega vidika se mi zdijo morda nekoliko prenagljene izjave štirih okoliških županov, saj je bil Cosolini vedno odprt in pripravljen na katerokoli način sodelovati z okoliškimi občinami,« poudarja zastopnik SSk.
Furlanič na to zadevo gleda pre-
Tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Svab
cej drugače. Poteza županov Devina-Nabrežine, Zgonika, Repentabra in Doline se mu zdi popolnoma na mestu tako z upravnega, kot s političnega vidika. »Politično gledano še najbolj cenim pogumna stališča zgoniške županje Monice Hrovatin in dolinskega župana Sandya Kluna, ki sta se uprla deželni nomenklaturi Demokratske stranke,« dodaja predstavnik SKP.
Kaj pa zaščitna raven slovenske manjšine na Tržaškem v vidiku deželne reforme? Svab meni, da je treba naši narodnostni skupnosti zagotoviti po zakonodaji določen nivo zaščite in to na celotnem teritoriju, saj Slovenci živimo tudi v Trstu, od ožjega središča do okolice in Krasa. »Zakoličiti bo treba, da ne bo zaščita Slovencev odvisna od volje politične
mornarica - Od danes do ponedeljka na obisku 7 ladij iz 6 držav
Natove ladje v Trstu
Danes zjutraj bo priplula v Trst sedmerica vojaških ladij zveze Nato, ki se bo tu zadržala do ponedeljka. Ladje stalne pomorske bojne skupine 2 (Standing Nato Maritime Group 2 - SNMG 2) plujejo po Sredozemskem morju v okviru protitero-ristične operacije Active Endeavour, katere namen je nadzorovati pomorski promet, preprečevati tihotapljenje in trgovino z orožjem ter na splošno zagotoviti varnost v Sredozemlju. Nekatere ladje bodo privezane pri sedmem pomolu v novem pristanišču, druge pri naftnem terminalu, tretje pa bodo vsem na ogled v samem središču Trsta, privezane bodo pred Velikim trgom in ob Pomorski postaji.
Pod vodstvom ameriškega divizij-skega admirala Brada Williamsona bodo v Trstu gostovale ameriška raketna kri-žarka Vicksburg (CG-69), kanadska fregata Fredericton (FFH 337), turška fregata Turgutreis (F 241), nemški tanker Spessart (A 1442), italijanska raketna fregata Aliseo (F 574), španski tanker Patino (A 14) in španska fregata Canarias (F 86).
Odkar je njeno vodenje julija lani prevzel Williamson, je stalna pomorska bojna skupina 2 najprej plula ob severnoameriških obalah, kjer so bile na vrsti razne vaje, nakar se je vrnila v Sredozemsko morje, kjer je sodelovala v proti-terorističnih operacijah, v tiskovnem spo-
Admiralska ladja je ameriška raketna križarka USS Vicksburg
navsource.org
ročilu navaja poveljstvo Natove mornarice s sedežem v angleškem Northwoodu. »Operacija Active Endeavour že 13 let preprečuje teroristične dejavnosti, prisotnost bojne skupine in njene nadzorne dejavnosti pa pripomorejo z večji varnosti v regiji. Več držav skupaj zasleduje iste cilje,« je v sporočilu izjavil viceadmiral Bruno Paulmier, namestnik poveljnika zavezniške mornarice. Vodstvo Natove bojne skupine se bo v Trstu srečalo s krajevnimi oblastmi in z njimi obravnavala razne teme, povezane z varnostjo.
Tržaška pristaniška kapitanija navaja, da bo na osnovi odločitev, ki so jih v sredo sprejeli na sestanku na Prefekturi, od
danes ob 6. uri do ponedeljka ob 10. uri strogo prepovedana plovba na območjih, kjer bodo zasidrane Natove ladje. Ta območja so: bazen med pomoloma Audace in Pescheria do 200 metrov od konca vmesnega pomola Bersaglieri; morje pred 56. in 57. privezom (sto metrov za 57. privezom do vogala s 56. privezom in 200 metrov od pomola) ter ob dveh pomolih, ki ju pri naftnem terminalu v Miljskem zalivu uporablja družba Depositi Costieri Trieste (pomola Sv. Sobota 1 in 2).
Trieste Trasporti obvešča, da bo motorna ladja Delfino verde do ponedeljka opoldne ustavljala na severni strani pomola Audace. (af)
opcije, ki bo takrat na oblasti. Torej če bo naklonjena ali ne nam Slovencem in seveda do sosednjega teritorija, torej okoliških občin,« je še podčrtal Svab.
Furlanič je glede tega dosti bolj črnogled. Stvari okrog zaščite slovenske manjšine v bodočih medobčinskih zvezah se mu zdijo še nedorečene in torej popolnoma odprte. »Občutki glede tega pa niso dobri, še posebno če bo sedež medobčinske zveze, kot si želi deželna vlada, res v Trstu, kjer Slovenci uživamo manj pravic kot v štirih občinah, ki upravičeno zahtevajo ohranitev svoje upravne in politične avtonomije,« ugotavlja predsednik tržaškega občinskega sveta.
S.T.
pokrajina
Resolucija za staro pristanišče
Pokrajinska uprava mora spodbujati rast starega pristanišča in sodelovati pri vseh institucionalnih pobudah za njegov preporod ter za premestitev prostocarinske cone. V ta namen mora podpirati soočanje s prebivalstvom oz. pokrajinskim svetom in širiti informacije o vseh postopkih, ki bodo spremljali prehod starega pristanišča iz državne domene pod okrilje Občine Trst.
To je med drugim zapisano v resoluciji, ki jo je izglasoval sinoči pokrajinski svet z glasovi domala vseh članov skupščine. Izjema sta bila pokrajinska svetnika Severne lige Paolo Po-lidori in Fabio Longo (mešana skupina), ki sta zagovarjala stališče, da se ne sme nič spremeniti.
Sicer so pokrajinski svetniki, ki so še prej obiskali občinski muzej istrske kulture, nazadnje izglasovali resolucijo s stališči večine in opozicije. Levosre-dinska večina in opozicija sta namreč prestavili sorodni resoluciji o starem pristanišču (prva podpisnika sta bila Nadja Debenjak in Claudio Grizon). Večina in opozicija sta se po daljši zanimivi razpravi dogovorili za skupno resolucijo, ki so jo podpisali skoraj vsi ostali svetniki. V njej je poleg že navedenega zapisano, da bodo predstavniki pokrajinske uprave v pristaniškem odboru spremljali postopek, ki bo privedel do konkretne predaje starega pristanišča tržaški občinski upravi. Nadzirali bodo tudi, da ne bo gradbenih špekulacij. Dalje bo pokrajinska uprava podpirala udeležbo miljske občinske uprave (za milj-sko obalo je pristojna tržaška Pristaniška oblast). Pokrajina Trst bo ne nazadnje spodbujala v deželi FJK izvoljene parlamentarce, da bodo po določitvi novih prostocarinskih con pritisnili na Rim za ustrezne izvršilne pravilnike.
A.G.
Insiel: Serracchianijeva sprejela deželne sindikate
Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine, vodstvo deželne družbe Insiel ter sindikati Cgil, Cisl in Uil bodo skupaj poiskali rešitev, ki bo ustrezala tako predstavnikom uslužbencev kot družbama Insiel in Insiel Mercato. V tej luči je vsak postopek glede morebitnih odpustov zamrznjen v pričakovanju na prihodnje srečanje s pristojnim deželnim odbornikom Paolom Panontinom, ki bo bo skušal medtem izdelati za vse sprejemljiv načrt.
To je bil izid sestanka na sedežu deželne vlade, kjer je predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani sprejela deželne tajnike sindikatov Cgil, Cisl, in Uil Franca Belcija, Giovannija Fanio in Gia-cinta Menisa ob udeležbi odbornika Pa-nontina. Sestanek je sledil ponedeljkovemu neplodnemu srečanju med Pa-nontinom, vodstvom Insiela in pokrajinskimi panožnimi sindikati Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil iz Trsta in Vidma, ko je ostal vsak pri svojem stališču.
Sindikati so se zaradi tega tudi odločili za prekinitev odnosov z vodstvom deželne družbe Insiel. Panontin oziroma deželna predsednica Serracchianijeva morata zajamčiti, da ne bo 26 zaposlenih v družbi Insiel Mercato ostalo na cesti in da bo deželna uprava zasledovala rast družbe Insiel, so bili poudarili, drugače ponovnih odnosov ne bodo vzpostavili.
Debora Serracchiani
Problem ni več samo v usodi 26 zaposlenih, temveč tudi v prihodnosti družb Insiel in Insiel Mercato. Zadeva je torej prešla na deželno raven, so povedali Belci, Fania in Menis. Položaj je postal iz pravnega vidika zelo zapleten, so soglašali na srečanju. Ne glede na politično voljo je zato potrebno, da se pri iskanju rešitve poglobi vprašanje in zamrzne vsak drug postopek, so se dogovorili Serracc-hianijeva in sindikati. Skupno stališče so zavzeli tudi glede usode 26 uslužbencev, ki jim je treba tako ali drugače zagotoviti delovno mesto v prihodnosti.
A.G.
/
TRST
Petek, 13. februarja 2015
5
stalno gledališče fjk - Vodstvo o novem statusu in vsebinskih načrtih
Do sosedov odprto gledališče posebnega kulturnega pomena
S 1. januarjem 2015 je stopil v veljavo vladni dekret, ki uvaja ključne novosti v italijanskem gledališkem svetu. Nekoliko drugačen ustroj bo zamenjal dosedanji status stalnega gledališča: dosedanja večja stalna gledališča, naj bi dobila naziv nacionalnih gledališč, manjša pa naj bi postala gledališča posebnega kulturnega pomena. Kot sta na včerajšnji tiskovni konferenci povedala predsednik upravnega sveta Stalnega gledališča FJK Miloš Budin in novi, pred nekaj meseci imenovani direktor Franco Pero, naj bi odslej tudi deželno gledališče FJK Rossetti delovalo kot gledališče relevantnega kulturnega pomena. V to kategorijo ga uvrščajo tudi podatki, ki so jih zabeležili v lanski sezoni: več kot 92.000 gledalcev, 171 odigranih predstav in okoli 2 milijona in 200.000 evrov prihodkov.
Vodstvo teatra Rossetti tako srčno upa, da bodo finančne podpore ustrezno ovrednotile njihovo delovanje. Nadaljnja tri leta delovanja so namreč zasnovali s pestro in raznoliko ponudbo. Franco Pero je predstavil svoja prizadevanja, da bi se gledališka hiša odlikovala po pozornosti do sodobne dra-maturgije in po zmožnosti prikazovanja različnih duš Trsta, prave mešanice različnih kultur in tradicij, od italijanske do slovanskih ter drugih srednjeevropskih kultur. V ta namen so spletli pravcato mrežo sodelovanj z ostalimi gledališči pa tudi s podobnimi kulturnimi ustanovami prisotnimi tako v mestu (Slovensko stalno gledališče, gledališče Verdi, gledališče Miela, gledališče La Contrada) kot na širšem deželnem območju (Teatro Nuovo Giovanni da Udine v Vidmu, gledališče Verdi v Pordenonu).
O tovrstnem povezovanju moči priča premierna državna uprizoritev dela avstrijskega dramatika Arthurja Schnitzlerja Das Vermächtnis (Oporo-
Predsednik Miloš Budin in ravnatelj Franco Pero (prvi in drugi z desne) na včerajšnjem srečanju z novinarji
fotodamj@n
ka), ki bo julija letos v okviru čedajskega Mittelfesta. S to predstavo, v kateri bosta nastopala znana italijanska igralca Stefania Rocca in Franco Castellano, bodo tudi odprli novo gledališko sezono Rossettija 2015/2016. Druga nova obetavna produkcija bocenskega avtorja Roberta Cavosija Rosso Venerdi bo zrcalila prednosti in slabosti sodobne družbe. Režijo so zaupali slovenskemu režiserju Igorju Pisonu. 40. obletnico smrti znamenitega italijanskega režiserja in pisatelja Pier Paola Pasolinija bodo obeležili s serijo raznolikih pobud: od ponovitve že uprizorjenega dela Una giovinezza enormemente giovane do nove postavitve drame Porcile.
»Gledališče Rossetti mora spet pridobiti svojo ključno vlogo,« je poudaril umetniški vodja Franco Pero. »Razgibano bo že v naslednjih mesecih. Skušali smo zbrati nekatera izmed najboljših in najbolj povednih del de-
želne produkcije.« V naslednjih mesecih se bodo tako v dvorani Bartoli zvrstile sledeče predstave: Il Metodo Jordija Galcerana (od 10. do 29. marca), Artemisia Gentileschi Lina Ma-razza ter lutkovni blišč Dai 3 ai 93- Una meravigliosa invenzione, Vittorio Po-drecca e il Teatro dei Piccoli (od 4. do 14. maja). Kot je izpostavil organizacijski direktor Stefano Curti bo spomladi zaživela tudi prijetna novost, in sicer plesni festival, za katerega v vodstvu želijo, da bi postal redna vsakoletna pobuda.
V vrvežu novih sprememb in pestrih načrtov delovanja ima za Slovence v Italiji nedvomno poseben pomen sodelovanje s Slovenskim stalnim gledališčem (o uspešnosti katerega priča izvrstni projekt Trst, mesto v vojni/ Trieste, una citta in guerra Carla To-lazzija in Marka Sosiča) in z gledališči na območju Slovenije ter Hrvaške. O tem nam je predsednik gledališča Ros-
fernetiči - Sinoči pred vhodom tovornega terminala
Motorno kolo v tovornjak
Motorist si je poškodoval obraz in prsni koš - Tovornjak zavijal levo proti meji, motor vozil proti Opčinam
Pri Fernetičih sta sinoči malo pred 18. uro trčila motorno kolo in tovorno vozilo, ki je pravkar zapuščalo tamkajšnji tovorni terminal. Do prometne nesreče je prišlo na pokrajinski cesti pred vhodom v terminal, kjer je tovornjak z ljubljansko registrsko tablico menda zavijal levo proti slovenski meji. Iz še nepojasnjenih vzrokov se je motorist, ki je vozil proti Opčinam, zaletel v levi bok priklopnika in se naposled znašel pod njim.
Motorno kolo je svojo pot končalo pod tovornim vozilom
fotodamj@n
Motorist se je močno udaril v obraz in prsni koš, zagotovo si je zlomil nosno kost. Reševalci službe 118 so poškodovanca najprej oskrbeli na prizorišču nesreče in nato so ga z re-šilcem prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sinoči sprejeli pod t.i. rumeno (urgentno) oznako. Na kraju so bili tudi prometni policisti in gasilci. Po vsej verjetnosti je voznik tovornjaka izsili prednost motoristu, prometna policija pa mora tudi preveriti, ali je poškodovanec spoštoval hitrostne omejitve. (af)
setti Miloš Budin po zaključku tiskovne konference povedal sledeče: »Razmišljamo, da bi izmenjali dve gostujoči predstavi, in sicer da bi predstavo SSG-ja uprizorili v Rossettiju in obratno predstavo Rossettija gostili v SSG-ju. Smisel tega je, da se publika obeh gledališč privadi tudi na drug teater. Poleg tega pa se na tak način v Rossetti-ju "normalizira" prisotnost predstav v slovenskem jeziku. Ob umetniško-kul-turnem vidiku je to tudi zelo pomemben korak za medosebne odnose v samem Trstu.« V tem duhu razmišljajo tudi o koprodukciji z Ljubljansko dramo in verjetno še z gledališčem iz Zagreba in kakšnim gledališčem iz Italije in Avstrije. »Šlo bo za ambiciozen, zahteven projekt, ki bo ovrednotil naše širše sodelovanje v sredjeevropskem prostoru.« Omenjenim načrtom sodelovanja se bo zelo verjetno dodal še kak nov izziv, na mizi pa jih je že trenutno kar veliko. (vpa)
miela - Nocoj
Stand-up komiki Pupkin Kabaretta
Gledališče Miela bo drevi in v ponedeljek, 16. februarja, točno ob 21.01 gostilo komike, ki bodo poskrbeli, da se bo v dvorani razlegal iskren smeh. Umetniško moč in furlanske in tržaške šale bodo združili člani zasedbe Pup-kin Kabarett in tandem i Papu, ki pripravljajo show Pupkin aperitif!!! . Komiki so napovedali, da bodo ponudili zabavo, čeprav sploh ne vedo, če njihova naveza deluje ...
Kakor je značilno za »pup-kinovce«, bodo krmarili med različnimi elementi stand-up komedije, ki bo na obiskovalce vplivala blagodejno in nič kaj preveč kulturno. Razpoloženje občinstva bodo dvignili že po nekaj minutnem nastopu, jakost smeha pa se bo večala že po manj iskrivih nastopih. Poleg dobrih šal, ki bodo povezane tudi z aktualnimi dogodki, obljubljajo dodelan nastop in spontano improvizacijo. Na nastop se vsak pripravlja po svoje in kot pripovedujejo komiki, vsaka šala potrebuje kilometrino, svoj čas, da dozori in res zaživi.
Predstava o posledicah osiromašenega urana
Na posledicah osiromašenega urana na udeležence vojaških operacij sloni drama sodobnega italijanskega avtorja Antonella Taurina »Miles Gloriosus, morire di uranio impoverito«, ki bo v mali Bartolijevi dvorani na sporedu od drevi do nedelje 15. februarja. Predstava je del abonmajskega programa alternativne scene Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine Antonello Taurino se posveča dvema popolnoma različnima zvrstema: večkrat nastopa v televizijski oddaji Ze-lig in obenem raziskuje kočljive teme, kakršna je tema predstave, ki je nastala leta 2011 in je prejela nagrado za najboljšo režijo gledališkega festivala Calandra.
Musical Sisters v Contradi
V	Contradinem gledališču bo od drevi do ponedeljka, 16. februarja, na sporedu musical Sisters. Libreto sloni na karieri članic uspešnega tria The Supremes. Protagonistke so Sherrita, Lucy e Frenchie, ki v detroiski igralski šoli sanjajo o lastnem showu. Sreča se jim nasmehne, ko srečajo pravega producenta in pravo glasbeno založbo. Predstava je zasnovana z glasbeno spremljavo v živo in plesnim ansamblom, poleg tega je v njej 26 znanih popevk, denimo Joyful joyful, Respect, Think, Proud Mary, I'm telling you, Listen.
Zamenjava na čelu miljskih finančnih stražnikov
Luigi Smaldini po desetih letih zapušča poveljniško mesto na miljskem oddelku finančne straže. Odslej bo služboval na oddelku davčne policije v Trstu. V vojašnici na Lazaretu je v torek potekala krajša slovesnost, na kateri sta bila navzoča pokrajinski poveljnik Giovanni Padula in poveljnik proseškega oddelka Marcello Pelle-grino. Na Smaldinijevo mesto prihaja Francesco Bova, ki prihaja ravno z oddelka davčne policije, kjer se je v glavnem ukvarjal s trošarinami in dajatvami, povezanimi z nafto in drugimi surovinami ter njihovimi derivati.
O vojni v Iraku in terorizmu v Evropi
Danes ob 17.30 se bo v deželni dvorani Tessitori na Trgu Oberdan začelo predavanje visokega predstavnika UNICEF v iraškem Bagdadu Marzia Babilleja, ki bo govoril o humanitarni tragediji v Iraku. Pogovor s humanitarnim delavcem bo vodil Giorgio Ros-setti, predsednik združenja Dialoghi Europei, ki tudi organizira današnje srečanje.
Srečanje o glasbi v Novinarskem krožku
V	Novinarskem krožku bosta danes ob 17. uri govorila predsednik krožka Ri-no Alessi in muzikologinja Rossana Paliaga, ki se bosta pogovarjala o operi »Pogovori karmeličank«, ki jo je ustvaril francoski skladatelj in pianist Francis Poulenc. To srečanje bo uvertura v Poulencov glasbeni svet, ki bo na sporedu 21. februarja, in sicer v avstrijskem Celovcu.
Brezmejni pogled skozi masko
Fotografsko združenje TheArtPhoto vabi danes na otvoritev razstave »Brezmejni pogled skozi masko«, ki bo na ogled v istoimenski galeriji v Ul. Diaz 22/c. Na njej bodo skozi fotografijo Andreja Vodopivca prikazane maske, ki so značilne za slovensko, furlansko in istrsko etnografijo. Uradno odprtje se bo začelo ob 18. uri.
6
Petek, 13. februarja 2015
TRST
žalostna vest
Včeraj je umrl Dušan Jakomin
Na Tržaškem je včeraj žalostno odjeknila vest, da je v nabrežinskem okrevališču umrl priljubljeni škedenj-ski župnik, časnikar in kulturni delavec Dušan Jakomin. Decembra je prestal težko operacijo in spočetka je kazalo, da bo počasi le okreval. Številni prijatelji, ki so ga vsak dan obiskovali, so dolgo gojili upanje v njegovo ozdravitev. Potem se je njegovo zdravstveno stanje začelo slabšati in včeraj je v prvih popoldanskih urah preminil. 11. januarja je dosegel 90 let starosti.
Dušan Jakomin je bil še posebej na Tržaškem znana in izjemno priljubljena osebnost. Rojen pri Svetem Antonu nad Koprom je še pred drugo svetovno vojno obiskoval semenišče v Gorici in Kopru, po vojni pa je dokončno stopil v bogoslovje v Gorici. V duhovnika je bil posvečen leta 1949 v Trstu, kjer je potem bil vse življenje dušni pastir na območju Škednja in Kolonkovca.
Jakomin je bil ob duhovniškem poklicu tudi enkratna duša narodnostnega kulturnega življenja na Tržaškem. Vodil je številne pevske zbore in bil mentor več generacijam mladih. Bil je tudi novinar publicist, med drugim urednik nekdanjega tednika Katoliški glas, časopisa Naš vestnik in sodelavec slovenske tržaške radijske postaje. Objavil je vrsto publikacij in knjig, med katerimi je zadnja, z naslovom Od pe-
trolejke do iPada, pričevanje o njegovem življenju, izšla decembra lani.
Tržaški župan Roberto Cosolini je vest o Jakominovi smrti sprejel »ganjen in žalosten«, kot je zabeležil v sporočilu javnosti, s katerim je tudi izrazil so-žalje celotni škedenski skupnosti. Spomnil je na dogodek izpred malo več kot leta dni, ko je občinska uprava ške-denjskemu župnika podelila priznanje, za izjemen človeški in kulturni doprinos, ki ga je v življenju dal škedenjskim ljudem. Žalovanju župana sta se pridružila občinska svetnika Igor Švab in Roberto Decarli.
žalostna novica
Zapustila nas je Lida Turk, urednica in ljubiteljica zgodovine
V Trevisu, kjer je bila na obisku pri hčerki, je včeraj zjutraj umrla Li-da Turk, kulturna delavka, dolgoletna urednica programskega oddelka Radia Trst A in pomembna raziskovalka življenja primorskih Slovencev pod fašizmom. Pokojna rojena De-belli-Debeljak je bila stara 75 let. Rodila se je v Trstu, kjer se je tudi šolala in maturirala na slovenskem učiteljišču. Od leta 1961 do upokojitve je delala na Radiu Trst A, najprej kot uradnica, potem kot zelo plodna urednica govorjenih sporedov, v katerih je posvečala posebno pozornost naši polpreteklosti.
Zgodovini radia, Ciril-Metodo-vih šol, do takrat premalo poznane in cenjene antifašistične organizacije Tigr, obsojencev I. in II. tržaškega procesa, narodnjakov in drugih žrtev fašističnega zatiranja primorskih ljudi je posvetila vrsto intervjujov in nizov oddaj, iz česar so potem nastajale tudi odmevne knjige. Najbolj znana je tista, ki obsega spomine Dorčeta Sardoča Tigrova sled. V tem sklopu je bila prva in menda tudi zadnja, ki je prepričala Dorčeta Sardoča, da je stopil pred radijski mikrofon in poslušalcem posredoval svojo življenjsko zgodbo in zgodbo Tigra. Slovenski antifašistki Zori Perello je posvetila leposlovno oblikovano knjigo, za
Moj pust!
Spet je pred nami najbolj nori teden v letu. S seboj vzemite fotoaparat in poslikajte »svoj« pust ... Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotografije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu ali preko facebooka, kot sporočilo na našo stran primorskiD
katero je leta 2006 prejela nagrado Vstajenje.
Lida Turk se je tudi po upokojitvi ukvarjala z zgodovino. Sodelovala je še naprej z Radiom Trst A ter z našimi ustanovami, šolami in ustanovami, začenši z Zgodovinskim odsekom Narodne in študijske knjižnice. Sodelovala je tudi s Primorskim dnevnikom s članki, informacijami in nasveti. V spominu jo bomo ohranili kot prijazno in razgledano osebnost, ki je veliko prispevala za osvetlitev manj poznanih poglavij naše polpretekle zgodovine.
Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM BELLAVISTA PREBENEG, sobota, 14.02, pu-stovanje z muziko '70-'80 leta, DJ Elvis.
Rezervacije na 331-7114399.
AGRITURIZEM DEBELIS je na
Kolonkovcu odprt do 17.02.
Tel. 040-391790 - zaprto ob sredah.
paleontologija - Razstava v konjušnicah Miramarskega gradu
Na ogled bodo postavili dva primerka ameriških dinozavrov
Da so dinozavri skrivnostna in fasci-nantna vrsta, dokazuje odličen obisk pa-leontološkega najdišča v Ribiškem naselju, kjer je nekoč tacal dinozaver Antonio, čigar skelet hrani Naravoslovni muzej v Trstu. Z znanstvenega vidika je primerek, ki je dolg štiri metre in visok 130 cm, neprecenljive vrednosti. Bogato »dinozavr-sko« ponudbo v Trstu bo prihodnji teden obogatila še razstava v konjušnicah Mira-marskega gradu, ki jo pripravljata visoko specializirano podjetje za fosile Zoic in zadruga Gemina, ki upravlja najdišče v Ribiškem naselju.
Razstavo z naslovom Attenzione di-nosauri: lavori in corso bodo pripravili v sodelovanju z deželnim Nadzorništvom za zgodovinsko, umetniško in etnoantropo-loško varstvo, z njo pa želijo ovrednotiti pa-leontološko najdišče v Ribiškem naselju. Na včerajšnji predstavitvi razstave je njen kurator Flavio Bacchia poudaril, da so v Ribiškem naselju lani zabeležili 19 tisoč obi-
■
skovalcem. Prav ta odličen obisk je bil povod za organizacijo pregledne in izobraževalne razstave o dinozavrih, ki jo bodo za širšo javnost odprli v soboto, 21. februarja.
Razstava je zasnovana interaktivno, na njej pa bo do njenega zaprtja, s.p. do 6. aprila, mogoče spremljati sestavljanje skeleta dveh dinozavrov, ki sta bila odkrita v ZDA. Daffi, 8-metrski allosaurus, in Kan, 13-me-trski mladič diplodok, bosta v roku pol-tretjega meseca sestavljena pred očmi obiskovalcev, ki bodo lahko s pomočjo računalniških programov in virtualnih modelov uživali tudi ob bojevanju teh dveh dinozavrov. Naj povemo, da je ohranjenega okoli 80% njunih skeletov, kar je precej dobra pojava prepoznavne silhuete.
S pomočjo video posnetkov bo na razstavi mogoče spoznati podrobnosti čiščenja ostankov dotičnih dinozavrov in izkopavanje njunih ostankov v ZDA. Na posebnih panojih bo opisano tudi življenje dinozavrov pred 150 milijoni leti, njihov na-
Kurator razstave Flavio Bacchia (desno) z orjaško lobanjo dinozavra, ki bo na ogled v miramarskih konjušnicah
_i fotodamj@n
čin prehranjevanja, še posebej katere rastline so jedli in kako so s svojimi zobmi lahko prežvečili dovolj hrane, da so podpirali svojo večtonsko konstitucijo. Na veselje domačih ljubiteljev dinozavrov bo strokovnjak za dinozavre Bacchia na ogled postavil tudi lobanjo dinozavra, ki se imenuje Laura. Naredili bodo tudi repliko najbolj znanega tržaškega dinozavra Antonia, ki ga bo mogoče podrobneje spoznati v 3D tehniki.
Poleg omenjenih dinozavrov in njihovega življenja bodo obiskovalci vseh starosti lahko spoznali tudi vse skrivnosti paleontologije, znanstvene vede, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji. Strokovnjaki bodo več povedali tudi o njihovem predmetu preučevanja, o fosilnih ostankih živali in rastlin.
Zanimiva znanstvena razstava bo na ogled vsak dan od 9. do 13. ure, ob vikendih in praznikih od 9. do 16. ure. Vstopnica za enkraten obisk bo stala pet evrov, za večkraten obisk pa deset evrov. (sč)
Včeraj danes
Danes, PETEK, 13. februarja 2015
KATARINA
Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17.28
-	Dolžina dneva 10.18 - Luna vzide ob 1.59 in zatone ob 11.52.
Jutri, SOBOTA, 14. februarja 2015
VALENTIN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 2 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 9. do sobote, 14. februarja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Stock 9
-	040 414304, Milje - lungomare Vene-zia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 6, Milje - lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 6 - 040 368647.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 22. februarja.
Tel. 040-229439
Id Osmice
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi št. 14. Tel. št. 040-208632.
PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270.
Loterija 12. februarja 2015
Bari	13	89	71	39	32
Cagliari	60	68	53	88	63
Firence	79	13	47	86	27
Genova	50	39	6	54	52
Milan	68	84	24	6	65
Neapelj	75	52	40	44	73
Palermo	73	14	2	56	47
Rim	19	1	69	58	86
Turin	46	71	38	81	7
Benetke	65	43	55	48	40
Nazionale	33	7	17	61	82
Super Enalotto Št. 19
25 32 44 56 77 87 jolly 28
Nagradni sklad	4.037.259,78 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
6 dobitnikov s 5 točkami	32.783,79 €
493 dobitnikov s 4 točkami	412,53 €
18.662 dobitnikov s 3 točkami	21,43 €
Superstar	44
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
1 dobitnik s 4 točkami	41.253,00 €
102 dobitnikov s 3 točkami	2.143,00€
I.747	dobitnikov z 2 točkama	100,00€
II.250	dobitnikov z 1 točko	10,00 € 23.761 dobitnikov z 0 točkami	5,00€
TRST
Petek, 13. februarja 2015
7
SKD Barkovlje čestita
Marinki Pertot in Vanji Lokarju
Pertotovi ob prejemu Bloudkove plakete in Lokarju ob prejemu priznanja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Obema želi še veliko nadaljnega zadoščenja.
Iskreno čestitamo
Miroslavu Košuti
ob prejemu srebrnega pečata Pokrajine Trst.
KD in ŽPZ Ivan Grbec
Čestitke
Danes praznuje na Proseku okrogli jubilej, 90 let naš dragi MARIO ZAKARIA. Vse najboljše mu kličejo tovariši Krožka SKP GOAT -Kras.
Q Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Cinquanta sfumature di grigio«.
ARISTON - 16.00, 18.45, 21.15 »Turner«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Tutto sua madre«; 18.00 »II leone di vetro«; 21.00 »Ogni singolo giorno«.
FELLINI - 17.00, 21.30 »La teoria del tutto«; 19.15 »Unbroken«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.40, 21.00 »Birdman«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.30, 21.00 »Selma - La strada per la li-berta«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »Whiplash«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.10, 18.40 »Annie«; 15.10, 17.00 »Asterix: Domovanje bogov«; 18.30 »Igra imitacije«; 17.10, 21.00 »Jupiter v vzponu«; 16.00, 18.50, 21.20 »Kingsman: Tajna služba«; 9.30 »Neuklonljiv Jack«; 17.30, 18.45, 19.35, 20.00, 21.15, 22.30 »Petdeset odtenkov sive«; 15.20 »Pobeg s planeta Zemlja«; 20.50 »Poročna priča d.o.o.«; 15.30 »Sedmi palček 3D«; 16.15 »Teorija vsega«; 22.00 »Ugrabljena 3«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.00 »Asterix: Domovanje bogov«; 20.00 »Bo ben taku, da bo prav«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 17.30, 19.45, 22.00 »Cinquanta sfumature di gri-gio«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Non sposate le mie figlie«; Dvorana 2:
M Izleti
KD Ivan Grbec, PD Kolonkovec in Dom Jakoba Ukmarja
vabijo na
Dan Slovenske kulture
danes, 13. februarja, ob 18.30
v dvorano Doma Jakoba Ukmarja,
Ul. Soncini 112.
Nastopali bodo:
otroci OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič-Stepančič,
citrarka Maruša Pišljar,
harfistka Tatjana Donis,
ŽePZ Ivan Grbec,
vodi Silvana Dobrilla.
Slavnostni govornik bo Ksenija Dobrila.
16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Taken 3 -L'ora della verita«; 18.10, 22.00 »Jupiter - II destino delluniverso«; Dvorana 3: 18.45, 20.10 »The Imitation Game«; 16.45 »Notte al museo 3-11 segreto del Faraone«; Dvorana 4: 20.00 »American Sniper«; 16.40 »Shaun - Vita da pecora«.
SUPER- Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 15.50, 16.30, 18.20,19.05,20.50,21.40,22.15 »Cin-quanta sfumature di grigio«; 16.30, 19.00, 21.30 »Taken 3 - L'ora della verita«; 18.50, 21.30 »Selma - La strada per la liberta«; 16.40 »Shaun - Vita da pecora«; 19.00, 21.40 »Jupiter - II destino delluniverso«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Non sposate le mie figlie«; 16.40 »Mune - II guar-diano della Luna«; 16.00,18.05, 20.10 »Notte al museo 3-11 segreto del Faraone«.
TRŽIČ-KINEMAX- Dvorana 1:17.00, 19.45,22.15 »50 sfumature di grigio«; Dvorana 2: 16.20, 18.40 »Jupiter - II destino delluniverso«; 21.00 »Cin-quanta sfumature di grigio«; Dvorana 3:16.30 »Mune - II guardiano della Luna«; 18.00, 20.00, 22.10 »Taken 3 - Lora della verita«; Dvorana 4: 16.40, 19.50 »Shaun - Vita da pecora«; 18.10, 21.30 »Non sposate le mie figlie«; Dvorana 5: 17.30 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«; 19.50, 22.10 »Birdman«.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta v soboto, 14. februarja.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-
NA sporoča, da bo urad tajništva za sprejem vpisnin odprt od ponedeljka do petka, od 7.30 do 14.30. Info na tel. 040-200136.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2015/16 v vse šole in vrtce (OV Piki Jakob, OV Jakoba Ukmarja, OV v Škednju, OŠ Ribičič-Širok, OŠ Grbec-Stepančič, NSŠ Ivana Cankarja) potekalo do 15. februarja.
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure; tel. 040-573141, urad@dija-ski.it.
23 Obvestila
KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za velikonočno potovanje v skoraj dvomilijonski Beograd -nenavaden mozaik kulture, zgodovine, temperamentne glasbe, gostoljubja in domačnosti ter v Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Program in prijave na sedežu Krut-a (Ul. Cicerone 8, 2. nadstr.), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
OSNOVNOŠOLCI IZ BAZOVICE bodo danes, 13. februarja, ob jutranjih urah obiskali vaščane in preganjali zimo. Pridružite se jim!
PUSTNA SKUPINA BAZOVICA obvešča, da bodo plesne vaje potekale danes, 13. februarja, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici.
UČENCI OŠ FRAN MILČINSKI iz Kati-nare bodo danes, 13. februarja, ob jutranjih urah koledovali po Lonjerju. Pustno razpoložene maske bodo obiskale vse radodarne vaščane!
FOTOVIDEO TRST80 vabi na Opčine v soboto, 14. februarja, na fotografsko tekmovanje »Pustni ex-tempore«. Vpisovanje na pustno soboto v Prosvetnem domu od 13. do 14. ure. Info na tel. št. 329-4128363 ali www.trst80.com.
BORŠTANSKI PUST - v nedeljo, 15. februarja, bo potekal tradicionalni sprevod po vasi od hiše do hiše. Letos bomo obiskali Zabrežec v jutranjih urah in Boršt po kosilu. »Škrmate« se zberemo v Srenjski hiši ob 9.30 in točno ob 10.00 krenemo na pot.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo po ustaljeni tradiciji ob pustnem času obiskalo domače vasi: v nedeljo, 15. februarja, Slivno, Mavhinje, Ce-rovlje, Prečnik in Praprot; v ponedeljek, 16. februarja, Vižovlje, Štivan, Medja vas, Sesljan, Trnovco in Šem-polaj; v torek, 17. februarja, Nabreži-no. Vabimo k sodelovanju vse prijatelje in ljubitelje vesele glasbe!
HATHA YOGA - KD RDEČA ZVEZDA, v sodelovanju z vaditeljem Janom, prireja tečaj Hatha yoge. Lekcije se odvijajo ob ponedeljkih in četrtkih ob 18.00 v Saležu. Vabljeni na sproščeno telesno in umsko vadbo. Info na tel. 340-6887720 (Jan) ali yogajanbu-din@gmail.com.
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, v organizaciji KD Fran Venturini, bo v nedeljo, 15. februarja, od 15.30 do 20.00 in v torek, 17. februarja, od 16. do 20. ure v društvenih prostorih pri Dom-ju. Igra ansambel Remix. Vsi toplo vabljeni!
SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi vse prijatelje pusta, da se udeležijo pustnega sprevoda po vasi v nedeljo, 15. februarja, ob 8.30 izpred »kantine pri Rikardotu«. Društvo bo v torek, 17. februarja, priredilo tudi tradicionalno otroško pustno rajanje v prostorih Srenjske hiše ob 16.30. Za glasbo in prigrizek poskrbljeno.
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - HATHA YOGA: na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu. Urniki: torek in petek 18.3019.50 in 20.00-21.20. Vabljeni na popolno sprostitev telesa in uma. Info na tel. 340-6887720 (Jan) ali yogajanbu-din@gmail.com.
SKD TABOR - HATHA YOGA: v Prosvetnem domu na Opčinah. Tečaja se bosta odvijala ob ponedeljkih ob 20.00 in sredah ob 20.30 ob torkih in petkih ob 9.00. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti, ki omogo-
ča razvoj vašega telesnega in umskega potenciala. Info na tel. 340-6887720 (Jan) ali yogajanbudin@gmail.com.
DSI vabi v ponedeljek, 16. februarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na debatni večer na temo »Vloga športa v naši stvarnosti nekoč in danes«. O temi bosta govorila Jože Peterlin in Franko Drasič.
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE bo v ponedeljek, 16. februarja, od 16. ure dalje v dvorani Ljudskega doma Can-ciani v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24.
SKD VIGRED vabi otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo na pustno rajanje, ki bo v ponedeljek, 16. februarja, od 16. do 18. ure v spodnjih prostorih stavbe Albina Škerka v Šem-polaju.
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z bogato loterijo in animacijo v organizaciji SKD Primorec bo v torek, 17. februarja, od 15. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča, da je zbirališče za koledovanje po vasi v torek, 17. februarja, ob 13. uri v »Žavljah«.
SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine, prireja otroško pustno rajanje v torek, 17. februarja, od 16. do 19. ure. Zabaval nas bo Mladi Maj!
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi na pepelnico v sredo, 18. februarja, v Štalco v Šempolaju med 18. in 20. uro na veselo slovo od pusta »Mornarja Mareta«.
V MARIJANIŠČU na Opčinah bodo v februarju in marcu ob sredah potekala srečanja priprave na poroko. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu za vse, ki se želijo poročiti v cerkvi. Prvo srečanje bo v sredo, 18. februarja, ob 20.30. Skupno 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. Prijave na tel. št. 3358186940.
ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen Modremu pinoju. Pokušnjo bomo izpeljali v petek, 20. februarja, ob 20.30 v restavraciji v Miljah. Info in vpisnina po tel. 333-9857776 ali trie-ste@onav.it.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 20. februarja, na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja.
VZPI - ANPI: Naselje Sv. Sergija in Ri-cmanje-Log, vabita v petek, 20. februarja, ob 18. uri v Ljudski dom Palmiro Togliatti, Ul. Di Peco 7, na predstavitev knjige Marie Antoniette Moro »Tutte le anime del mio corpo«. Knjigo bo predstavila Sara Matijacic v pogovoru z avtoričino hčerjo Lore-no Fornasir ter z zgodovinarko Anno Di Gianantonio in književnico Ga-briello Musetti.
POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje izredni pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v sredo, 25. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20 (2. nadstropje).
OBČINA DOLINA sporoča, da bo do petka, 27. februarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup v š.l. 2014/15 učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini, v korist učencev nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec na www.san-dorligo-dolina.it.
OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala za š.l. 2015/16 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 - slovenska in italijanska sekcija in v otroške jasli Colibri, Ul. Curiel 2 (samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina) do petka, 27. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it.
SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno uvodno predstavitev delavnice »Skrb za zdravje ženske in njeno vitalnost« v petek, 27. februarja, ob 17.00 v Kulturnem domu v Nabrežini. Prvo od petih srečanj pa bo v soboto, 28. februarja, od 17.00 do 18.30. Za ostale info na tel. 349-6483822 (Mileva).
H Prireditve
KD IVAN GRBEC, PD Kolonkovec in Dom Jakoba Ukmarja, vabijo na Dan Slovenske kulture danes, 13. februarja, ob 18.30 v dvorano Doma Jakoba Ukmarja, Ul. Soncini 112. Nastopali bodo: otroci OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič - Stepančič, citrarka Maruša Pišljar, harfistka Tatjana Donis, ZePZ Ivan Grbec, vodi Silvana Do-brilla. Slavnostni govornik bo Ksenija Dobrila.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi do 20. februarja v Gregorčičevo dvorano, Ul. Sv. Frančiška 20, (2. nadstropje) na ogled razstave 1914 -Položaj žensk na predvečer vojne: zjutraj od ponedeljka do petka (9.0013.00), popoldne danes, 13., 16., 17., 18., 19. februarja (14.00-17.00).
SDD JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev dnevnika »Od Galicije do Južne Tirolske« Alojza Goriupa, Prosečana v prvi svetovni vojni. Ob prisotnosti avtorjevega sina Sergija ga bo predstavil Vinko Avsenak, vojaške pesmi iz tistega obdobja pa bo zapel MePZ Kraški dom z Repentabra. Prireditev bo v Kulturnem domu Prosek - Kon-tovel danes, 13. februarja, ob 20.30.
KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita na popoldansko Prešernovo proslavo »Naj pesem sega do srca« v četrtek, 19. februarja, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3, 1. nadstr.). Prof. Majda Cibic bo predstavila zbirko poezij Odselitev pesnika Ivana Tavčarja, s sodelovanjem gledališkega umetnika Adrijana Rustje in pianistke Alenke Cergol.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ Sv. Jernej vabita na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) z naslovom »Al ljubiš me al me sovražiš?« v Finžgarjevem domu v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. Oblikovali ga bodo Ml DPS Vesela pomlad, MKS Stane Malič, MCPZ Sv. Jernej, solisti in igralska skupina T. Petaros. Govor: Alenka Štoka.
POGLED V KRALJESTVO TEME je naslov razstave fotografij, ki sta jih v globinah jam posnela Claudio Bratos in Peter Gedej. Razstavo je priredila Skupina 35-55 SKD France Prešeren in je na ogled v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu.
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
PRODAJAM ženske čevlje in škornje od št. 43 do 46. Tel. št.: 335-5283387.
PRODAJAM sode za vino ali olje iz ino-xa. Tel. št.: 331-7114399.
SKRBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot čistilka ali negovalka starejših oseb. Tel. št.: 329-3227075.
Prispevki
V	spomin na Daria Škabarja darujejo Tamara in Zvonko 50,00 evrov, Zmaga Lorenzi 30,00 evrov in Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Daria Škabarja darujejo Neva, Edvin in Tjaša 30,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Karlota Guština in Dariota Škabarja darujeta Milko in Irma 15,00 evrov za MoPZ Kraški dom in 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repentabru.
V	spomin na Primoža Možino darujeta Neda in Zmago 30,00 evrov za tabornike Rodu modrega vala.
V	spomin na Dariota Škabarja darujeta Marina in Miloš Košuta 50,00 evrov za AIRC - Združenje za raziskave rakastih obolenj.
V	spomin na Irmgard Stiefel vd. Luksa darujeta Neda in Zmago 30,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel.
V	spomin na Dariota Škabarja darujeta Egon in Romana 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repentabru.
8
Petek, 13. februarja 2015
TRST
/
kraški pust - Nocoj se zabava nadaljuje z defilejem mask v openskem Prosvetnem domu
- Valentin in Osminka
izžrebala vrstni red
Po tržaški skupini Anfass bo kot prvi iz openskega Pikelca po Dunajski cesti jutri krenil voz predstavnikov tržaške mestne četrti Kolonija. Ti bodo gledalcem pustne povorke predstavili svoj pogled na mostove, za njimi bo nastopila skupina iz Šempolaja, na dnu startnega sporeda pa bodo seznam dopolnili predstavniki Pustne skupine Praprot z ambicioznim tehnološkim vozom. Proseški pustarji bodo nastopili takoj pred kriško skupino, izven
Levo žrebanje vrstnega reda pod budnim očesom njunih pustnih veličanstev iz Štmavra, ki sta se na Opčine pripeljala (desno) na starodobnem terencu
fotodamj@n
konkurence pa še pustna skupina iz Bo-ljunca z naslovom To je ljubezen.
S sinočnjim žrebom startne liste vozov in skupin je 48. izvedba Kraškega stopila v živo. Krstni nastop na domačih tleh Kraškega pusta je opravil tudi Štmaver-ski kraljevi par. Njuni veličanstvi sta se že v popoldanskih orah mudili na Opčinah v spremstvu Šaleških godcev. Harmonikarji, trobentači in tamburaši so prijetno ogreli tudi pustno vzdušje v restavraciji
Diana, kjer se je neobičajno točno, natanko ob 19.30, začel žreb.
Vseskozi pa sta se Kralj Valentin Štrukejli in Kraljica Osminka Sabotinka peljala na zgodovinskem terenskem vozilu, sicer ameriškem Willysu iz 2. svetovne vojne v lastni gospoda Adriana Grgi-ča, ki zanj skrbi že več desetletji. Zadnja postaja pa jima je bila dvorišče znane openske restavracije, kjer je radovedno občinstvo s svojo repensko hudomuš-
nostjo kratkočasil Omar Marucelli, za bogato zakusko pa je poskrbel gospod Claudio.
Včerajšnjemu žrebu pa bo danes sledil običajni pustni defile v osrednji dvorani Prosvetnega doma ob 19.30. Prijave so še možne na spletni strani in uro pred defilejem v prostorih Prosvetnega doma. Petkov večer se bo nadaljeval ob glasbi skupine Orange Juice, Openski mladinski krožek pa bo poskrbel za pijačo. (mar)
VRSTNI RED SKUPIN IN VOZOV V SPREVODU
1.	Skupina COOPERATIVA TRIESTE INTEGRAZIONE ANFFAS -Baci, baci, baci
2.	Voz KOLONJA / TUTTI COL CALES - Mostovi
3.	Skupina ŠEMPOLAJ - Dokler barka gre ...
4.	Voz PROSEK - KONTOVEL - Ga sj'rj'mo n'prej ... al gremo n'zaj?
5.	Skupina KRIŽ - Wild wild east
6.	Voz BAZOVICA - Bo, al ne Bo??
7.	Skupina ZDRUŽENJE STARŠEV ŠOLA VIRGIL ŠČEK NABREŽI-NA - Nagajivi svinčniki
8.	Voz KULTURNO DRUŠTVO SO-VODNJE - Sreča je minljiva
9.	Skupina REPEN - Last minute
10.	Voz VALMAURA & DEA - I su-per...cartoons
11.	Skupina SKD DRAGO BOJAN GABROVEC - Pepelka je zge-bila cuku
12.	Voz ŠTMAVER - Problemi so, problemi bojo, k. jih gleda!!!
13.	Skupina GROPADA-PADRIČE-LUNA PUHNA - Črno na belo
14.	Voz MEDJAVAS/ŠTIVAN - Peter Pan in bodočnosti, ki je ni!!
15.	Skupina OPČINE - Peška-dur-ji v slabih vodah
16.	Voz PRAPROT - Staro, mlado vse bolano na tač skrin
17.	Skupina BOLJUNEC - To je ljubezen (izven konkurence)
nšk - 1. in 2. razred OŠ Frana Milčinskega v oddelku za mlade bralce
Otroke navdušil vsestranski umetnik Miroslav Slana-Miros
Učence prvih dveh razredov osnovne šole Frana Milčinskega s Katina-re je v torek dopoldne ob priložnosti praznovanja dneva slovenske kulture razveselilo srečanje s slovenskim vsestranskim umetnikom Miroslavom Sla-na-Mirosom.
Društvo slovenskih pisateljev namreč že več let organizira in koordinira izobraževalni program Povabimo besedo, ki ponuja učencem in dijakom osnovnih oz. srednjih šol priložnost za brezplačno srečanje s slovenskimi avtorji. Lani je prišla na obisk pisateljica Majda Koren, letos pa sta se učiteljici Lučka Križmančič in Ljuba Leghissa odločili, da povabita Miroslava Slana-Mirosa. Sodobni književnik se namreč ukvarja tudi s folklorno tradicijo, ki je otrokom na tej šoli zelo priljubljena zaradi folklornega krožka.
Ker katinarska šola ne razpolaga z večjo večnamensko dvorano, je tudi letos za pomoč prosila Narodno in študijsko knjižnico, ki je rade volje gostila srečanje v prostorih oddelka za mlade bralce v Narodnem domu. Miroslav Slana-Miros se je malim poslušalcem uvodoma predstavil in jim povedal, kaj piše. Tako so izvedeli, da je dramatik, pisatelj in tudi pesnik, ki živi in dela v Mariboru. Prebral je nekaj njegovih šaljivih pesmic, kot Kaj je to mogoče, Zaljuble-na frklja in računstvo ter Joj, je to debela laž; naposled jih je razveselil z doti-kankami. Malim poslušalcem pa je nato predstavil »gumitvist«, to je skakanje z elastiko, ki je radovedne učence spodbudilo, da so kar vsi skakali.
Ob koncu srečanja so malčki izkoristili priložnost, da so si izposodili nekaj knjig, kot to redno opravljajo vsak mesec že od začetka šolskega leta in še da so prinesli v knjižnico njihove knjige za pobudo Knjigokrog; to je izmenjava rabljenih otroških in mladinskih knjig, katero skrbno vodi knjižničarka Alenka Hrovatin.
Miroslav Slana-Miros z učenci šole F. Milčinskega
Pravljični junaki barkovljanskega vrtca
Tako so včeraj pozirali pravljični mali junaki, ki obiskujejo vrtec v Barkovljah. V pisani druščini otrok so bili malčki, ki obiskujejo slovensko sekcijo in dva razreda italijanske sekcije. Sprehod po Barkovljah je bil uokvirjen v projekt »Bilo je nekoč«, v okviru katerega želijo vzgojiteljice z malčki ovrednotiti življenje v starih časih.
Tokrat so mali spretni prstki izdelali čudovite pravljične klobuke, odlično pa so se naučili tudi pesmico, ki so jo vsi skupaj zapeli v slovenskem in italijanskem jeziku. Druščina princesk, vil in vitezov je privabljala poglede mimoidočih, ki so z veseljem opazovali ponosne in na trenutke komične malčke.
fotodamj@n
prosek - Nocoj v Kulturnem domu
Predstavitev dnevniških zapisov Alojza Goriupa
Ob obhajanju obletnice prve svetovne morije je prišlo na dan več spominskih in dnevniških zapisov, ki so jih sestavljali predvsem vojaki na različnih frontah. Eden izmed teh je tudi dnevnik poročnika Alojza Goriupa s Pro-seka, ki je celotno vojno obdobje preživel kot topniški častnik najprej v Galiciji, nato pa na Tirolskem. Konec lanskega leta je spis po posredovanju avtorjevega sina Sergija zagledal luč sveta pri tržaški založbi Mladika.
Njegov avtor je izhajal iz znane narodnozavedne proseške družine, ki je v marsičem zaznamovala življenje vasi in širše tržaške okolice, zato so se v proseško-kontovelskem društvu Jaka Štoka odločili, da bi mu posvetili večer s predstavitvijo knjižne izdaje dnevnika. Goriupov spis prinaša tudi
marsikaj zanimivega o domači vasi, o čutenju in razmišljanju zavednega Slovenca. Avtor je namreč izhajal iz družine, ki je pripadala tistemu družbenemu okolju, ki je oblikovalo politično podobo tržaških Slovencev vse od druge polovice 19. stoletja pa do prve svetovne vojne.
Nocojšnjo predstavitev v prose-škem kulturnem hramu bo ob 20.30 ob prisotnosti avtorjevega sina vodil Vinko Avsenak, ki je skrbno uredil dnevniške zapise in jih opremil z bogatimi opombami in razlagami. Večer bo obogatilo tudi predvajanje izvirnih Goriupovih fotografskih posnetkov s fronte ter petje slovenskih vojaških pesmi iz tistega obdobja, za kar bodo poskrbeli člani MPZ Kraški dom z Re-pentabra.
/
MNENJA, RUBRIKE
Petek, 13. februarja 2015
9
ŽARIŠČE
Vera in njene interpretacije
TomaŽ Simčič
Laskave besede, ki mi jih je namenil prof. Jože Pirjevec v svojem nedavnem odzivu (PDk, 5.2.), me nekako obvezujejo, da najin dialog obogatim še z enim nadaljevanjem. In to toliko bolj, ker je odziv prišel od mojega nekdanjega profesorja in mentorja, kateremu veliko dolgujem, saj me kot univerzitetni docent ni le navdušil za zgodovino, ampak me je tudi z naklonjenostjo spremljal pri pisanju disertacije o msgr. Jakobu Ukmarju. Tudi sicer prof. Pirjevcu priznavam izjemno razgledanost ter sposobnost zgodovinske sinteze in posredovanja zapletenih strokovnih dognanj široki publiki. Vse to pa seveda ne pomeni, da vedno soglašam z njegovimi stališči. Zato sem se pred kratkim tudi odzval na njegova izvajanja o razmerju med vero in moralo.
Zadnjemu zapisu prof. Pirjevca oporekam pravzaprav le deloma, saj glavni poanti njegovega odgovora, da »zna biti vera, kot jo interpretirajo ljudje, v resnici nevarno orožje«, ne morem ugovarjati. Kako tudi bi, saj jo, v kolikor ni vera le izgovor za uveljavljanje drugih interesov, tako rekoč vsak dan potrjuje dnevna kronika! Sicer pa niti v svojem prvem razmišljanju tega dejstva nisem tajil, ugovarjal sem le mnenju, da vodi sleherno priznavanje Boga v nestrpnost in »totalitarnost«. Ker se mi zdi, da v svoji repliki prof. Pirjevec pri tem stališču nekako vztraja, naj še jaz vztrajam pri svojem. »Vztrajam« je pravzaprav pretežka beseda, saj bi ob vprašanjih, ki se jih tu dotikam, najraje umolknil in priznal, da marsičesa ne razumem, kaj šele, da bi poučeval druge! Ker pa vsaka diskusija zahteva argumente in protiargumente, vendarle nadaljujem.
Nekoliko me preseneča, da prof. Pirjevec pomislek o veri, ki se lahko izrodi v »nevarno orožje«, razteguje tudi na lik Jezusa Kristusa. V tovrstnih diskusijah je na-
mreč polemična ost navadno usmerjena v institucionalno Cerkev, in ne v njenega ustanovitelja. Res je sicer, da je tudi Bog, kakršnega prikazujejo evangeliji v osebi Jezusa Kristusa, Bog, ki zahteva celega človeka. V tem smislu je tudi evangeljski Bog res »totalitaren«. Toda »totalitarizem« je beseda, ki se bolj kot v moralni filozofiji uporablja v zgodovinopisju in družboslovju za označevanje nekaterih režimov 20. stoletja. Zato se moramo najprej dogovoriti, na kaj se ta evangeljski »totalitarizem« nanaša. Vsako besedo se da seveda iztrgati iz konteksta, toda meni se zdi očitno, da se evan-geljsko sporočilo nanaša na posameznega človeka, na njegovo osebno spreobrnitev, in tudi v kolikor je namenjeno judovskemu narodu kot celoti, ne meri na prevzem oblasti, na posvetno moč ali na vzpostavitev teokratske države. Naj se še tako trudim, iz celote evangelijev res ne morem razbrati poziva k »sveti vojni«.
Predvidevam ugovor: to so seveda lepe besede, zgodovinska izkušnja pa kaže drugačno sliko. In spet priznam, da je tudi ta ugovor upravičen. Če ne bi bil, bi leta 2000 papež Janez Pavel II., ki ni slovel ravno kot modernist, ne bil javno obžaloval vrste zlih dejanj, ki so v teku stoletij omadeževala podobo krščanstva. Pa jih je, in to - kljub določeni splošnosti obžalovanja - ni bila neboleča poteza, kar nenazadnje dokazujejo tradicionalistični krogi, ki tega koraka Wojtyli nikakor niso mogli odpustiti. Zdi se mi pa, da utegne biti ta že klasični očitek katoliški Cerkvi o neskladnosti med besedami in dejanji tudi posledica prevelikih in nerealnih pričakovanj. Krščanstvo je namreč človeštvu res odprlo nova obzorja upanja, iz katerega so se hranile in se še hranijo generacije in generacije vernikov, ni pa Jezusovih učencev, ne kot posameznikov ne
kot organizirane družbe, obdarilo s sposobnostjo, da bi po nauku, ki ga izpovedujejo, tudi dejansko živeli in niti, da bi na podlagi tega nauka res izgradili »božje kraljestvo na zemlji«. Pričakovati, da se bo to po ne vem kakšnem čudežu zgodilo, pomeni prestavljati v čas in prostor nekaj, kar je bilo pravzaprav obljubljeno za konec časov, za onstranstvo. Nasprotno pa v tostranstvu ni angelov, smo v najboljšem primeru samo ljudje, otroci svojega časa, vpeti v družbene, ekonomske, kulturne in vsakršne pogojenosti. In kot potujočemu pridigarju Pier-ru l'Ermitu, ki je v 11. stoletju pozival Evropejce h križarski vojni, ne morem oporekati z argumenti Tolerančnega patenta Jožefa II., tako bi tudi meni čudno zvenelo, ko bi mi kdo očital, da če razmišljam kot vernik, že samo zato nujno razmišljam z glavo Pierra l'Ermita, in ne kot sin današnjega časa, ki ima - da tako rečem - v svojo miselnost vgrajeno izročilo humanizma, razsvetljenstva in demokracije. In res, če se mi kaj upira, je to prav gotovo povezovanje vere z nasiljem. In mislim, da v tem med vernimi nisem nikakršna izjema. Da so se potem »Pierri l'Ermiti« dogajali tudi v 20. in se še dogajajo v 21. stoletju, je sicer res, a bi si pri tem - ne da bi zanikal odgovornosti »militantnega krščanstva« - vendarle upal trditi, da je glavnina l'Ermitove dediščine med tem časom že prešla v druge roke.
Res je, kot pravi prof. Pirjevec, da eni želijo doseči nebesa v onstranstvu, drugi pa jih ustvariti na zemlji in da je zaradi teh želja padla že marsikatera glava. Toda kot nihče ne pričakuje, da bi morali zaradi tega opustiti prizadevanja za pravičnejšo družbeno ureditev, tako tudi vera kot taka ne more biti predmet vnaprejšnjega sumničenja zgolj zato, ker jo utegne kdo tudi zlorabiti.
TA TEDEN
Zanimiva vojna anekdota. »Precej različnejše izkušnje, nego naše strežnice v vojaških bolnišnicah, doživljajo v sedanji vojni francoske strežnice. Pri nas strežejo ženske večkrat vojake, ki govore tuje, strežnicam neznane jezike, toda so to ljudje, ki so izšli iz bolj ali manj kulturnih razmer in se razlikujejo od naših samo po svojih narodopisnih posebnostih. Francoske strežnice pa imajo opraviti tudi z naravnost
eksotičnimi vojaki, posebno s črnci. O svojih izkušnjah s temi sinovi črne Afrike pripoveduje neka francoska strežnica v nekem damskem listu sledeče podrobnosti:
»Stvar je v resnici naravnost fantastična, štirideset, petdeset črncev čepi tu na klopeh, na stolih, na tleh in se živahno pogovarjajo v svoji materinščini, ki zveni našim ušesom nekam grozno. Ves krog se smeji in kaže svojo bele zobe. Zdi se mi, kakor bi se nahajala v kaki potujoči cirkuški družbi, toda tu pa tam oglašajoče žalostno stokanje me spominja krute resnice. Človek doživlja čudne stvari,
PRED 100 LETI
ko streže tem črnim sinovom prirode. Nekikrat sem bila pri operaciji, ko so morali nekemu črncu vzeti krogljo iz rame. Na zdravnikov ukaz sem držala zamorčevo roko. Ranjenec se ni niti zganil, ko je zdravnik pričel operacijo. Njegove misli so bile zaposlene s popolnoma drugo stvarjo: zdelo se mu je nezaslišano, da stojim poleg njega in ga držim trdno za roko. Kričal je name kakor škorec, a posreči nisem razumela niti besedice njegovega kričanja. Zdravnik se je izpočetka smejal črnčevemu kriku in viku, a končno mu je postala stvar preneumna in skušal mu je pojasniti, da mu hočem samo pomagati, naj bi mi bil raje hvaležen in ne zabavljal. Ko je zamorec razumel, za kaj se gre, mu je bilo žal. Gledal me je skesano, potem pa je vzel z zobmi prstan s prsta in mi ga ponudil, brbljajoč pri tem nekaj. Zdravnik se je tedaj zakrohotal na ves glas. Bil je izkušen človek in je poznal zamorske navade. Pojasnil mi je tudi, kaj pomenja ta črnčeva ceremonija: »Veste, sestra, da tudi črnci prosijo za žensko roko?«
TA TEDEN
Slovenske šole na Tržaškem so v teh dneh priredile skupno Prešernovo proslavo. »Letos se dijaki niso gnetli v tesnih šolskih prostorih. Popolnoma so zasedli gledališko dvorano Kulturnega doma in tam lepo proslavili našega največjega pesnika. Proslave v Kulturnem domu, ki so jo s sodelovanjem članov SG v Trstu priredile nižje srednje šole, so se udeležili šolski skrbnik dr. Tavella, konzulent za slovenske srednje šole pri šolskem skrbništvu dr. Baša, ravnatelji in profesorji srednjih šol ter dijaki iz Trsta in s podeželja.
Profesorje in dijake je najprej nagovoril šolski skrbnik dr. Tavella, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da lahko prisostvuje proslavi največjega slovenskega pesnika. Dejal je: »Ponosni morate biti na vašega pesnika, ki je prinesel čast slovenskemu jeziku in slovenskemu šolstvu. To je bil izreden človek, širokih obzorij in kulture, ki se je dvignil nad človeške razprtije in je napovedoval sodelovanje med narodi.« Za udeležbo na pro-
PRED 50 LETI
slavi in pozdrav se mu je zahvalila prof. Blažinova, ravnateljica srednje šole pri Sv. Jakobu. Nato je pevski zbor te šole zapel Zdravljico ter Pevcu. O Prešernu, njegovi ljubezni do domovine in svojega materinega jezika, o njegovih nesmrtnih pesmih in preroški napovedi o sodelovanju in sožitju med narodi, je govoril prof. Artač, ki je svoj govor zaključil: »Našemu velikemu pesniku obljubljamo, da bomo vedno in povsod govorili in ljubili svoj materin jezik, kot ga je ljubil on sam.« Nora Jan-kovič je nato recitirala Memento mori v slovenščini in v italijanskem prevodu, Stane Raztresen pa je recitiral Krst pri Savici (Uvod). Baritonist Darij Zlobec, ki ga je ob klavirju spremljal prof. Gojmir Demšar, je zapel pesmi Kam in Mornar. Jožko Lukeš je recitiral Tri gazele, Hčere svet in Magistrale Sonetnega venca, Stane Raztresen pa še Neiztrohnjeno srce in Od Rošlina in Ver-janka. Za zaključek je šolski pevski zbor iz Doline zapel še Zdravljico.«
PISMA UREDNIŠTVU
Ozkogledni Boljunčan
(Odgovor Stojanu Glavini -Pismo uredništvu 10. februar 2015)
Ko bi avtor omenjenega pisma vsaj vedel o čem piše! Predavatelj večera "Naravne znamenitosti Doline Glinščice" izhaja iz boljunske družine in kot "tujec" živi v občini Dolina. Z njim se lahko izmenja tudi kako besedo v slovenščini. Strokovnost obravnavanih vsebin pa je nedvomno zahtevala popolno poznavanje jezika, zato je bilo predavanje v italijanščini. Predavatelj je tudi poveljnik deželne gozdne straže in odgovorni pri Naravoslovnem didaktičnem centru v Bazovici; je spoštovanja vredna oseba tudi s strani tistih, ki z vzvišenostjo smatrajo, da je življenje v nekem okolju zadostni pogoj za poznavanje le-tega(v tem primeru Doline Glinščice). Medijsko oglaševanje na tržaškem dnevniku pa je bila naravna posledica uradnega tiskovnega poročila Deželnih gozdnih straž.
Ko bi obrekovalec vsaj vedel o čem piše! Kako pa naj bi, če ni bil prisoten na predavanju? Neverjetno je, kako mu lastna zlonamer-nost preprečuje objektivno vrednotenje 90% letnega delovanja kulturnega društva, ki poteka izključno v slovenščini. Kaj pa, če temu dodamo, da sam ni nikoli pristopil k društvenemu delovanju? Verjetno bi se prav po zaslugi takih domačinov "težnja po samouničenju" že uresničila. Morda mu lastna izrazita starokopitnost onemogoča zavedanje, da živi v 21. stoletju, da obiskujejo društvene tečaje tudi otroci italijansko govorečih staršev, ker si le-ti želijo, da bi njihovi otroci ob kulturnem udejstvo-vanju spoznavali tudi slovenski jezik. A ni morda tudi to "novo" poslanstvo slovenskih društev? Kaj pa če temu dodamo še dejstvo, da se je društvo za leto 2015 prijavilo na razne razpise, ki so namenjeni ohranjevanju slovenske kulture, vzgoji otrok in razvoju teritorija? Kdo naj bi torej bili tisti "sovražniki" za katere velja trditev, da "bomo v prihodnosti vedeli s kom imamo opravka"?
Naj spomnim pozabljivega pisca, da je bilo pred par leti društvo Prešeren med pobudniki čistilne akcije v Dolini Glinščice, ki je potekala v sklopu vseslovenske čistilne akcije "Očistimo Slovenijo"; ob tej priliki nas je tržaški dnevnik obtožil, da izsiljujemo ekološko priključitev Sloveniji. Morda je zlonamernež spregledal, da je tržaški dnevnik 21.novembra 2014 objavil oglas (proti plačilu) z društvenim praporom v barvah slovenske zastave. Tudi to so dosežki "sovražnikov" ki že danes kažejo "s kom imate opravka"!
Kaj pa, ko bi omenili nedoslednost g. Glavine, ki je kot vpleteni pri "Gorskem teku" v Boljun-cu (v organizaciji italijanskega društva CAI) dovolil, da se je celotna pobuda odvijala le v italijanskem jeziku? Vsaj na obtoženem predavanju je spodaj podpisani pozdravil prisotne v slovenščini, na kratko predstavil delovanje domačega slovenskega društva in gostom podaril zbirko "Nit tradicije", v kateri je jasno predstavljeno stoletno društveno poslanstvo.
Predsednik SKD F.Prešeren Alen Kermac
Predlog UP za program »Moderno suženjstvo«
Včerajšnja razglasitev sodbe na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer so župana Borisa Popoviča zaradi razžalitve tožilke obsodili na
Nifi
denarno kazen, je župana spodbudila, da je rektorju Univerze na Primorskem dr. Draganu Marušiču predlagal uvedbo novega programa z imenom »Moderno suženjstvo«, ki bi po njegovem lahko zaživel pod okriljem Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Že po včerajšnji razglasitvi sodbe je župan izrazil svoje nezadovoljstvo, saj kot je dejal, je sam živel v prepričanju, da je svoboda govora ustavna pravica in ne kriminal, še posebej pa je bil prepričan v to, da je govorjenje resnice vrednota, opozarjanje na nepravilnosti in nečedna, protizakonita dejanja tudi državnih uradnikov na pomembnih in odgovornih položajih, pa logično, zaželeno in nikakor ne obsojanja vredno dejanje. Tako so njega učili starši in tako tudi on sam uči svoje otroke, vendar je očitno ves ta čas živel v zmoti in nevednosti.
Včeraj pa je prvi mož Mestne občine Koper k temu dodal, da »je pri nas dandanes očitno še vedno vrlina biti suženj, ki mora biti tiho oziroma govoriti čim manj in če že govori, mora lagati, govoriti neresnice ali spretno spreobračati dejstva v edinem zveličanem cilju ugajati gospodarju. Očitno imamo Slovenci zaradi naše zgodovine že ukoreninjeno suženjstvo oziroma ima pri nas suženjstvo že domicil. Da ta družbeni sistem, ki nam je bil in očitno nam je še vedno najbližji in smo na njega, kot sem zvedel včeraj v Ljubljani, še vedno ponosni, ne bi šel v pozabo, sem rektorju Univerze na Primorskem Draganu Marušiču predlagal uvedbo novega programa z imenom 'Moderno suženjstvo', ki bi zaživel pod okriljem Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.«
»Študentje tega programa bi se v sklopu študija naučili spretno lagati, spreobračati dejstva in besede, biti učeno boga boječi, odvisni in brezpogojno predani gospodarju, po domače hlapci - in to akademsko izobraženi hlapci«, pojasnjuje Popovič in k temu dodaja, da bi dodiplomski program 'Modernega suženjstva' seveda lahko tudi nadgradili s podiplomskim študijem 'Modernega suženjstva', na podlagi katerega bi dobili t.i. magistre in doktorje znanosti modernega suženjstva.
»Po mojem vedenju takega študijskega programa ne izvaja še nihče, kar pomeni, da bi bili v tem segmentu prvi ne le v Sloveniji, ampak na svetu nasploh in bi se morda nanj z zanimanjem odzvala še kakšna druga država - morda Severna Koreja, prepričan pa sem, da tudi še kakšna druga, ki bi k nam na ta študij poslala večino svojih državljank in državljanov. Zato ne dvomim v mednarodni uspeh tega programa, katerega moto bi bil 'molči in bodi tiho'. Iz navadnih sužnjev bi se sčasoma prelevili v moderne sužnje z akademskim znanjem, kako dandanes še vedno biti vzoren, boga boječ, ponižen, plašen, ubogljiv, upogljiv, skratka suženj z veliko začetnico.«
S ponižnimi pozdravi boris popovič, župan Mestne občine Koper
10
Četrtek, 12. februarja 2015
KULTURA
/
ljubljana - Veličastna postavitev Iliade v Cankarjevem domu
Pompozna in hrupna postavitev nesmrtnega epa v heksametrih
Koprodukcija MGL in SNG Drama v režiji Jerneja Lorencija še do konca februarja
Cankarjev dom vsak januar tradicionalno v Gallusovi dvorani pripravi razkošno operno ali gledališko predstavo, h kateri povabi večje število domačih in tujih koproducentov. V 2015 je na vrsto prišla antika s Homerjevo Iliado. Pri postavljanju te gledališke predstave sta kot koproducenta pristopila Mestno gledališče Ljubljansko in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana. Pod režijo priredbe Iliade se je podpisal Jernej Lorenci. Priredbo sta mu pomagala pripraviti dramaturga Matic Starina in Eva Mahkovic.
Nedvomno pompozna, veličastna in hrupna je bila postavitev tega nesmrtnega epa zapisanega v heksa-metrih. Tistem metru, ki so ga akterji uporabljali kot glasbeno podlago za prikazovanje naraščanja napetosti in poziva k bojevanju? Predstava je bila surova in groba. Pred oči gledalcev je risala predvsem intenzivne prizore, ki so se napajali v agresivnosti. Slednja naj bi simbolizirala moški svet in prepire med osrednjimi liki in notranjimi boji junakov, ki so bili vpleteni v boje pred Trojo.
Agresija je primarna človeku, ponazarja naravo človeške biti, ljubezen pa je pogosto razlog za usodna dejanja in napuh oziroma koristoljubnost sodita med temeljne uničevalce naše družbe. To so predvsem področja, ki jih Iliada v Cankarjevem domu, na nekoliko avantgardni način, slika publiki. Gledališka postavitev v prvi vrsti želi šokirati, včasih tudi v drzni odsotnosti argumentov, samo zaradi aktualnosti: nekatera izmed sporočil so nekoliko pod silo prirejena današnjemu dojemanju sveta, na nekaterih mestih so
Iz predstave Iliada
peter uhan
vzporednice z današnjim časom pretirano izražene in v izvirniku ne nosijo iste vsebinske teže.
Izjemen igralski aparat, v sestavi bogov, boginj z Olimpa, polbogov oziroma plemičev in plemkinj z zemeljskega življenja z vsemi pozitivnimi in negativnimi človeškimi lastnostmi, so sestavljali Jure Henigman, Nina Ivani-šin, Aljaž Jovanovič, Gregor Luštek, Marko Mandic, Zvezdana Novakovic, Jette Ostan Vejrup, Tina Potočnik, Matej Puc, Blaž Setnikar, Janez Škof in Jernej Šugman. Celotna igralska zasedba je kazala sposobnosti in odlike igre. Gle-
dalce so z lahkoto odpeljali v fiktivni svet, v tisto magično odmaknjenost od rutine in realnosti, kjer govorijo simboli, kjer se podira predsodke, kjer se gradi vrednote, kritizira na subtilen način norme družbe, kjer neoprijemljivo postane dojemljivo. Le da v Iliadi se o teh številnih tabujih ne govori v prenesenem pomenu, ampak zelo naturalizira-no, grobo, direktno: detomor, spolni akti, samozadovoljevanje, nagost, trupla živine nad katero se igralci izživljajo, kažejo predvsem na to, da današnjega posameznika ne pretrese in se ne dotakne veliko stvari. Vse vzame za svojo real-
nost tako kot je navajen sprejemati prizore iz medijev, ki nas obsipavajo z (ne)potrebnimi informacijami vseh vrst.
V Iliadi je minimalizem prevladujoč v več nivojih: v sceni, v kostu-mografiji, v glasbeni spremljavi, v zgodbi. Nasprotno pa igralci veliko vlagajo v svoje odlično opravljeno delo. To je Iliada!
Gledališko predstavo si v Cankarjevem domu v Ljubljani lahko ogledate vse do konca februarja. Vstopnice in rezervacijo vstopnic lahko opravite na njihovi spletni strani: www.cd-cc.si.
Metka Sulic
DRUŠTVO REŽISERJEV
Štigličeva nagrada za življenjsko delo Jožetu Pogačniku
Društvo slovenskih režiserjev (DSR) je po nagradah bert za filmsko igro ustanovilo še Štigli-čeve nagrade za izjemne dosežke na področju filmske in televizijske režije ter življenjsko delo. Nagrado za življenjsko delo bo kot prvi prejel režiser Jože Pogačnik, ostale nagrajence bodo razkrili na podelitvi 17. februarja, so sporočili iz DSR.
Jože Pogačnik, rojen v Mariboru leta 1932, je študiral režijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Sprva se je ukvarjal s filmsko kritiko, a se je kasneje uveljavil predvsem kot avtor izrazito kritičnih in angažiranih dokumentarnih del. Za svoje številne filme je v več kot 30-letni karieri prejel pomembna priznanja doma in v tujini, med njimi Prešernovo nagrado leta 1966 za kratka filma Naročeni ženin in Derby ter srebrnega medveda v Berlinu za kratki film Tri etude iz leta 1971.
Tudi sicer je Pogačnik znan po svojih kratkih filmih. Prvi celo-večerec Grajski biki je po scenariju Primoža Kozaka posnel leta 1967. Podpisuje se še pod celovečerni družbeno kritični film Naš človek (1985) ter priznani film Kavarna Astorija (1989), v katerem je podal ključni moment svojega rojstnega mesta. Pogačnik je tudi častni član DSR.
Kipci, ki jih bodo prejeli nagrajenci, so avtorsko delo akademskega kiparja in režiserja Mihe Knifica, ki je izdelal tudi nagrade bert. Te so v DSR ustanovili lani in jih dvakrat letno, izme-njaje igralki in igralcu, podeljujejo za življenjsko delo na področju filmske igre. Lani sta nagrado bert prejela Štefka Drolc in Miha Baloh.
dan slovenske kulture - Na sedeže Glasbene matice v Rojanu
Praznično na glasbeni šoli
Nastopi učencev iz Trsta in Gorice - Priznanja bivši predsednici Nataši Paulin in drugim zaslužnim
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
H
NA VES GLAS
Glasbena matica se kot organizator in glavni akter pripravlja na dogodek, ki bo počastil slovensko umetnost v Trstu v uglednem okviru Male dvorane opernega gledališča Verdi. Prireditev z naslovom Uglaševaje..., ki bo na sporedu 22. februarja, se bo odvijala v duhu dneva slovenske kulture, a bo odločno presegla meje osrednjega februarskega praznika glasbenikov. Učenci in profesorji se pripravljajo na izredno doživetje, a se niso odpovedali vsakoletnemu priljubljenemu koncertu z naslovom Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture, ki se je odvijal v sredo na sedežu šole v ulici Montorsino. Nastop s skladbami slovenskih avtorjev se je v zadnjih letih odvijal v dvorani Narodnega doma, letos pa je privabil publiko v Rojan, kjer je glasbeni spored nadgradil še prisrčen trenutek, namenjen bivšim odbornikom in nadzornikom. Oktobra se je namreč delno prenovila zasedba upravnega odbora in je prišlo tudi do zamenjave na predsedniškem mestu. Novoizvoljena predsednica Milena Padovan se je zahvalila vsem bivšim članom, ki so za krajše ali zelo dolgo obdobje s prostovoljnim delom prispevali k razvoju deželne ustanove. Simbolično priznanje so prejeli Živa Gruden, Paola Rodari, Martina Malalan, Ugo Tomsič (edini odsoten) in bivša predsednica šole Nataša Paulin, ki je bila 12 let na čelu ustanove in je ob tej priložnosti želela poudariti pomen ekipnega dela in zaslu-
Predsednica in ravnatelj GM z dobitnicami priznanj
fotodamj@n
ge odličnih sodelavcev, zaradi katerih je vztrajala tudi v težjih časih, kot tudi osebno navezanost na šolo, kjer je študirala solopetje in katere je bil njen oče podpredsednik.
Zahvale dolgoletnim sodelavcem so na najprimernejši način zaobjele note skladb slovenskih avtorjev v izvedbah učencev iz Trsta in Gorice. Zvrstila so se različna glasbila v zaporedju kratkih, pisanih glasbenih utrinkov, med katerimi so s pomenljivim predznakom izstopala dela avtorjev, ki so na poseben način povezani z Glasbeno
matico, kot sta na primer bivša profesorja šole, skladatelja Ubald Vrabec in Vasilij Mirk. Klavirski oddelek so zastopali Matilde Rismondo, Sebastiano Monti, Nina Imperia, Silvia Romanato, Samuele Ferletti, Kristina Vizintin, Gabriele Devetak, Elisabetta Vegliach, Jan Loredan, na violino so zaigrali Sabrina Beck, Alena Rapotec, Blaž Petejan, Maša Kocijančič. Nastopili so še flavtistka Maja Devetak, klarinetisti Anton Jazbec, Catrin Birke in Mojca Petaros in tolkalist Lorenzo Dari.
ROP
Sonic Highways
Foo Fighters
Alternativni rok * ■ RCA Recordings, 2014
Ocena: ★★★★★★★
Dolgo smo pričakovali novo ploščo ameriške skupine Foo Fighters. Po treh letih pa je novembra lani končno zagledal luč nov album Sonic Highways. Bend Foo Fighters sestavljajo pevec in kitarist Dave Grohl (bivši bobnar legendarne skupine Nirvana), kitarist Pat Smear, bobnar Taylor Hawkins, basist Nate Mendel in kitarist Chris Shiflett. Zasedbo je leta 1994, kmalu po smrti Kurta Cobaina (pevec benda Nirvana), ustanovil Dave Grohl, prvo istoimensko ploščo pa je mladi glasbenik sestavil v bistvu sam. V enem tednu je s pomočjo studijskega tehnika Roberta Langa posnel vse instrumente, besedila pa je Grohl imel na zalogi. Od takrat je do danes skupina izdala še sedem plošč in se uspešno uveljavila na svetovni glasbeni sceni. Pred štirimi meseci pa so Grohl in njegovi posneli nov ploš-ček z naslovom Sonic Highways.
Nov album je neke vrste glasbeno popotovanje po Združenih Državah Amerike. Grohl je namreč v nekaj mesecih obiskal osem ameriških mest in v vsakem posnel en komad, tako da sestavlja ploščo osem pesmi. V vsakem izmed obiskanih mest je bend sodeloval z različnimi glasbeniki, tako je na primer v prvi pesmi Something From Nothing nastopil Rick Nielsen, član zanane skupine Cheap Trick. Skladba je tipičen Foo Fighters komad, v njem pa zaznamo kar štiri kitare! Naslednjo The Feast And The Famine so fantje posneli v Washingtonu, pri snemanju pa je sodeloval Peter Stahl Skeeter Thompson, član skupine Scream. Congregation, komad, ki ga je bend posnel v Nashvillu, je verjetno najbolj pop rock obarvana pesem plošče. Mesto Austin je bilo prizorišče snemanja skladbe What Did I do/God Is My Witness. Pesem so Grohl in ostali razdelili na dva dela, prvi bolj rokerski, drugi pa prijetna balada, ki rahlo spominja na angleško skupino Queen. Joe Walsh, kitarist benda Eagles, igra glavno vlogo v pesmi Outside, enemu izmed boljših komadov ploščka. Bodoča live uspešnica pa bo prav gotovo posrečena In The Clear, ki so jo fantje posneli v mestu New Orleans. Album Sonic Highways zaključujeta še dolgi Subterranean in I Am A River, tipični Foo Fighters baladi.
Osmi album ameriške skupine je na nivoju preostalih glasbenih izdelkov benda, pa čeprav nekoliko bolj »mehek«.
/
ITALIJA, SVET
Petek, 13. februarja 2015
1 1
ukrajina - Z nedeljo naj bi začelo veljati premirje - Regijama Doneck in Lugansk zagotovljena avtonomija
Dogovor iz Minska vzbuja
upanje v rešitev krize
MINSK - Voditelji Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije so po maratonskih pogajanjih včeraj v Min-sku dosegli dogovor za rešitev ukrajinske krize. Čeprav dogovor, katerega ključna točka je prekinitev ognja na območju Doneškega bazena z nedeljo, ne rešuje vseh vprašanj, po mnenju mnogih vzbuja upanje, ker odpira pot za dokončno rešitev konflikta.
Včeraj sklenjeni dogovor v 13 točkah, ki so ga po 17 urah pogovorov poleg t.i. normandijske četverice podpisali tudi proruski separatisti in kontaktna skupina za Ukrajino (Rusija, Ukrajina in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), temelji na sporazumu iz Minska, sklenjenem septembra lani.
Sporazum predvideva popolno prekinitev ognja v regijah Doneck in Lugansk s 15. februarjem, kar je v soboto ob 23. uri po srednjeevropskem času. Dogovorili so se tudi za umik težkega orožja za od 50 do 140 kilometrov, kar bi omogočilo vzpostavitev tamponskega območja. Umik orožja naj bi se začel dva dneva po začetku prekinitve ognja in naj ne bi trajal dlje kot dva tedna. Ukrajinska vojska mora umakniti orožje s sedanje frontne črte, medtem ko za separatiste velja frontna linija z 19. septembra lani.
Prekinitev ognja in umik orožja bo nadzirala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Iz Ukrajine se bodo morali umakniti tudi vse tuje oborožene skupine in plačanci, vse ilegalne skupine pa naj bi razorožili.
Pet dni po začetku umika težkega orožja naj bi v skladu z dogovorom izpustili vse ujetnike. Zagotovili naj bi tudi dostop do humanitarne pomoči in njeno razdeljevanje, obe strani pa si morata prizadevati za obnovitev gospodarskih in socialnih vezi, kar vključuje plačevanje davkov in izplačevanje pokojnin.
Ukrajinski parlament naj bi v 30 dneh sprejel zakon o avtonomiji regij Doneck in Lugansk, pri čemer naj bi določil obseg regij. V teh regijah bodo potekale lokalne volitve, a datum še ni določen. Ukrajina naj bi do konca leta vzpostavila nadzor nad
Plenarno zasedanje vrha v Minsku
mednarodno mejo ter sprejela novo ustavo, ki bi omogočala decentralizacijo oblasti.
Vendar pa nekatera vprašanja kljub dogovoru ostajajo odprta. Med njimi je vprašanje mesta De-balcevo na pol poti med Doneckom in Luganskom, ki je pomembno železniško vozlišče. Kijev in separatisti se namreč ne strinjajo glede tega, ali so ukrajinski vojaki obkoljeni na območju, kjer v zadnjih dneh potekajo siloviti spopadi. Ruski predsednik Vladimir Putin je vojake pozval, naj se predajo še pred prekinitvijo ognja. Dodal je, da sta z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, ki je tudi sodeloval na pogovorih, že pooblastila vojaške strokovnjake, naj podrobno preučijo zadevo.
Francoski predsednik Francois Hollande, ki je skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel sodeloval na pogajanjih, je opozoril, da dogovor ne zagotavlja trajnega uspeha ter da bodo odločilne prihodnje ure.
ansa
Takoj po pogovorih je dejal, da dogovor o prekinitvi ognja in politična rešitev, ki so jo dosegli v Minsku, vzbujata upanje v rešitev konflikta, čeprav še ni vse zaključeno. Dogovor pa je označil za "olajšanje za Evropo in upanje za Ukrajino". Merklova pa je izrazila prepričanje, da dogovor odpira pot za rešitev konflikta, čeprav ostaja še veliko ovir.
Vodja samooklicane Ljudske republike Doneck Aleksander Zaharčenko je izrazil upanje, da bo sprejeti dogovor končal konflikt na vzhodu Ukrajine, ki je doslej zahteval že preko 5400 življenj ter ljudskima republikama Doneck in Lugansk omogočil mirno delovanje v dobro ljudi. "S tem bomo Ukrajini pomagali, da se spremeni," je še dejal. Zaharčenko je napovedal, da se bodo pogajanja v okviru kontaktne skupine nadaljevala, da bi se dogovorili še glede odprtih vprašanj.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob prihodu na vrh EU v Bruslju ocenil, da je dogovor "do-
brodošla novica", a prava preizkušnja bo spoštovanje premirja na terenu. Podobno previdni so bili tudi odzivi drugih voditeljev. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je ocenila, da je dogovor vsekakor korak v pravi smeri, čeprav ne rešuje vsega, in napovedala nekaj konkretnih ukrepov za nadzor izvajanja tega dogovora na terenu. Problem pri prejšnjih dogovorih iz Minska je namreč bil, da ni bilo ustreznega mehanizma za nadzor njihovega izvajanja, opozarjajo v Bruslju.
Bela hiša je sporočila, da ZDA pozdravljajo dogovor o premirju v Ukrajini. "Dogovor lahko pomeni bistven korak naprej k mirni rešitvi konflikta in obnovi ukrajinske suverenosti v skladu z dogovorom v Minsku lanskega septembra. Še posebej cenimo neutrudna prizadevanja nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Francoisa Hollanda. Vse strani pozivamo, naj doseženi dogovor in tistega iz septembra lani takoj in brez odlašanja v polnosti uresničijo," so sporočili iz Bele hiše.
Ameriška vlada ob tem zahteva umik težkega orožja z območja spopadov in konec ruske podpore separatistom. Rusija mora umakniti vojake in vojaško opremo. Pravi preizkus dogovora bo njegova popolna in nedvoumna implementacija,
Medtem ko so se voditelji v Minsku pogajali, se je na vzhodu Ukrajine nadaljevalo nasilje. V spopadih je bilo med sredo in četrtkom ubitih 16 ljudi. Med vrhom v Minsku je po navedbah ukrajinske vojske v Ukrajino poleg tega vdrlo kakih 50 ruskih tankov in 40 raketometov Grad. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik vojske Andrij Lisenko, so tanki prečkali mejo blizu nadzorne točke Izvarine v regiji Lugansk.
Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je s Kijevom dosegel načelni dogovor o 17,5 milijarde dolarjev vredni finančni pomoči Ukrajini. Program bo trajal štiri leta, Ukrajina pa bo v zameno za denar izvedla "ambiciozne" reforme. Dogovor mora potrditi še izvršni odbor IMF, kar naj bi se zgodilo še pred koncem meseca. (STA)
evropska unija - Na včerajšnjem neformalnem zasedanju evropskih voditeljev
Premiki v smeri kompromisa z Grčijo
Šef evroskupine Dijsselbloem dosegel prvi dogovor z grškim premirjem Ciprasom - Tudi nemška kanclerka Merklova pripravljena na kompromis
BRUSELJ - Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je potrdil, da sta z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom včeraj v Bruslju dosegla dogovor, ki pomeni korak naprej pri iskanju kompromisa med Grčijo in evropskimi posojilodajalci, potem ko se je izredni sestanek evroskupine v sredo končal brez zbli-žanja stališč.
Grški premier Cipras in šef evro-skupine Dijsselbloem sta se včeraj dogovorila, da bodo "institucije" z grškimi oblastmi začele tehnično analizo skupnih točk med obstoječim programom pomoči in načrti nove grške vlade s ciljem olajšati razpravo na evro-skupini v ponedeljek, je po Twitterju sporočil Dijsselbloem.
Šef evroskupine je tako potrdil navedbe virov pri EU, ki so pred tem pojasnili, da sta Cipras in Dijsselbloem dosegla dogovor "o skupnem jeziku" glede nadaljnjih korakov, ki naj bi prispevali k dogovoru v ponedeljek. Dogovor so ocenili kot "korak naprej glede na to, kjer smo bili včeraj ali danes zjutraj".
Dijsselbloem v tvitu ni uporabil besede "trojka", ki je za Grke stigma socialnega zatona in izgube suverenosti, niti izraza "tri institucije", ki ga je v sredo predlagal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, temveč le "institucije". Odprava trojke je ena ključnih zahtev nove grške vlade.
Cipras je včeraj ob prihodu na svoj prvi vrh EU v Bruslju izrazil prepričanje, da bodo skupaj našli vzajemno vzdržno rešitev za Grčijo, tako da bodo "zacelili rane zategovanja pasu, se soočili s hu-
manitarno krizo po EU ter vrnili Evropo na pot rasti in socialne kohezije".
Ob začetku vrha se je Cipras srečal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je izrazila pripravljenost na iskanje kompromisa. »EU vedno išče kompromise, to je njena moč, toda njena verodostojnost je odvisna spoštovanja pravil, ki si jih je sama postavila,« je dejala.
Finančni ministri osemnajstih držav v območju evra so v sredo na izrednem sestanku v Bruslju z Grčijo poskušali sestaviti skupno politično izjavo o korakih, ki bi prispevali k napredku do ponedeljka, vendar jim to ni uspelo. Grčija in njene evrske partnerice so po dolgih pogajanjih ostale na nasprotnih bregovih.
Med zasedanjem evroskupine je bilo neuradno slišati ostre kritike drže nove grške vlade, na primer da Grčija niti na predhodnih tehničnih sestankih niti na ministrskem zasedanju ni predstavila nobenega konkretnega pisnega predloga za kompromis z mednarodnimi posojilodajalci in da je nesprejemljivo, da poskuša imeti evrske partnerice za talke.
Ciprasova Siriza je na volitvah konec januarja zmagala z obljubami, da bo napravila konec strupeni fiskalni disciplini, ki jih poskuša sedaj uresničiti in zmehčati pogoje za nadaljnjo finančno pomoč, ki jo potrebuje, saj ji sicer grozi bankrot. Sedanji program finančne pomoči v zameno za fiskalno disciplino in reforme se izteče konec meseca, tako da časa ni veliko.
Nemška kanclerka Angela Merkel (hrbtno) in grški premier Aleksis Cipras sta se ob začetku vrha EU prijazno pozdravila
ansa
ITALIJA - Napetost v poslanski zbornici
Usoda reform vse bolj negotova
RIM - Obravnava reforme senata in drugih ustavnih sprememb se v poslanski zbornici vse težje odvija. Vzdušje v spodnjem domu parlamenta je izredno napeto, saj opozicijske sile vodijo ostro obstrukcijo, tako da večkrat prihaja do ostrih besednih dvobojev, pa tudi do fizičnih prerivanj. Posebno napeto je bilo v noči med sredo in četrtkom.
Vlada je včeraj poskušala najti proceduralni dogovor z Gibanjem petih zvezd, toda poskus je propadel. Po-
slanci stranke Beppa Grilla so Demokratsko stranko premierja Mattea Ren-zija primerjali s fašistično stranko Benita Mussolinija, češ da ne dopušča demokratične razprave.
Za nameček se Renziju znova upira notranja opozicija v Demokratski stranki. Premierja je pozvala, naj prisluhne kritikam, sicer pa je zagrozila, da bo v nasprotnem primeru glasovala za svoje popravke. Tako postaja usoda reform po sporu med Renzijem in Sil-viom Berlusconijem vse bolj negotova.
Novorojenka umrla, ker ni bilo prostora v bolnišnici
CATANIA - Črna kronika beleži hud primer na Siciliji. V neki zasebni kliniki v Catanii se je rodila deklica, ki pa je takoj po rojstvu imela hude dihalne težave. Prisotni zdravniki so se takoj zavzeli za njen prevoz v oddelek za oživljanje v krajevni bolnišnici, kjer pa je niso sprejeli, češ da ni razpoložljivih mest. Rešilec se je nato odpravil proti bolnišnici v Ragusi, toda novorojenka je med potjo izdihnila. Ministrica za zdravstvo Beatrice Lorenzin je že uvedla preiskavo. Sicer pa je tragedija močno odjknila. Predsednik republike Sergio Mattarella je izrazil osuplost.
Varnostni svet ZN sprejel resolucijo proti IS
NEW YORK - Varnostni svet ZN je včeraj soglasno potrdil predlog ruske resolucije, ki prepoveduje trgovino z Islamsko državo (IS) v Iraku in Siriji ter tudi z drugimi teroristi. Z gospodarskimi sankcijami grozi vsem, ki bi od IS kupovali nafto in starine ali ji plačevali odkupnine za talce, medtem ko uporabe sile ne dovoljuje. Resolucija poziva države, naj teroristom ne plačujejo odkupnin za talce. Združeni narodi so novembra lani ocenili, da IS samo s tem na leto pobere najmanj 20 milijonov dolarjev. Največ sicer IS zasluži z nafto, približno milijon dolarjev dnevno. Nafto je IS lani prodajala pod ceno med 18 do 35 dolarjev za sod. Kljub padanju cen nafte se poslovnežem, ki so pripravljeni na tveganje, še vedno izplača poslovati s teroristi. Za dodatne dohodke poskrbi še trgovina s starinami, katere vrednost pa ni znana.
1 8 Četrtek, 12. februarja 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Zelena luč dežele in slovenske knjižnice
Trgovski dom: na vrsti vogal in kletni prostori
Prostori v pritličnem vogalu Trgovskega doma bodo uradno izročeni Narodni in študijski knjižnici (NŠK) pred 6. marcem, ko bo v že obnovljenem delu pritličja odprtje stalne razstave o Maksu Fabia-niju in njegovi markantni palači na Verdijevem korzu. Odborništvo za finance in premoženje pri deželi FJK je namreč posredovalo predsednici paritetnega odbora sporočilo o pripravljenosti na predajo prostorov slovenski knjižnici. Ta je privolila v sprejem dodatnih prostorov, ki bodo omogočili dokončno selitev knjižničnega sedeža v Trgovski dom, vendar pod pogojem, da bo zagotovljen denar za obnovo, saj lastnih sredstev zanjo nima. To je bilo jasno zapisano tudi v pismu, ki ga je uprava NŠK naslovila na deželo preko uradov paritetnega odbora. Ugotovljeno je tudi bilo, da je nova namembnost prostorov Trgovskega doma povsem v skladu z 19. členom zaščitnega zakona 38/2001, ki zadeva vračanje nepremičnin in ki izrecno omenja NŠK.
V ponedeljek se je z deželnim odbornikom za finance Francescom Peroni-jem sestal Livio Semolič, podpredsednik uprave NŠK, ki že vrsto let spremlja problematiko Trgovskega doma in koordinira korake na poti njegovega vračanja. Kot znano, je obnovo prvega dela pritličja neposredno financirala dežela z namenskim prispevkom, dežela je tedaj bila tudi naročnik obnovitvenih del, deželni arhitekt je gradbišče nadziral. Drugačen pa bo postopek za obnovo vogala in kletnih prostorov pod že obnovljenim pritličjem in vogalom, ki so bili do danes nedotaknjeni in bodo po novem namenjeni skladiščenju knjig. Dežela bo morala v ta namen financirati Deželni sklad za slovensko manjšino, ki je bil ustanovljen z zakonom 26/2007. V 21. členu je predvideno, da se z denarjem iz sklada financirata prestrukturiranje in izredno vzdrževanje poslopij, ki jih slovenska narodna skupnost uporablja za kulturne, rekreacijske, športne in socialne dejavnosti, vključno z nepremičninami, ki jih omenja 19. člen zakona

M.
XJxtVY^z
i'
m

38/2001. »To pomeni, da bo NŠK prevzela skrb in odgovornost za izvedbo del, ki jih bo vodila v sodelovanju z deželo. Vendar glavno breme bo na knjižnici, ki bo de facto naročnik del,« je pojasnil Semolič. Knjižnica bo seveda morala najprej oceniti vrednost obnove.
S pogovora med Peronijem in Se-moličem je tudi izšlo, da bo formalni
Po enem tednu telefonski drog še vedno ... leži. V četrtkovi noči pred osmimi dnevi je razsajala burja: sunki so ruvali drevesa, lomili vejevje, odkrivali strehe in rušili dimnike, razmetavali zabojnike in vreče za odpadke ... V goriškem drevoredu je burja podrla drog javne razsvetljave, vzdolž Tržaške ceste, nasproti nekdanjega mejnega prehoda pri Mirnu (kjer italijanski mejni objekt še naprej propada zaradi nemarnosti države) pa telefonski drog iz trhlega lesa. Žice niso pretrgane in so pred padcem zadržale le vrh droga. Do kdaj bo še ležal?
A

Trgovski dom (levo) in eden izmed vogalnih prostorov, ki je namenjen slovenski knjižnici (zgoraj)
prenos vogala in kleti Trgovskega doma z agencije za državno posest na deželo istočasen z njihovim uradnim prevzemom s strani slovenske knjižnice. Po zeleni luči, ki sta jo dali dežela FJK in NŠK preko paritetnega odbora, je stvar tik pred uresničitvijo. To se bo zgodilo vsekakor pred 6. marcem in v letu, ko bomo obeleževali 150. obletnico rojstva Maksa Fabianija.
Na odborništvu je bil tudi govor o Narodnem domu pri Sv. Ivanu v Trstu. Do izraza je prišla želja, da bi lahko oba domova vzporedno obnovili in ju dokončno predali namenu. Zato bo odbornik Peroni v kratkem povabil na sestanek predsednico NŠK Martino Strain in ji orisal časovni okvir posegov.
nova gorica
Delavca
zasula
zemlja
V sredo popoldan se je na gradbišču v Novi Gorici ponesrečil 53-le-tni delavec, državljan Bosne in Hercegovine, ki dela za zasebno podjetje iz Ljubljane.
S sodelavci je v Sedejevi ulici v Novi Gorici izvajal dela v zvezi s priključitvijo fekalne kanalizacije na obstoječ kanalizacijski vod. Med postavljanjem kanalizacijske cevi v skoraj dva metra globok gradbeni jarek se je na moškega vsula razmočena zemlja in mu poškodovala levo nogo. Sodelavci so ga izkopali izpod zemlje in ga izvlekli iz gradbene jame, reševalci pa so ga zdravniško oskrbeli in prepeljali v šempetrsko bolnišnico. Tam so ugotovili, da ima moški prelomljeno golen. Kraj si je ogledal tudi predstavnik delovne inšpekcijske službe, o dogodku pa so policisti obvestili tudi preiskovalnega sodnika in okrožno državno tožilstvo. Okoliščine delovne nesreče policisti še preiskujejo. (km)
ronke - Veliko zanimanja za razpis
gorica
»Napor bo kolektiven«
Dežela za obstoj vegefestivala
Potem ko je organizator goriškega festivala vegetarijancev, Massimo Santinel-li, izrazil presenečenje nad optimističnimi izjavami župana Ettoreja Romolija ob napovedi, da bodo 19. februarja reševali festival na Trgovinski zbornici v Gorici, se je včeraj oglasil podpredsednik deželne vlade Sergio Bolzonello: »Dežela, ki je že lani prispevala k festivalu lastna finančna sredstva, namerava znova prevzeti vlogo protagonistke v aktivnostih za ohranitev in nadaljnji potek festivalskih dejavnosti.« Bolzonello je še opozoril, da mora biti napor kolektiven in da se morajo angažirati različne krajevne institucije. O tem bo tekla beseda na goriškem srečanju 19. februarja, ki se ga bodo ob Bolzonellu udeležili predstavniki goriške pokrajine, občine, Trgovinske zbornice, Fundacije Goriške hranilnice ter organizatorjev - združenja Eventgreen in podjetja Biolab.
»Lani v tem času smo že bili na delu in glavni gostje so že potrdili svojo udeležbo. Zato je težko z optimizmom odgovoriti na vprašanje, ali je festival izvedljiv,« je svojo skepso ubesedil Santinelli.
gorica
Azbest tam, kjer raste
• VB	V
goriška roža
»Prisotnost azbesta na njivi, kjer raste goriški radič oz. roža, ravno v času, ko pobirajo pridelek, pomeni hud udarec za sloves te izjemne po-vrtnine goriškega porekla.« Tako trdi vodja svetniške skupine Forza Italia v mestnem svetu, Fabio Gentile, ki, če le more, rad ponagaja županu in njegovemu odboru. Njiju sprašuje, če gre odgovornost za azbest pripisati tudi komurkoli na občini, v kolikor »naj bi občina po elektronski pošti prejela 26. januarja obvestilo o prisotnosti strupene snovi, toda nihče ni ukrepal. Nazadnje je posegla finančna straža. Treba je ugotoviti, kdo je prejel obvestilo in naj ne bi pravočasno vsaj poskrbel za kontrolo. Ne utegnem si niti predstavljati, da po več kot 15 dneh nihče ni preveril nevarnosti in niti ni odgovoril na elektronsko sporočilo. Župan mora zadevo temeljito preiskati in, če bo ugotovil odgovornost pristojnih služb, izreči disciplinske ukrepe«.
Začelo se je izbiranje podjetja, ki bo zgradilo intermodalni pol
Narejen je bil nov korak na poti za izgradnjo intermodalnega pola v neposredni bližini ronškega letališča.
V torek je namreč zapadel rok za vložitev prošenj na razpis, na podlagi katerega bodo izbrali izvajalca del. Zanimanja je bilo veliko, prijavila so se številna podjetja, med njimi so tudi nekatera z ozemlja dežele Furlanije Julijske krajine. Preverjanje vlog - s tehničnega in moralnega vidika -, prispelih na javni razpis, se bo zaključilo v roku enega meseca, nakar bo inženir Stelio Vatta, ki je odgovoren za tozadevni postopek, poslal podjetjem, katerih ponudbe so v skladu z razpisnimi pogoji, povabilo, da vložijo še finančno ponudbo za izvedbo del.
Predvideni strošek za izgradnjo intermodalnega pola znaša 17.200.000 evrov. Dela bodo potekala v dveh sklopih. Prvi, ki naj bi se začel prihodnje leto in bo moral biti zaključen januarja 2017, predvideva izgradnjo infrastruktur za povezavo med letališčem in železnico, uresničitev avtobusne postaje in obsežnega parkirišča. Pred določitvijo izvajalca del pa bodo morali izpeljati še dva birokratska postopka. Občina Ronke bo morala izdati odredbo o razlastitvi zemljišč, kjer se bodo dela izvajala, manjka pa tudi še uradni podpis dogovora med ustanovami, ki stojijo za gradnjo intermodalnega pola. To so dežela FJK, ronška občina in družba, ki upravlja letališče.
Ronško letališče
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 13. februarja 2015
13
gorica - Prihodnji četrtek odprtje 43. Expomega
tržič - Jutri
Sejem vse bolj slovenski Pj!*^
Več kot polovica vseh razstavljavcev, ki bodo sodelovali na letošnjem, že 43. ve-lesejmu Expomego, prihaja iz Slovenije. Med okrog 150 obrtniki, podjetniki in ponudniki turističnih destinacij je namreč kar 80 slovenskih, ki bodo imeli na razpolago skoraj 1100 kvadratnih metrov razstavne površine v Ulici Barca. Zato ima najbrž prav goriški župan Ettore Ro-moli, ko pravi, da je goriško sejmišče danes skupen dom dveh ekonomij, italijanske in slovenske. In novogoriški Matej Ar-čon, ko pojasnjuje, da Nova Gorica ne potrebuje svojega sejmišča, saj ta že obstaja v Gorici: mesti ne rabita dvojnikov, temveč lahko obstoječe strukture uporabljata skupaj.
Letošnji Expomego so včeraj predstavili na goriški Trgovinski zbornici. Potekal bo med 19. in 22. februarjem na sejmišču, vstop bo kot običajno prost. Svoje proizvode in drugo ponudbo bo pro-moviralo nad 150 razstavljavcev, ki delujejo v različnih sektorjih: pohištvenem, obrtniškem, gradbenem, energetskem, turističnem, kulinaričnem, vinarskem ... Na voljo bodo okna, vrata, peči, kamini, pohištvo, sistemi za energetsko varčevanje, avtomobili, žlahtna kapljica, informacije o raznih turističnih destinacijah ... v paviljonu D, ki bo vse štiri dni odprt do 22. ure, pa bogata kulinarična ponudba. Že tretje leto bo tu potekal mednarodni festival golaža, ki ga bodo ponujali v goriški, slovenski, avstrijski in madžarski inačici. Sladka novost letošnjega sejma Ex-pomego pa so Palacinka Days, dnevi palačink, na katerih se bodo »pomerili« italijanski in slovenski kuharji.Palačinke so v teh krajih zelo priljubljene, je spomnil podpredsednik videmsko-goriškega sejmišča Gilberto Procura, poznamo jih tako v sladkih kot slanih kombinacijah in predstavljajo enega od kulinaričnih skupnih imenovalcev.
Boža Loverčič Špacapan, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica, ocenjuje, da se je tri leta po sklenitvi sporazuma s podjetjem Udi-ne e Gorizia Fiere, goriški Expomego res spremenil v čezmejni dogodek, o čemer priča tudi soudeleženost obmejnih občin. Dober odziv razstavljavcev kaže na to, da so očitno pogrešali skupno prizorišče, kjer bi se lahko predstavili tako slovenskim kot italijanskim kupcem. To dokazuje tudi dejstvo, da bo na velesejmu prvič sodelovalo dvanajst razstavljavcev z drugih koncev Slovenije (na primer Ljubljane in Maribora). »Razstavljavci se dobro zavedajo, da je v kriznem času promocija toliko bolj pomembna, zato radi sodelujejo na sejmu, ki jim omogoča direkten stik s potencialnim kupcem. Danes ni več pomembno, na kateri strani meje stoji to sejmišče.« Med 80 slovenskimi razstavljavci bodo prednjači-li prodajalci oken, vrat in ograj, avtosalo-ni, turistične agencije in vinarji.
Slovensko-italijansko sodelovanje ni omejeno samo na Expomego, ampak je prišlo do izraza tudi pri priredbi poročnega sejma, čez dober mesec pa ga bo ponovno udejanjil vrtnarski sejem Pollice verde. Predsednik goriške trgovinske zbornice Gianluca Madriz je medtem napovedal pripravo velikega razvojnega načrta za goriško sejmišče in že zdaj poziva podjetni-
ke in druge subjekte, naj sodelujejo s predlogi in idejami za njegovo uporabo.
Uradno odprtje 43. Expomego bo v četrtek, 19. februarja, ob 17. uri v paviljonu A. Sejem bo v četrtek in petek odprt od 15. do 20. ure, v soboto in nedeljo pa med 10. in 20. uro. Paviljon D s kulinarično ponudbo bo vse štiri dni obratoval do 22. ure. (pd)
Na predstavitvi Madriz (z leve), Romoli in Arčon (zgoraj), posnetek z lanskega sejma v Gorici (desno)
bumbaca
Če ste med tistimi, ki si postavljajo vprašanje, kakšni so bili naši kraji pred sto leti, boste najbrž veseli naslednje novice. V beneški palači (Palazzetto Veneto - Ulici SantAmbrogio) v Tržiču bodo jutri ob 11. uri odprli prav posebno dvorano, v kateri si bo mogoče s pomočjo simulatorjev letenja ogledati nekdanja bojišča prve svetovne vojne.
V sklopu programa Alisto - Na krilih zgodovine, ki je financiran iz čezmej-nega programa Italija-Slovenija 2007-2013, so namreč poustvarili to zgodovinsko pokrajino z mapiranjem zračnih italijanskih in avstro-ogrskih vojnih fotografij ter digitalnim mapiranjem ozemlja (DTM). Pri tem so jim bile v pomoč fotografije iz raznih muzejev o prvi svetovni vojni, v prvi vrsti tistega na Dunaju. V novi tržiški avli bo mogoče videti iz zraka tako pokrajino iz leta 1915-18 kakor tudi današnjo pokrajino, primerjava pa bo pokazala, kako je vojna močno zaznamovala naše kraje.
Dostop do sodobno opremljene dvorana bo brezplačen, upravljala pa jo bo služba za teritorialno promocijo.
gorica - V mestu nova pekarna Tereze in Erika Brumata
Kdor prodaja kruh, mora biti sladek
Presenetil jih je tako topel sprejem Goričanov - Vse, kar prodajajo, pečejo v solkanski Mini pekarni Brumat
Tistim, ki živijo ali delajo v bližini mestne pokrite tržnice, gotovo ni ušlo, da je sredi decembra v Ulici Boccaccio odprla vrata nova pekarna; v istih prostorih, kjer je v preteklosti že obratovala pekarna Viatori, ki pa imajo danes povsem drugačen videz. Ko prestopiš njihov prag, se ti za trenutek zazdi, da si vstopil v pariško »patisserie« ali v eno od tistih newyorških pekarnic, ki so v romantičnih komedijah kraji usodnih spoznanj. Skrbno opremljeni prostori skorajda res dišijo po filmu ali pravljici, še bolj pa po sveže pečenem kruhu, ki ga v pekarni ponujajo ob vseh urah, od 7. zjutraj do 7. zvečer (natančneje do 19.30), ob nedeljah pa med 9.30 in 14. uro.
Domač, topel, eleganten in nekoliko starinski videz je pekarni v Ulici Boccaccio dala lastnica Tereza Brumat iz Solkana, ki je želela, da bi bila njena pekarna »malo drugačna«. Ob njej, ki vsako jutri ob 7. uri postreže prvim strankam s svežim kruhom, za lepim lesenim pultom dela tudi prijazna prodajalka Valentina. »Kdor prodaja kruh, mora biti sladek, prijazen, nič mu ne sme težiti. Valentina je res potrpežljiva, prava oseba za ta poklic. Imeli smo srečo. Lepo je delati s sodelavci, ki radi delajo.« Vse, kar Tereza in Valentina prodajata, pečejo v družinskem podjetju Mini pekarna Brumat: 35 vrst piškotov, nekaj desetin vrst kruha (ob sobotah na primer celo s figami, orehi, pršutom), pice in razne slane prigrizke, pince, potice, tačas pa zlasti pustne slaščice - mar-meladne, kremne in čokoladne krofe različnih velikosti, štravbe ali kroštole in »fritole« (miške) z najrazličnejšimi na-
devi - jabolkom in kanelo, rozinami, čokolado, vaniljevo kremo ...
Solkanska Mini pekarna Brumat je mini samo po imenu, saj zaposluje devetnajst ljudi in ob domači »peči« upra-
vlja tudi tri prodajalne: ob goriški še no-vogoriško in solkansko. Kruh pečejo ves dan in ga sproti dostavljajo svojim prodajalnam. »Ob 18.30 pripeljemo v Gorico še zadnje štruce sveže pečenega kruha,« pravi Terezin mož Erik in dodaja, da so jih tudi pred odprtjem pekarne v Ulici Boccaccio redno obiskovali kupci iz Italije. Ti so predstavljali približno tretjino njihovih strank, prodajalna na tako sre-
Erik in Tereza Brumat s prodajalko Valentino (zgoraj), ponudba v njuni pekarni ob goriški pokriti tržnici (levo in spodaj)	bumbaca
ga neprimerno lažje kot nekoč, na nekaterih področjih pa ostajajo zapreke. »Za turista je ta situacija idealna, jaz pa v papirjih še vedno vidim dve državi. Birokracija je ostala nespremenjena, stvari bi bilo treba poenotiti in poenostaviti.«
Razlike so tudi v cenah: Erik pravi, da je v Italiji skoraj vse, razen delovne sile, cenejše kot v Sloveniji. Glavne sestavine, na primer moko in suho sadje, že leta kupujejo v Italiji. V Gorici se po njegovem mnenju pozna večja kupna moč strank, predvsem pri prodaji piškotov in ostalih sladic. »Pri nas so posledice krize zadnjih let zelo očitne. Pred leti smo prodali tudi 30 kilogramov kruha s pršutom, danes je to nemogoče.« Tereza dodaja, da so stranke v Gorici nekoliko bolj ozaveščene, poznajo blago, sestavine, cenijo kvaliteto. Presenetilo jo je, da je med njimi toliko Slovencev. Tudi njim v čast bodo trgovino v kratkem opremili z dvojezičnimi napisi. »Moj mož bi kar izobesil katerokoli tablico z dvojezičnimi urniki, jaz pa bi rada, da bi bilo vse v stilu ... Zato pa še čakamo nanjo,« se nasmehne.
Tereza in Erik se dobra dva meseca po odprtju najbolj veselita občutka, da so ju Goričani vzeli za svoje. »Lepo je delati, če si lepo sprejet,« pravi Tereza, Erik pa: »S to pekarno smo se na neki način potrdili in to nam zelo veliko pomeni. Danes s kruhom ne boš obogatel, moralno zadovoljstvo pa je veliko.« (pd)
diščni mestni lokaciji pa je privabila nove stranke. »Gorica je kljub vsemu mesto, pozna se, da je naša pekarna v centru, saj ljudje pridejo po kruh tudi popoldne. Kljub temu je najemnina tu nižja kot v Novi Gorici,« pravi Erik Brumat: novogoriška prodajalna je sicer (po nepotrebnem) večja, končni rezultat pa je v obeh pekarnah približno isti. Meje resda ni več, zato je prehajanje kupcev in bla-
14
Petek, 13. februarja 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Osumljen je uboja v središču mesta
Krivde ni priznal
»Gospa sodnica, nisem kriv,« je včeraj na novogoriškem okrajnem sodišču povedal Jure Mrhar, 23-letni No-vogoričan, ki je avgusta lani sredi belega dne na enem od novogoriških parkirišč z nožem do smrti zabodel tedaj 33-letnega Roberta Antoniča. Moška naj bi se usodnega dne sprla zaradi manjšega dolga. Med prerivanjem naj bi žrtev Mrharja stiskala za vrat, ta pa naj bi iz žepa tedaj potegnil žepni nož metuljček in
jo zabodel v hrbet. Žrtev se je zgrudila, napadalec je sam poklical policijo in ji skušal nuditi prvo pomoč. Antonič je uro zatem v šempetrski bolnišnici podlegel poškodbam. Mrhar je dejanje takoj priznal in ga obžaloval.
Včeraj je na novogoriškem okrožnem sodišču potekal predobravnavni narok. Mrhar, ki je obtožen uboja na mah, krivde ni priznal. Povedal je, da zoper njega ne teče noben drug kazenski po-
Obtoženi zapušča novogoriško sodišče
fotok.m.
števerjan - Na sedežu Skupine 75
S Podobnikovim tečajem želijo pomladiti fotoklub
Mojstra fotografije Bijuklič in Miška sta prikazala svoje posnetke s Kube
Publika v Galeriji 75 na Bukovju
Lepo število ljubiteljev fotografije se je v ponedeljek zbralo v Galeriji 75 na Bukovju, kjer sta protagonista srečanja z avtorji bila novogoriška mojstra fotografije Miro Bijuklič in Dušan Miška. Pred nekaj leti sta se odpravila na dvajsetdnevno potovanje na Kubo ter v objektiv ujela okolje in utrip karibskega otoka. Poleg posnetkov s Kube sta mojstra prikazala še serijo umetniških fotografij, ki so rezultat naknadne obdelave v studiu. Gostoma se je zahvalil predsednik fotokluba, Silvan Pittoli, ki je obenem povabil prisotne, da se udeležijo tudi naslednjih srečanj v Galeriji 75.
V drugem delu večera je Pittoli predstavil tečaj fotografije za začetnike in za že izkušene fotografe, ki bi radi spoznali nove tehnike in izpopolnili znanje. Vodil ga bo mednarodni mojster fotografije Rafael Podobnik iz Nove Gorice. Na voljo bo
foto vip
osem lekcij. Podobnik, ki se je udeležil šte-verjanskega večera, je obrazložil potek tečaja. Opozoril je, da nekateri zmotno mislijo, da je pri modernih digitalnih aparatih za odlično fotografijo dovolj pritisniti na sprožilec. Tudi ti aparati imajo svoje zakonitosti, ki jih mora fotograf upoštevati. Prisotnim - med njimi je bilo več mladih - je razdelil zgibanko o tečaju s programom lekcij. Potekal bo ob četrtkih; prva lekcija bo 19. februarja ob 20. uri na sedežu Skupine 75 na Bukovju. Vpis bo možen na prvi lekciji ali predhodno po telefonu; dodatne informacije na info@skupina.75.it ali na tel 366-7173053 (Silvan Pittoli), 339-2913331 (Miran Vižintin).
Pri Skupini 75 računajo, da bodo tudi po zaslugi tečaja pristopili h klubu novi in mlajši člani, ki bodo prilili svežine v razvejano društveno delovanje. (vip)
stopek ter da nima zaposlitve in tudi ne dohodkov. Obdolženčev zagovornik je med dokazne predloge včeraj uvrstil še zaslišanje obdolženčevih staršev in partnerke pokojnega. Slednja naj bi se dva tedna po dogodku, v tem času je bil ob-dolženi v priporu, oglasila pri obdolženčevih starših in se jima opravičevala. S tem dokaznim predlogom želi obramba potrditi del zagovora, ki ga je v preiskavi podal obdolženi, in sicer, da s pokojnim nista bila v slabih odnosih ter da tudi zaradi dolga - šlo naj bi za nekaj sto evrov - ni bilo med njima napetosti oziroma da bi potrdili, da se obtoženi pokojnika ni bal in bi zato pri sebi imel nož.
Prav okrog noža se bo vrtel še dodatni dokazni predlog, ki ga je včeraj podala tožilka: pokojni je aprila lani dvakrat prijavil prerezane pnevmatike na svojem
vozilu. Ene pnevmatike so še v hrambi. Tožilka je predlagala primerjavo, ki bi pokazala, ali so bile prerezane z nožem ob-dolženega. Ta dokaz bi po tožilkinem mnenju osvetlil Mrharjevo osebnost.
Medtem ko obramba ni zahtevala, da se na glavni obravnavi še neposredno zasliši izvedence, ki so o določenih zadevah v zvezi s primerom podali mnenje, je tožilka zaprosila za zaslišanje izvedenca sodne medicine. Glavna obravnava bo potekala pred sodnico brez sodnega senata, sta se včeraj strinjala tožilka in obdolženčev zagovornik. Zaenkrat so predvidene štiri obravnave, prva bo na vrsti 2., zadnja pa predvidoma 16. aprila. Obdolženi je bil najprej v priporu, nato v hišnem priporu, slednjič je bil odpravljen tudi ta. Predobravnavni narok je včeraj spremljal tudi žrtvin brat.(km)
Karnival vabi v Sovodnje
Pod ogrevanim šotorom v Sovodnjah bo danes steklo tridnevno pustovanje društva Karnival, ki ga bo v nedeljo kronal tradicionalni sprevod po vasi. Za dobro voljo bo nocoj od 21. ure skrbela skupina Studio 80, zaplesale pa bodo tudi domače Karnivaline.
O alternativnih nakupih
Goriška skupina solidarnih nakupov GAS prireja danes ob 18. uri v pokrajinski mediateki v Hiši filma na Travniku javno debato o alternativnih ekonomskih sistemih in drugačnih, ljudem in okolju prijaznih nakupih.
»Prevara« Renzi-Berlusconi
Gibanje 5 zvezd FJK prireja danes ob 18.30 srečanje na temo Prevara Renzi-Berlusco-ni, vpliv pakta stabilnosti na dežele in občine. V beneški palači v Tržiču (Ul. SantAm-brogio 12) bodo spregovorili podpredsednica senatne komisije za proračun Barbara Lezzi, deželni glasnik gibanja Cristian Ser-go in tržaški svetnik Stefano Patuanelli.
sovodnje - V knjižnici srečanje s pesnikoma
Balzam za dušo in uho
Večer je nastal v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo in Mladiko - Marca v gosteh Alenka Rebula
Žlahtna umetniška beseda je balzam za dušo in uho. Tako bi lahko strnili mnenja in vtise udeležencev srečanja s poezijo Janeza Povšeta in Marija Čuka v sovodenjski občinski knjižnici, s katero je občinska uprava želela počastiti dan slovenske kulture in uvesti nov niz srečanj z avtorji.
Prvi večer je nastal v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo, ki je septembra lani izdala pesniški prvenec Janeza Povšeta Pesmi ob poti, in s tržaško založbo Mladika, pri kateri je nekaj dni kasneje izšla Ču-kova zbirka Ko na jeziku kopni sneg.
Povšetovo delo je nekakšna av-tobiografija v verzih, kot je izpostavila povezovalka večera Nadja Roncelli, saj so v njem zbrane pesmi, ki segajo od mladostnega in študentskega obdobja vse do zrele življenjske izkušnje in refleksije zadnjih let. Za Marija Čuka pa gre za deveto zbirko, ki jo sestavljajo štirje sklopi z avtorjevim poimenovanjem Prvič, Drugič, Tretjič, Četrtič. V njih najdemo vsa glavna tematska območja njegovega pesnje-nja - eksistencialnega, ljubezenskega in družbeno-kritičnega. Različnost lirične izpovedi, vzgibov in ozadij je pripomogla k temu, da so bili slušatelji deležni bogate izmenjave verzov in pogledov na sodobnega človeka in na današnjo družbo, zamejsko in širšo, ob tem pa so s svojim pozornim spremljanjem njunega izvajanja počastili slovensko kulturo in jezik, do katerih moramo gojiti spoštljiv in predvsem vedno bolj aktiven odnos. Po tem stremijo tudi pobude v sovo-denjski knjižnici, kjer bo 3. marca na obisku Alenka Rebula, pesnica in avtorica uspešnih knjig o osebni rasti.
Janez Povše (z leve), Nadja Roncelli in Marij Čuk (zgoraj), občinstvo
bumbaca
GORICA
Prijatelji in nekdanji soigralci so se poklonili spominu Pina Brumattija
Pred petimi leti (5. januarja 2010) je goriški košarkar Pino Bru-matti (mati mu je bila Bruna Butkovič iz Sovodenj) dobil mesto v hramu košarkarskih junakov Italije (Basket Hall of Fame) v Monzi. Ob tej obletnici in ob četrti obletnici njegove smrti se je skupina njegovih prijateljev in soigralcev poklonila njegovemu spominu na ločniškem pokopališču. V imenu košarkarjev je pred grobom spregovoril pokojnikov osebni prijatelj in tudi sam košarkar Giovanni Puiatti. Izpostavil je lik »Pinuccia« (kot ga je običajno imenoval) tako s človeške kot športne plati. Po značaju je bil skromen, na košarkarskem igrišču pa odločen in dober športni tovariš, je dejal. Pino Brumatti je igral pri Safogu v Gorici, nato v Milanu, Tu-rinu, Reggio Emilii, Veroni in Sieni, kjer je pred 25 leti zaključil svojo dolgo košarkarsko kariero, ki se je začela na najvišji ravni že leta 1967. (ik)
Na ločniškem pokopališču
foto k.d.
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 13. februarja 2015
15
gorica - Nocoj
V Bratužu tokrat tango in Piazzolla
Nocoj ob 21. uri se bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž začela letošnja izvedba glasbeno-plesnega niza Tango da Pensare. Na otvoritvenem koncertu bo prisotna tudi Laura Escalada Piazzolla, žena Astorja Piazzolle, ki je obenem tudi podpornica festivala že od samega začetka (1998). Koncert bo uvedel njen nagovor.
Revija, ki se že vrsto let odvija na raznih deželnih simbolnih prizoriščih, ima letos tudi zimsko izvedbo v Gorici. Organizator prireditve je društvo Punto Musicale, katerega umetniški vodja je Carla Agostiniel-lo. Pri organizaciji sodeluje dežela FJK, prireditev pa uživa tudi pokroviteljstvo goriške pokrajine in občine ter ministrstva za umetnost in kulturo.
Protagonist današnjega večera bo uveljavljeni kvartet Neotango, ki ga sestavljajo Massimiliano Pitocco (bandoneon), Carla Agostiniello (klavir), Alessandro Vavassori (violina) in Giovanni Rinaldi (kontrabas). Kvartet je prvič nastopil ob prisotnosti Laure Escalada Piazzolle leta 1998 in od takrat je njegova botra. V svojem repertoarju ima predvsem tradicionalni tango ter njegovo evolucijo v skladbah Astorja Piazzolle. Člani kvarteta, ki prihajajo iz Italije in Argentine, aktivno sodelujejo tudi z najznamenitejšimi ustvarjalci te glasbene zvrsti, kot so Luis Bacalov, Milva, Gidom Cremer, Vinicio Caposella itd.
Današnji koncert bodo obogatili argentinska plesalca Margarita Klurfan in Walter Cardozo ter italijanski par Marina Martin-Massimo Marchetto.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM
CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074.
U Kino
nova gorica - Jutri tudi koncert skupine Kingston
Zimo bodo preganjali s pustovanji za male in velike
Zimo bodo preganjali tudi na slovenski strani goriške meje. V občini Šempeter-Vrtojba bodo jutri že desetič zapored pripravili pustno povorko. Ob 13. uri bo povorka za najmlajše s cirkuško pustno predstavo. Vsaka maska v povorki bo dobila krof. Ob 15. uri bodo izvirnost in domišljijo pokazali odrasli - predstavile se bodo skupine iz domače občine in od drugod iz Slovenije in zamejstva. Sprevod tematskih skupinskih ter posamičnih mask ter vozov se bo tokrat vil vse od železniške proge na Vrtojbenski ulici do Nove KBM v središču Šempetra ter še naprej. Organizatorji pričakujejo dvanajst vozov in skupin, sprevod bodo tradicionalno za-
ključili kurenti. Ob 17. uri bo sledila podelitev nagrad, ob 21. uri pa ples ob zvokih skupine Kingston.
V nedeljo ob 14. uri bo veselo v Morskem (občina Kanal ob Soči); tudi tam bo potekalo tradicionalno pusto-vanje, letos pod naslovom Brez trave ni sprave.
Pustni torek pa bo obarval novo-goriški Bevkov trg. Mladinski center in Krajevna skupnost Nova Gorica v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica prvi del pustovanja pripravljata že ob 10. uri. Program se bo začel s pustno koreografijo plesne skupine KreArt, ob 10.30 pa z nastopom pevke in animatorke Claudije.
Za otroke iz vrtcev in šol ter vse mimoidoče je pripravila pustne animacije, v katerih bodo sodelovale pustne maske. Popoldne pa obljubljajo preko dvourni program, animacijo in pustno presenečenje. Ob 16. uri bodo plesale nagajive Pike Nogavičke, sledi nastop čarovnika Marisa in pevke Claudio. Čisto za konec, okoli 18.30, pa so pripravili pustno presenečenje. Za vse sladkosnede maske bodo na voljo še slastni pustni krofi in vroč čaj, vsa zbrana sredstva bodo namenili pomoči potrebnim. V primeru dežja bo popoldanska prireditev ob 16. uri na pokritem ko-talkališču ob bivši karavli v Solkanu, dopoldanska pa bo odpovedana. (km)
~M Gledališče
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »50 sfumature di grigio« (PM 14). Dvorana 2: 16.30 - 18.10 »Shaun - Vita da pecora«; 19.40 »Non sposate le mie figlie!«; 21.20 »50 sfumature di grigio« (PM 14).
Dvorana 3: 16.40 »Mune - Il guar-diano della luna«; 18.15 »Non sposate le mie figlie!«; 20.30 »Turner«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.15 »50 sfumature di grigio« (PM 14). Dvorana 2: 16.20 - 18.40 »Jupiter - Il destino dell'universo«; 21.00 »50 sfu-mature di grigio« (PM 14). Dvorana 3: 16.30 »Mune - Il guar-diano della luna«; 18.00 - 20.00 - 22.10 »Taken 3 - L'ora della verita«. Dvorana 4: 16.40 - 19.50 »Shaun - Vita da pecora«; 18.10 - 21.30 »Non sposate le mie figlie«.
Dvorana 5: 17.30 »Notte al museo 3 - Il segreto del faraone«; 19.50 - 22.10 »Birdman«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Medvedek Paddington« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Sivolasi žigolo« (Filmsko gledališče).
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: 19. februarja koncert violon-čeliste Natalie Gutman. Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.comu-ne.gorizia.it/teatro.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI iz niza »Špas teater«: 19. februarja ob 20. uri »Čista norišnica«; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagajna@kul-turnidom-ng.si).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo 17. februarja ob 21. uri »Al-la stessa ora il prossimo anno«, nastopata Marco Columbro in Gaia De Laurentiis; informacije po tel. 0481-969753 in na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 18 in 19. februarja ob 20.45 bo gledališka predstava Leonarda Scia-scie »L'onorevole«, igrajo Enzo Ve-trano, Stefano Randisi in Laura Ma-rinoni; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 14. februarja ob 20. uri Valentinov koncert, Jurki & Basisti, gost Gojmir Lešnjak Gojc »En lep dan na tvojo dlan« (Jev-genij Švarc). 15. februarja ob 17. uri gostuje Dramska skupina Štandrež z igro »Mrtvi ne plačujejo davkov« (Nicola Manzari); informacije na bla-gajna.sng@siol.net ali po tel. 0038653352247.
fl Razstave
V	GORICI: v pokrajinskem muzeju v grajskem naselju bo danes, 13. februarja, ob 18. uri odprtje novega oddelka, ki ga posvečajo, ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno, interventizmu. Do 22. marca bo prvič na ogled platno »Dimostrazione in-terventista« italijanskega futurista Giacoma Balle.
V	AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji (Prešernova ulica 3) bo danes, 13. februarja, ob 19. uri odprtje razstave Tee Curk Sorta z naslovom »Vsakdanjosti«.
V	ŠMARTNEM: v Hiši kulture so razstavljena grafična dela Toneta Kralja. Razstava, ki so jo pripravili Galerija Insula, občina Izola, Goriški muzej in občina Brda, bo na ogled do 8. marca ob sobotah in nedeljah 13.00-18.00.
V	GRADU DOBROVO je na ogled razstava z naslovom »Prostranost« slikarja Vladimirja Klanjščka; do 15. aprila od torka do petka 8.00-16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 13.00-17.00.
~M Koncerti
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica v sklopu koncertne sezone 2014-15: 6. marca ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Si-javuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čajkovskega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@centerbra-tuz.org); več na www.centerbratuz.org.
V	TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo danes, 13. februarja, ob 21. uri iz niza »Jazz in Progress 2014-15« koncert skupine Locomotive Duo; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 048146861; več na www.ilcarsoincorso.it.
V	NOVI GORICI: V Kulturnem domu bo 14. februarja ob 20.15 Valentinov koncert, nastopila bosta tenor Vladimir Čadež in pianistka Natalija Šaver; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, bla-gajna@kulturnidom-ng.si).
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 16. februarja ob 20.45 »Il campanello dello speziale« (G. Donizetti), nastopajo vokalna skupina in orkester Opera Giocosa FJK in zbor I Giocosi di Trieste; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212); več www.lipizer.it.
H Šolske vesti
DIJAŠKI DOM V GORICI vpisuje v popoldanske programe za 2. polletje in za š.l. 2015-16. Učencem iz OŠ v Gorici, Štandrežu, Pevmi in Sovodnjah ter SŠ Trinko ponuja strokovno učno pomoč ter dodatno izobraževanje, brezplačne interesne dejavnosti (ples, glasba, gledališče itd.), prijetno druženje in delo z vrstniki, vsakodnevno varstvo do 18.30, zdravo in sveže pripravljeno prehrano, možnost obiskovanja tečajev Glasbene matice kar v domu, prevoz na športne treninge, sodelovanje na novem muzi-kalu DD. Več na spletni strani dijaski-dom.it, informacije po tel. 0481-533495; vpis možen do zasedbe mest.
NA FAKULTETI ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI (FUDŠ) prirejajo danes, 13. februarja, ob 10. in 17. uri ter 14. februarja ob 10. uri informativne dneve na sedežu fakultete na Gregorčičevi 19 v Novi Gorici. 13. februarja ob 18.30 bo potekala okrogla miza z naslovom »Diplomant FUDŠ se prestavi«; več na www.fuds.si.
M Izleti
Ü] Obvestila
Moj pust!
Spet je pred nami najbolj nori teden v letu. S seboj vzemite fotoaparat in poslikajte »svoj« pust ... Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotografije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu ali preko facebooka, kot sporočilo na našo stran primorskiD
NA VISOKI ŠOLI ZA UMETNOST UNIVERZE V NOVI GORICI prirejajo informativne dneve za programa Digitalne umetnosti prakse (1. stopnja) danes, 13. februarja, ob 10. in 15. uri in v soboto, 14. februarja, ob 10. uri ter Medijske umetnosti in prakse (2. stopnja) v petek, 13. februarja, ob 13. uri in v soboto, 14. februarja, ob 11. uri v prostorih v palači Alvarez, Ul. Diaz 5 v Gorici; več na //ung.si.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja praznovanje dneva žena v nedeljo, 8. marca, z izletom v Pušjo ves-Venzone za ogled posebnosti od potresa do obnovitve mesteca dalje. Opoldne se bodo udeleženci peljali v bližnji hotel -restavracijo »Carnia«, kjer bo kosilo. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Na račun 25 evrov.
DRUŠTVO KARNIVAL prireja tridnevno pustovanje v Sovodnjah. danes, 13. februarja, ob 21. uri bo nastopila skupina Studio 80; v soboto, 14. februarja, pa skupina Alta tensione. V nedeljo, 15. februarja, ob 14. uri bo 18. pustna povorka. Sledil bo ples s skupino Happy Day.
STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST ob 40. letnici ustanovitve goriškega dela stranke obvešča, da je sklicano slavnostno zasedanje pokrajinskega sveta za Goriško, ki bo danes, 13. februarja, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
ALCI obvešča, da bo v soboto, 14. februarja, od 15. do 18. ure na sporedu februarska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel. 327-0340677.
GORIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI sklicuje občni zbor v četrtek 19. februarja, ob 17.30 na sedežu v KB Centru v Gorici. Na dnevnem redu predsedniško, administrativno in blagajniško poročilo, pozdravi, razprava in razno.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL, občinska zveza Doberdob, priredi zborovanje ob dnevu včlanjevanja 2015 v petek, 20. februarja, ob 15.30 v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu.
»MUZIKOTERAPIJA IN SAMOSPO-ZNANJE: zvok, telo in glas za dobro psihofizično počutje« je naslov štirih srečanj, ki bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž, na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici, ki jih bo vodila diplomirana muzikoterapevtka, magister po modelu Benenzon, Sara Ho-ban. Prvo srečanje bo v sredo, 25. februarja, ob 16.30 do 18. ure naslednja srečanja so predvidena 4., 11. in 18.marca; informacije in vpisovanje do 21. februarja, po tel. 0481-280363 ali 380-5892568.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sklicuje redni letni občni zbor v ponedeljek, 23. februarja, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v KC Lojze Bratuž v Gorici. Na dnevnem redu volitve predsednika občnega zbora, poročilo nadzornega odbora, odobritev poročila o izvedeni dejavnosti in obračuna za leto 2014, odobritev programa dejavnosti in proračuna za leto 2015, razno.
H Prireditve
PUSTNO RAJANJE v Kulturnem domu v Gorici bo v torek, 17. februarja, ob 15. uri. Za veselo vzdušje bo poskrbel tržaški televizijski in radijski voditelj Evgen Ban.
ZDRUŽENJE CUORE AMICO vabi na »Kroštolado« v soboto, 14. februarja, ob 16. uri v prostorih UGG v Gorici.
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 16. februarja, v župnijski dvorani. Od 14. do 17. ure bo najmlajše zabaval Ernesto, srednješolci pa bodo imeli ples od 17. ure dalje. Prirejajo SKRD Jezero, SKD Hrast, Pihalni orkester Kras in AŠZ Mladost.
PUSTNO KOLEDOVANJE V JAMLJAH
bo potekalo v torek, 17. februarja, po vasi: za otroško koledovanje bo zbirališče ob 10. uri v društvenih prostorih, odrasli pa se bodo zbrali v istem kraju ob 11.30. Ob zaključku bo sledilo kosilo z nabranimi dobrotami po vasi, zvečer bo v društvenih prostorih ples s Štefanom; prireja AŠKD Kremenjak.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v četrtek, 19. februarja, ob 20. uri novo srečanje pod lipami za poklon prof. Lojzki Bratuž ob življenjskem jubileju. Na večeru bodo sodelovali predstavniki Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm prof. Marija Pirjevec, prof. Olga Lupinc in prof. Neva Zaghet.
V	ŠMARTNEM: v Hiši kulture bo v petek, 20. februarja, ob 19. uri predstavitev knjige in pogovor z avtorjem Andreo Bellavitejem, ki bo predstavil svojo knjigo »L'Isonzo«.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.00, Caterina Ja-kovac vd. Udina (iz tržiške bolnišnice ob 10.20) v cerkvi Sv. Ignacija, sledila bo upepelitev.
DANES V PODGORI: 9.40, Duilio Fon-tanini (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) v cerkvi, sledila bo upepeli-tev.
DANES V RONKAH: 11.30, Mario De Cet s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠTARANCANU: 11.30, Liviana Orzan vd. Rinaldi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepeli-tev.
DANES V TRŽIČU: 11.55, Luciano Bo-sio iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču.
DANES V KRMINU: 14.30, Regina Aita (Nini) vd. Princic (iz Palmanove) v cerkvi Rosa Mistica in na pokopališču.
1 6 Petek' 13- februarja 2015
APrimorski
r	dnevnik
Prevc na SP v rumenem?
LJUBLJANA - Pred tekmama svetovnega pokala v smučarskih poletih v Vikersundu konec tedna iz Avstrije prihajajo odlične novice za slovenskega šampiona Petra Prevca. Vodilni v skupnem seštevku Stefan Kraft na Norveškem ne bo tekmoval, zato ima Prevc priložnost, da prevzame vodstvo in obleče rumeno majico vodilnega. Krafta in Prevca namreč loči 58 točk.Avstrijski trener Heinz Kuttin bo svoje najboljše smučarske skakalce pustil doma, kjer se bodo pripravljali na svetovno prvenstvo v Falunu.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Vandali nad zlato lisico
MARIBOR - Prirediteljem letošnje 51. zlate lisice pod Pohorjem so poleg vnovičnih vremenskih težav sive lase v noči na četrtek povzročili še vandali, ki so že tako načeto progo dodatno razrili z vožnjo z motornimi sanmi. Čeprav sta progo že varovala dva varnostnika, se je nepridipravom uspelo izmuzniti in povzročiti nekaj škode. Kljub temu je dolgoletni snežni kontrolor Filip Gartner organizatorjem zaenkrat prižgal zeleno luč za izvedbo tekmovanja prihodnji konec tedna, 21. in 22. februarja.
alpsko smučanje - Ženski veleslalom na SP dominirala Avstrijka Anna Fenninger
Tina Maze brez četrte kolajne
BEAVER CREEK - Slovenska smučarka Tina Maze na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Beaver Creeku v svojem četrtem nastopu ni osvojila še četrte medalje. Na vele-slalomski preizkušnji je bila peta, svetovna prvakinja pa je postala Avstrijka Anna Fenninger, ki je bila v prvi in drugi vožnji praktično neulovljiva. Že na prvi progi si je priborila 81 stotink prednosti pred rojakinjo Michaelo Kirschgasser, ki je presenetljivo pri-smučala do drugega mesta po polovici preizkušnje. V finalni vožnji je storila celo napako, a kljub temu slavila z 1,40 sekunde naskoka. Fenningerjeva je bila najboljša že v superveleslalo-mu,bronasto medaljo pa je osvojila tudi v smuku.
Medaljo si je prismučala še Nemka Viktoria Rebensburg, ki je v finalu smučala imenitno in z 11. mesta napredovala na drugo. To je prva nemška medalja na 43. svetovnem prvenstvu. Bron je osvojila Švedinja Jessica Lindell-Vikarby, ki je bila tretja že po prvi vožnji.
Mazejeva je imela četrto izhodišče po prvi vožnji z 1,10 sekunde za vodilno. V drugi vožnji pa je Črnjan-ka, ko je končala svoj nastop, bila na tretjem mestu, do konca tekme pa zdrsnila na peto, njen zaostanek za zmagovalko je bil 1,74 sekunde. Pred mikrofonom RTV Slovenija je po tekmi pojasnila, da je na vožnjo vplivala predvsem utrujenost: »Čeprav sem si želela, nisem mogla,« je pojasnila. 31-letna šampionka pa ne bo vrgla puške v koruzo, saj bo nov dosežek lovila jutri v slalomu. Ravno kolajna v tej disciplini je še edina, ki ji manjka v bogati zbirki: » To je bil tudi eden izmed ciljev,« je še povedala.
MOŠKI VELESLALOM - Danes se bodo za veleslalomski naslov borili še moški. Veleslalomski naslov bo branil Američan Ted Ligety, ki je bil najboljši tudi lani na olimpijskih igrah v Soči-ju. Prva vožnja bo ob 18.15, drugi pa ob 22.15. Na včerajšnjih kvalifikacijah je zmagal Klemen Kosi, danes bo na startu tudi Žan Kranjec.
Izidi veleslaloma
1. Anna Fenninger (Avt) 2:19,16, 2. Viktoria Rebensburg (Nem) +1,40, 3. Jessica Lindell-Vikarby (Šve) +1,49, 4. Tina Weirather (Lie) +1,55, 5. Tina Maze (Slo) +1,74, 6. Michaela Kirchgasser (Avt) +1,75, 7. Kathrin Zettel (Avt) +2,15, 8. Mikaela Shiffrin (ZDA) +2,47, 9. Maria Pietilä-Holmner (Šve) +2,68, 10. Sara Hector (Šve) +2,80.
Tina Maze je bila po prvi vožnji 4., končala pa je na 5. mestu. Peta je bila tudi leta 2003 na SP v St. Moritzu. Na prejšnjih treh izvedbah SP-ja, 2009, 2011 in 2013, je stopila vedno na stopničke
ansa
8 Na tolikih veleslalomih na SP je nastopila Tina Maze. Prvič je tekmovala leta 2001 v St. Antonu, ko je bila 22. Najboljši rezultat je dosegla leta 2011 v Garmisch-Partenkirch-nu, ko je osvojila naslov prvakinje, v Val d'Iseru (2009) in Schladmingu (2013) pa je bila srebrna.
nogomet - A-liga
Manenti Parmi še ni nakazal niti »ficka«
PARMA - Poravnati dolg in plače igralcev. Če novi predsednik nogometnega kluba Parme Giampietro Manenti ne bo tega storil do 16. februarja, klub resnično tvega bankrot. Manenti, direktor podjetja Mapi Grup, s sedež v Krombergu pri Novi Gorici, je obljubil, da bo izplačilo poravnal do včeraj. Na bančnem računu pa še ni nakazal obljubljenega denarja.
TRŽAČAN - Na jutrišnji tekmi A-lige Roma - Parma bo sodil tržaški sodnik Piero Giaco-melli.
FAK ČETRTI - Najboljši slovenski biatlonec Jakov Fak v Oslu ni nadaljeval niza dveh zaporednih zmag, a bil vseeno odličen. V tekmi svetovnega pokala na 20 kilometrov je z zaostankom minute in 36 sekund zasedel četrto mesto. Zmagal je Francoz Martin Fourcade.
nogomet - EP 2016
Tekma med Hrvaško in Italijo bo v Zagrebu
ZAGREB - Kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo v nogometu bosta Hrvaška in Italija igrali v zagrebškem stadionu Maksimir 12. junija ob 20.45. Pred tem bo Italija igrala v Bolgariji, 28. marca, nato pa še prijateljsko tekmo 31. marca z Veliko Britanijo v Turinu na Juventus sta-diumu.
OSTAJA - Didier Deschamps ostaja selektor francoske nogometne reprezentance do svetovnega prvenstva 2018 v Rusiji.
KOLESARSTVO - V peti etapi kolesarske dirke po Katarju sta bila povsem na vrhu ista kolesarja kot v četrti. V sprintu je etapo dobil Norvežan Alexander Kristoff pred Slovakom Petrom Saganom. Slovenec Borut Božič ni bil med deseterico.
ODBOJKA - Liga prvakov: Jastr-zebski Wegiel - Perugia 2:3, Piacenza - Kazan 0:3.
WOODS KOT VONNOVA - Ameriški zvezdnik golfa Tiger Woods, sicer partner ameriške smučarke Lind-sey Vonn, si je za nedoločen čas vzel premor od tekmovanj, je sporočil na svoji spletni strani. Woods se je za to odločil, ker nikakor ne najde prave forme, zaradi poškodbe hrbta pa je prejšnji teden odpovedal nastop na turnirju v San Diegu.
DERBI V NBA - Italijanski derbi lige NBA je zmagal Marco Belinelli, ki je bil s San Antoniom boljši od De-troita, kjer je tokrat igral Gigi Datome. Končni izid je bil 104:87. Belinelli je v 19 minutah prispeval 10 točk, Datome pa je igral manj kot dve minuti.
EVROLIGA - Izidi 7. kroga 2. dela košarkarske evrolige: Žalgiris Kaunas - Real Madrid 71:88, Maccabi Tel Aviv - Alba Berlin 59:66, Barcelona -Galatasaray 82:70 (Boštjan Nachbar 16 minut, 15 točk, 1 skok, 1 ukradena žoga za Barcelono).
al. smučanje
Dober nastop Katrin Don v superG
Tekmovalka SK Brdine Katrin Don se je včeraj prvič v letošnji sezoni pomerila v supervelesla-lomu. Na Krvavcu je nastopila na dveh tekmah FIS citizen, na katerih nastopajo lahko tekmovalke vseh letnikov. V prvi tekmi je Do-nova potrdila dobro formo in osvojila visoko 20. mesto: med smučarkami iz naše dežele je bila tretja, med mlajšimi mladinkami pa 9. Tekmo je zmagala Slovenka Tina Robnik, ki redno tekmuje tudi na tekmah evropskega pokala. V drugi tekmi pa ni ponovila dobre vožnje iz prve in bila na koncu 35. Kljub temu je tekmo izkoristila kot trening, saj terenov in razmer za treniranje supervele-slaloma tačas ni veliko.
prej do novice
košarka - Union Olimpija v Evropskem pokalu
Zaradi zgrešenih prostih metov ostali brez uvrstitve v Top 16
www.primorski.euk
LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije so zaključili evropsko sezono in čeprav so v skupini drugega dela osvojili zadnje mesto, je dejstvo, da so imeli uvrstitev med 16 najboljših ekip na dosegu roke. Zato trener Aleš Pipan pravi, da lahko fantje z dvignjeno glavo zrejo v nadaljevanje sezone. Kot se je izkazalo ob koncu drugega dela, bi lahko Ljubljančani, če bi Sasu Salin zadel vsaj dva od treh prostih metov, ki jih je imel prejšnji teden proti Bambergu in če bi zeleno-beli sinoči v Stožicah premagali Dijon, osvojili drugo mesto v skupini. Tako pa so na koncu dvakrat praznih rok zapustili igrišče in ostali brez Top 16.
»Naš interni cilj v garderobi je bil uvrstitev med šestnajst najboljših. Ko zdaj gledamo nazaj, nismo bili daleč; ločil nas je le kakšen prosti met, ki bi ga morali zadeti. Vseeno moramo biti zadovoljni z evropsko sezono, saj smo odigrali nekaj dobrih tekem, nihče nas ni nadigral, igralci so pridobili nove izkušnje, zato sem jim v slačilnici dejal, da lahko ponosno dvignejo glave,« pravi trener Aleš Pipan (na sliki ANSA).
Ljubljančani so zadnje dve tekmi proti Bambergu in Dijonu odigrali v močno okrnjeni zasedbi. V Stožicah so manjkali kar trije nosilci in Sasu Salin, ki je sporazumno prekinil sodelovanje.
»Želim si, da se ti poškodovani igralci čim prej vrnejo v ekipo. Težave so treningi, saj s sedmimi igralci ne moreš pravilno trenirati, uigravati akcij in se pripravljati na naslednje tekmece. Hkrati upam, da je bil odhod Salina zadnji v tej sezoni, kajti pomembne tekme nas šele čakajo,« dodaja Pipan.
Union Olimpija bo prihodnji teden nastopila na zaključnem turnirju pokala Spar v Laškem, do konca rednega dela v ligi Aba pa jo čaka še pet tekem, od tega tri v gosteh.
Zelo prav bo Pipanu prišla odlična forma Alena Omica, ki iz tekme v tekmo dokazuje, da se razvija v odličnega igralca. Proti Dijonu je na primer dosegel 25 točk in imel fantastičen statistični indeks 36. Na zadnjih sedmih tekmah ima Omic povprečje 15,8 točk na tekmo.
košarka - Julija
V Celju EP U18 za dekleta
CELJE - Slovenija bo to poletje, od 30. julija do 9. avgusta pa bo v Celju priredila evropsko prvenstvo za dekleta do 18 let. Knežje mesto bo v dvoranah Golovec in Zlatorog gostilo šestnajst najboljših reprezentanc stare celine, med njimi seveda tudi slovensko z nadarjeno generacijo deklet pod vodstvom selektorja članske izbrane vrste Damirja Grgiča. Richard Stokes, vodja tekmovanj pri Fiba, je na včerajšnji predstavitvi prvenstva in loga, potrdil, da je to prizorišče pravzaprav že preverjeno, saj je Celje gostilo eurobasket 2013. Ker je to odlična destinacija, z veliko hoteli in le lučaj od Ljubljane, je poudaril Richard, ni bilo težko izbrali gostitelja.
/
ŠPORT
Petek, 1B. februarja 2015 1 7
odbojka - Vnaprej odigrana tekma v deželni C-ligi
Zalet Sloga se je oddolžil
S. Andrea - Zalet Sloga 1:3 (25:19, 17:25, 24:26, 18:25)
Zalet: Babudri 16, Balzano 6, Gridelli 20, A. Grgič 6, Štoka 14, Mania' 4, Prestifilippo (L), Costantini, De Walterstein (L2), Kojanec, P. Grgič 4, Vitez, Zonch. Trener: Bosich.
Igralke Zaleta Sloge so v vnaprej odigrani tekmi 18. kroga slavile zmago in se tako ekipi S. Andrea oddolžile za pekoči poraz v prvem delu prvenstva. Začetek srečanja vselej ni obetal nič dobrega, saj so ga Babudri in soigralke izgubile. Gostiteljice so hitro povedle z 8:1 in še 13:5, do konca niza pa dopustile igralkam Zaleta 19 točk. »Zastal nam je sprejem, in ko se to pripeti, vemo, da težko igramo. Obenem pa smo zaigrale premalo borbeno,« je ocenil nastop trener Edi Boscih. V nadaljevanju pa je Zalet reagiral. V drugem nizu je predvsem izboljšal servis in brez težav prevladal, odločilen za zmago pa je bil tretji niz. Igralke Zaleta so že zaostajale 22:19, nato še 24:23, a so spet reagirale. Dve dobro ubranjeni žogi in dva protinapada so omogočili preobrat in zmago niza. V tretjem nizu so izboljšale še napade s centra, kar je bilo dovolj za zmago. »Ni bilo enostavno, predvsem s taktičnega vidika, saj ekipa vedno spremnijapostavo,« je še povedal trener, ki je pohvalil Ba-budrijevo, ki je dobro servirala in dosegala točke v ključnih trenutkih. Združena ekipa bo že jutri gostila pri TimMusic (ob 20.30).
Z leve: Petra Grgič in Elena Prestifilippo na sprejemu
fotodamj@n
košarka - Jadran Franco v PalaRubini jutri proti Leccu
Vatovčev recept
Neobremenjeni, nasmejani in sproščeni. Tak je recept trenerja Wal-terja Vatovca za jutrišnjo tekmo Jadrana Franco proti Leccu (ob 20.30 v Trstu) in za preostalih sedem tekem letošnjega prvenstva. »Ko si naložimo preveč pritiska, nas to pokoplje,« še priznava trener, ki obenem želi, da bi prikazali najboljšo igro. Če se bo vse to uresničilo, bi lahko Jadran ponovil dober nastop prejšnjega tedna?
Po zmagi proti Pordenonu je vsekakor legitimno pričakovati, da bo Jadran Franco nastopil pred domačimi gledalci bolj prepričan v svoje sposobnosti: pred tednom dni namreč ni premagal kogarkoli, ampak ekipo, ki se bori za play-off. Lecco bo podoben tekmec. Ekipa iz Lombardije je imela na začetku prvenstva visoke cilje, po seriji porazov pa se zdaj bori le za zadnje mesto v play-offu. V zadnjih treh krogih so sicer doživeli tri hujše poraze (gladko so jih premagali Cento, Pordenone, prejšnji teden pa še Fortitudo Bologna), negativen niz pa bodo skušali prekiniti že jutri. »Obenem pa bi z zmago že dosegli matematični obstanek v ligi. Od vseh porazov pa nas najbolj moti tisti proti Pordenonu,« je za spletno stran resegoneonline povedal trener Lecca Meneguzzo. V pogovoru je trener sicer še razkril, da ekipa najbolj trpi, ko nasprotnik igra s tremi nižjimi igralci, skratka tako, kot je Jadran igral proti Pordenonu (in zmagal). In ravno tu bo najbrž imel Jadran največ prednosti. Glavna nosilca Lecca sta organizator igre Mascherpa in Tržačan Da-
Kapetan Peter Franco
fotodamj@n
gnello od Servolane, specialist za mete za tri točke pa je De Angleis.
Pri Jadranu so med tednom redno trenirali, zaradi preobremenjenosti je do včeraj počival Ridolfi. (vs)
VIDEM - Videmski prefekt je v sredo izdal dekret, s katerem si bodo zaradi varnostnih ukrepov jutrišnjo tekmo med GSA Udine in Fortitudo Bologna lahko ogledali samo navijači Vidma, vsem bivajočim v Emiliji Romagni pa bo vstop prepovedan. Odločitev je bržkone posledica napada nasilnežev na avtobus videmskih navijačev v Centu.
košarka - Deželna C-liga
Bor danes v Romansu, Breg ima lahko nalogo
Pustni vikend v deželni C-ligi se bo začel v Romansu, kjer se bo domača ekipa pomerila z Borom Radensko (ob 20.30). Nasprotnik ima dve zmagi več, letos igra s spremenljivo srečo, toda gre v vsakem primeru za moštvo s številnimi kakovostnimi in izkušenimi košarkarji, ki se poteguje za mesto v play-offu. Nosilci igre so organizatorja igre Franz in Gaggioli, branilec Nanut in krilna centra Mučič ter Valentinuz, zelo učinkovita pa sta tudi mlada Fini in Musig. V prvi tekmi so košarkarji z Goriškega na Prvem maju prevladali s 64:80. V Borovem taboru je med tednom Doz zbolel za gripo, naposled pa naj bi bili vsi igralci na razpolago trenerja Oberdana.
Breg pa bo jutri spet igral pred domačimi gledalci. Tokrat ga čaka lahka naloga, saj se bo v telovadnici Silvana Klabiana pomeril s predzadnjouvrščenim UBC. Ekipa, ki je do tega kroga zbrala samo tri zmage, bi morala biti za Breg, ki bo igral v popolni postavi, lahek plen. V taboru dolinskega moštva želijo predvsem, da bi fantje prikazali dobro igro in zavzetost. »Sporazom v prejšnjem krogu smo izgubili priložnost, da bi se odcepili od Fagagne in Don Bosca. Igramo hladno-toplo, ta niz moramo čimprej prekiniti,« je napovedal trener Krašovec.
košarka
Sokol in Dom danes, Kontovel jutri
V	košarkarski D-ligi bo ta konec tedna prvi stopil na igrišče Sokol, ki želi prekiniti negativen niz tega leta. Že danes (ob 20.45 v Krminu) bo na vrsti dvoboj v gosteh z Albo, ki so jo na-brežinski košarkarji premagali brez težav. Zaradi poškodb ne bo Ferfoglie, Carchica in Hrovatina, odsotni bodo tudi Pertot, Peric in Daneu, vsi ostali nosilci pa so dobro trenirali. »Imperativ je zmaga,« je bil jasen trener Laza-revski, ki je opozoril, da vnovičen poraz bi bil zelo nevaren v boju za neposreden obstanek.
Kontovel pa bo igral jutri na domačih tleh proti drugouvrščenemu Monfalconeju (ob 18. uri). V prvem delu prvenstva so nasprotnike pozitivno presenetili, za pustno soboto pa želijo dober nastop ponoviti. Trener Švab je prepričan, da bodo fantje znali reagirati po porazu proti Goriziani, ki so ga doživeli v prejšnjem krogu. »Če bomo zmagali, bomo spet na visokem 4. mestu. S fanti smo se domenili, da bomo pustovali šele od večera dalje, saj si želimo zmage,« je še povedal trener, ki bo imel na razpolago popolno postavo.
V	promocijski ligi bo Dom igral že danes. Ob 20.30 ga v gosteh čaka dvoboj s višjeuvrščenim Villessejem.
hockey in line
Afera Molinese, nepričakovane točke za Polet
V pričakovanju jutrišnjega 14. kroga A1-lige v hokeju na ro-lerjih je močno odmevala vest o odvzemu vseh točk ekipi Moline-se, ki je po novem zadnja na lestvici z nič točkami. S toskansko ekipo je od začetka sezone nastopil na vseh tekmah hokejist Alessio Pod-da, ki je bil na koncu lanske sezone kaznovan z diskvalifikacijo, toda je nikoli ni odslužil. »Državna zveza FIHP je zaradi tega kaznovala toskanski klub. Po novem imamo mi 9 točk na lestvici, rimska ekipa Mammuth pa 6. Do konca rednega dela prvenstva je še pet tekem in prvenstvo je na vrat na nos postalo vse bolj zanimivo, saj smo celo še v igri za play-off,« je povedal predsednik Poleta Samo Kokorovec, ki je dodal: »Če bomo v prihodnjih petih krogih zmagali dvakrat, bi se lahko uvrstili tudi v končnico. Z eno zmago pa bi morali biti matematično rešeni. Mo-linese se bo seveda pritožil, tako da je zadeva še odprta. Vsekakor ne verjame, da bo zveza spremenila odločitev.«
Polet ZBK Kwins čaka jutri težko gostovanje v Milanu. Milanska ekipa Quanta, ki je štirikrat zaporedoma osvojila državni naslov, je tudi letos glavni favorit za »scu-detto«. Polet, ki bo nastopil v popolni postavi, bo skušal čim bolj drago prodati svojo kožo.
Veliko bolj pomembna bo tekma prihodnjega kroga. V soboto, 21. februarja, bo Polet na Op-činah gostil neposrednega tekmeca za obstanek, rimske »mamute«, ki so jih v prvem delu premagali. Zaostalo tekmo proti Asiagu pa bodo bržkone igrali 28. februarja, čeprav datum še ni potrjen.
NOGOMET
D-liga: Kras brez dveh igralcev in trenerja
V	D-ligi bo Kras v nedeljo igral v Montebelluni brez kaznovanih Delne-ra in Rondinellija. Tudi trener Žlogar je prejel en krog prepovedi vodenja ekipe, podobno kot kolega na Triestini klopi Ferazzoli. Diskvalificirana sta bila tudi mladinca repenskega kluba Jan Košuta in Andrea Petrich.
Aurisini odvzeli točko
V	2. AL je deželna nogometna zveza kaznovala Aurisino, ki se je na tekmi proti Moraru, predstavila z nezadostnim številom igralcev. Moraro je brez boja zmagal s 3:0, Aurisini pa so odvzeli točko na lestvici. Nabrežinski klub bo moral obenem plačati 110 evrov globe. V 2. AL bo moral dva kroga prisilno mirovati igralec Primorja Luca Kovacic. Gajevec Alessandro Tuc-cio pa ne bo igral le v nedeljo.
Jutri ob 15.00 Juventina, Sovodnje in Breg
Pustna ali Valentinova sobota bo ljubiteljem nogometa ponudila nekaj tekem. V promocijski ligi bo Juventina jutri gostovala v Krminu. V 1. AL bosta na sporedu še tekmi Domio - So-vodnje in Muglia - Breg.
PRIHODNJI TEDEN - V soboto, 21. februarja: 1. AL Primorec - Domio, Sovodnje - Mariano; 3. AL Piedimon-te - Gaja.
REKREACIJA - Jutri
Valentinov tek na Kokoš
Jutri bo na mejnem prehodu pri Lipici rekreativna tekaška prireditev Valentinov tek na Kokoš, kjer bodo lahko nastopili mešani, ženski in moški pari. Start na 6500 m dolgo progo (274 m višinske razlike) bo ob 11.30.
□ Obvestila
SK DEVIN organizira 4. izvedbo tekme »Kekec na smučeh« za vse tečajnike zamejskih športnih društev. Tekma bo v nedeljo, 15. februarja, v kraju Forni di Sopra. Možen je avtobusni prevoz. Za informacije: info@skdevin.it ali pa na 3402232538.
PARAOLIMPIJSKO PLAVANJE
Dva državna naslova za Jasmin Frandoli
Prejšnji konec tedna je v Neaplju steklo italijansko zimsko prvenstvo v pa-raolimpijskem plavanju. Na prvenstvo, ki je veljalo tudi kot ena izmed kvalifikacijskih tekem za uvrstitev na svetovno prvenstvo, sta se uvrstili tudi tržaški plavalki Jasmin Frandoli in Rosanna Brunetti članici društva Acquamarina Team Trieste Onlus. Obe sta dosegli odlične rezultate. Nabrežinka Jasmin Frandoli, ki agonisti-čno plava od svojega 18. leta, je postala državna prvakinja na 100 m in 200 m prosto v kategoriji S 03. Tekmovalka, ki trenira trikrat tedensko v Trstu, se redno udeležuje vseh deželnih tekem, tako zimskih kot poletnih. Naslednji nastop na državni ravni jo čaka julija, ko se bo udeležila poletnega državnega prvenstva, še pred tem pa jo čaka nastop na prvenstvu za društva v Lignanu 23. in 24. maja. Na fotografiji z leve: Jasmin Franza in Rosanna Brunetti
Bomo še zmogli?
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Prešeren je bil rocker 19. stoletja.«
(P.P. na Facebooku)
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
Skupaj s(m)o zmogli. Prešernova proslava v organizaciji ZSŠDI-ja je nekako uspela. Veliko pričakovanje je prineslo navdušenje, pohvale, pa tudi nekaj kritik in zdravega razmišljanja. Na odru je žvrgolelo veliko mladih glav, od športnikov, do profesionalnih glasbenikov in igralcev. Velika skleda energije, navdušenja in zdravega športno-kulturnega duha. Režiserka Jasmin Kovic je na odru koordinirala 140 nastopajočih, med katerimi sta bila dekliška pevska zbora Bodeča Neža in Kraški slavček - Krasje, nekaj profesionalnih glasbenikov in gledaliških igralcev ter nekaj mlajših športnikov. Skupaj so zmogli in dosegli želen cilj: s skupnimi močmi so napolnili Kulturni dom, kjer smo tokrat videli, predvsem na odru, veliko mladih obrazov. Ko nekaj uspe, kot je uspela ta proslava - ne glede na različna mnenja o vsebini -, ki je odru združila toliko mladih, pa je iz navdušenja zelo enostavno v trenutku pozabiti na vodilni slogan. To, da so športniki na odru združili mlade, je nedvomno krasno, o tem nihče ne dvomi. Le opozorilo: »Skupaj zmoremo« je slogan s pogledom v bodočo skupno pot. Po proslavi pa ni manjkalo pompoznega navdušenja, ki je zadevo napihovalo do točke: mi zmoremo napolniti gledališče, vi (kulturniki) ga ne zmorete. Športni šov je pritegnil veliko število ljudi, ki navadno ne zahajajo v gledališče. Tak šov pa vendarle ne more nadomestiti gledaliških produkcij, predstav, gostovanj, koncertov in ostalih dogodkov v Kulturnem domu. Lahko je še tako uspešen, vendar ne more nadomestiti dobre gledališke predstave. Res je, da v kulturo v širšem smislu spada tudi šport, toda gledališče in šport ždita na drugačnih predpostavkah in imata različne cilje. Športni šov, ki napolni dvorano, ne more nadomestiti dobre kulture, ki se vsakodnevno ustvarja in živi v Kulturnem domu. In ne more zatajiti dejstva, da so uspešne tudi naše kulturne - v ožjem pomenu besede -proslave in predstave. Skupaj bomo zmogli, če bo slogan »Skupaj zmoremo« obdržal spoštovanje in dostojanstvo, ki ga je deležen. In če bo Kulturni dom v svoje sedeže še kdaj pritegnil toliko športnikov. Bomo res zmogli?
Dragi študentje, pred nekaj tedni se je za vas začelo zimsko izpitno obdobje. In zdaj vročično brskate po zapiskih in si skušate zapomniti še zadnje besede pred izpiti, ki vas še čakajo. O ubogih univerzitetnih študentih, ki morajo v tem obdobju posvečati večino časa svojemu študiju, smo šumovci posvetili več člankov, tokrat pa bi vam hoteli, dragi prijatelji, predstaviti naše nasvete, kako premagati izpitni stres.
Prvič: pavza. Začnimo z morda najpomembnejšim napotkom. Po vsaki uri študija odložite knjigo in si privoščite od deset do petnajst minut pavze. Med tem časom si malo oddahnite in kaj pojejte: malica vam bo
Kaj meni »zanimiva« publika?
Iztok Furlanič Zelo pozitivna novost. Kljub temu, da je bilo na odru 99% amaterjev, je vse steklo brez spodrsljajev in na kar visoki ravni. V ospredju je bilo veliko mladih športnikov, prav je, da se jim na ta način približa kulturo in da kultura in šport nista vedno strogo ločena.
Živka Persi: Da bi se sodelovanje med športom in kulturo nadaljevalo v bližnji bodočnosti in da bi športniki čim več prihajali v Kulturni dom.
Gorazd Pučnik: Pogumna, alegorična prispodoba. Proslava je bila pač ... drugačna. Sicer pa jaz nisem popolnoma objektiven, zato bom tako strnil: navdušujoča.
Igor Dolenc: Sveže, na nivoju, občuteno, umetniško dovršeno. Pravi užitek.
Miloš Budili: Zelo lepo, da so se mladi organizirali na proslavi, zdi se mi da je bil to cilj in da so ga dosegli. Lepo je bilo tudi, da se mladi družijo v Kulturnem domu, v gledališču, da imajo te interese.
Kaj menijo nastopajoči?
Mateja Černic (Zborovodkinja Bodeče Neže): Na začetku mi je bila ideja o spojitvi kulture in športa tuja. Mislim, da je režiserka res uresničila vsa pričakovanja,
dala energijo, da boste nadaljevali s
študijem.
Drugič: voda. Pitje vode pomaga telesu, da se hidratira in se malo osveži; znanstvene raziskave dokazujejo, da pitje velikih količin vode pomaga pri koncentraciji. Seveda pa, več ko pijete, večkrat boste obiskali stranišče :)
Narava je tretji nasvet. Znanstveniki so ugotovili, da je študent, ki si privošči krajši sprehod ali nekaj telovadbe, bolj sproščen in koncentriran. Če se sprehodite po podeželju ali se napotite v gozdove, vam bo ta trenutek pavze še toliko bolj pomagal.
Bj'rca! Ne preživljajte preveč časa na knjigah: človeška koncen-
saj smo se potem tudi kulturniki dobro znašli v kontekstu. Sodelovanje s Kraškim slavčkom - Krasjem se je izkazalo za zelo pozitivno in že planiramo naslednje sodelovanje.
Petra Grassi (Zborovodkinja Kraškega slavčka - Krasje): Na začetku sem bila skeptična do sodelovanja šport -kultura, režiserka pa je naredila čudovito stvar. Na odru je bilo sproščeno vzdušje in veliko energije. Z Matejo Čer-nic se značajsko zelo razlikujeva in skupini sva dali vsaka svoj pečat. Mislim, da smo bili skupaj z Bodečo Nežo tudi zgled za druge zbore, ki bi se morali združevati. Identiteta namreč ostane, čeprav se lahko združiš. Na zborovskem področju bi morali delati tako tudi drugi. Z Bodečo Nežo že kujemo nove skupne projekte.
Samantha Gruden (Kraški slavček -Krasje): Mladi so čutili proslavo za svojo, šla je med ljudi. Kultura je širok pojem, ta proslava je dala možnost mladim, da se zavedajo, koliko se dejansko v njej prepoznavajo in kako lahko res sodelujejo na različnih področjih. Po drugi strani pa na proslavi niso prišli do izraza nekateri nastopajoči; na primer: morda bi lahko zbora kaj več pela, in bi kdo drug, ki bi bil za to bolj primeren »igral navijače«. Na vajah smo pripravljali še nekaj koreografij, ki jih potem nismo izvedli - mogoče bi jih kdo drug
Šepeta se
tracija je časovno omejena in lahko predela le omejeno število informacij. Preživeti deset ur zapored na zapiskih je utrudljivo in neproduktivno, še posebno ponoči. Raje si privoščite majhno bj'rco s prijatelji in se z njimi zabavajte, ali pa si oglejte film. To bo pomagalo vašim možganom, da predelajo preučeno snov v bolj sproščenem okolju.
Ajde, spat! Vem, vem: vsi smo že preživeli več kot eno noč na knjigah in upali, da se nam bo kaj zapisalo v spomin. Dejansko pa moramo na študij gledati nekoliko drugače: znanstveniki trdijo, da je počitek ključ do uspešnega učenja. Ko smo namreč utrujeni, so naši možgani zaspani in ne predelajo veliko informacij.
Torej, dragi kolegi, Nirvana is the way. Če imate vi kako posebno metodo za uspešno učenje, nam pišite na našo Facebook stran! ;)
boljše izvedel kot mi, ki imamo kot primarni cilj petje, s katerim bi lahko prispevali na veliko boljši način. Naša zbora pa sta bila tako bolj »za sceno«.
Aleksija Antonič (Bodeča Neža): Borile smo se, da ne bi bile v kopalkah ... potem smo na srečo dosegle, da so nam dali trenirko. (smeh) Res je bilo lepo, ker je bilo vse skupaj na odru: šport, petje, igranje ... Vesela sem tudi, ker smo končno sodelovali s Kraškim slavčkom.
Petek, 13. februarja 2015
Št. 6 (4)
Šepetajo: Barbara, Daniel, Luka, Martina, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna.
sum@primorski.eu
Ivana Černic (Bodeča Neža): Vsak vikend zaprti na vajah v Kulturnem domu, medtem ko je zunaj sonce ... No, ampak to so pač tista žrtvovanja, ki jih na koncu, ko vidiš rezultat, ceniš.
Danijel Malalan: Jaz sem bil t'bulši (in nisem imel iste obleke kot lani, kot se vam zdi!) Lahko povem samo, da imava z Laro oba prevelik trebuh - Lara ima seveda svoje posebne razloge za to, ki so različni od mojih - in je bilo zato malo prostora v kabini. (Danijel in Lara Komar sta imela vlogo športnih komentatorjev op. Šum)
Alex Kuret (glasbenik, tolkala): Z ostalimi, ki so igrali tolkala smo se že poznali, potrebnih pa je bilo veliko vaj za vse skupaj. To, da je organizirala ZSŠDI, je pa po mojem bolj relativno, saj smo imeli dobro režiserko, ki je uspela uskladiti na odru 140 ljudi.
Ilja Kocijančič (košarkar): Lepo, da nas je bilo na odru 140 mladih in da so prišli športniki v Kulturni dom, če ne že v dvorano, pa jih je bilo veliko na odru. Vse skupaj je delovalo zelo lepo.
Marta Donnini (solistka, skupaj s Kristino Frandolič): Všeč mi je zamisel o kombinaciji športa in kulture, s Kristino Frandolič, sva bili navdušeni. Če se zazremo v zgodovino: nekoč si lahko gojil svoj jezik in kulturo pretežno v športnih krožkih, oziroma je šport pri tem imel veliko večjo vlogo kot danes. Ta spojitev danes med športom in kulturno se mi zdi zelo dobra.
Ivan Peterlin, predsednik ZSŠDI
Vprašanje, ki si ga morda marsikdo postavlja. Zakaj ZSŠDI, zakaj športniki?
Prešeren je slava celotnega slovenstva in mora biti počaščen od vseh. Kot ZSŠDI smo želeli s proslavo prikazati našo skupnost, kot jo mi pojmujemo: z dinamiko, ritmom, elastičnostjo mišljenja in jasnimi pogledi v jutrišnji dan. V dveh mesecih dela sem videl ogromno talentov in se vprašal, kaj nam pomaga imeti toliko talentov, če jih postavljamo na stranski tir. Danes pa so ti talenti pokazali, da so nekaj vredni, da jih lahko upoštevamo. To se mi zdi bistveno, skoraj bolj kot predstava sama.
Kaj pomeni »skupaj«? SSO in SKGZ, šport in kultura ... ?
Vsa področja. Kar se tiče ustvarjanja jutrišnjega dne, moramo najti soglasje na vseh področjih.
Je bila proslava med športniki v društvih občutena?
Seveda, saj so bili na odru! V dvorani pa ni bilo veliko športnikov ...
Kdaj je bila nazadnje dvorana polna, da je bilo 700 ljudi?
Tudi lani na Prešernovi proslavi je bila na primer polna. Sicer pa je bilo danes veliko publike tudi tesnih družinskih članov nastopajočih, ki jih je bilo na odru čez 100.
To pa je njihova stvar. Letos so prišli tudi ljudje, ki ne zahajajo v gledališče, do zdaj pa so hodili kulturniki in kdor hodi bolj iz navade in dolžnosti. Poanta je v tem, da moraš ponuditi ljudem stvari, ki jih zanimajo, če jih hočeš privabiti. Moraš imeti zanimive vsebine tudi za ljudi, ki ne prihajajo redno v gledališče, da jih privabiš. V Sežani je na primer kulturni dom Srečko Kosovel vedno poln.
Ampak v Sežani so sama gostovanja, nimajo lastnih produkcij in ansambla. Ponudba pa je letos odlična tudi v SSG-ju in dvorane so tudi v SSG-ju večkrat polne.
SSG poln? ... Pustimo letošnjo sezono. Poglejmo lansko in predlansko in koliko je abo-nentov v Gorici, na primer.
Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se -
Izpiti in stres?
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 12. februarja 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Eurovisione 20.45 Sanremo: 65° Festival della Canzone Italiana
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Serija: The Blacklist 23.45 Troppo giusti
RAI3
6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.05 Parlamento Spaziolibero 10.15 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Ar-senio Lupin (krim.) 23.25 Sfide
RAI4
ja: Medium 15.25 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.30 GranPremium 15.40 Nad.: Capri 16.40 Nad.: Legami 17.25 Novice 17.30 Nad.: Batticuore 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.15 Nad.: Una grande famiglia 23.10 Fiction Magazine
_RETE4_
6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Miami Vice 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Cara-binieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricet-te all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ie-ri e oggi in Tv 16.20 Film: Captain Newman (dram., '63) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Centovetrine 21.15 Quarto Grado
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei fa-mosi - Pillole 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza
11.45 15.40 La vita segreta di una teenager americana 12.30 18.00 Xena 13.20 18.45 Andromeda 14.05 19.30 Rai Player 14.10 20.20 Star Trek Enterprise 14.55 90210 16.20 The Lost World 17.15 Streghe 17.55 Novice 19.35 Stargate Atlantis
21.15 Film: Fright Night (horor, '11, i. C. Farrell) 23.05 Film: Vampires (horor, '98, i. J. Woods)
_RAI5_
14.05 La Terra vista dal cielo - Vulcani 15.05 Il popolo degli oceani 16.10 Gledališče: Le voci di dentro 18.35 Novice 18.40 Trans Europe Express 19.45 I diari della scultura 20.35 Rai Player 20.45 Memo -L'agenda culturale 21.20 Dok. film: The Queen and I 23.00 Scaramouche Scara-mouche 23.25 David Letterman Show
RAI MO VIE
14.05 Film: A proposito di donne (dram., '95, i. W. Goldberg, D. Barrymore) 16.00 17.35 Rai Player 16.05 Film: Dan il terribi-le (vestern) 17.30 0.30 Novice 17.40 Film: Tom Horn (vestern) 19.25 Film: Il suo nome è Donna Rosa (kom., It., '69, i. A. Bano, R. Power)
21.10 Film: The Hunted - La preda (akc., '03, i. T. Lee Jones) 22.50 Film: La contes-sa (dram., '09)
RAI PREMIUM
11.05 Nad.: Un posto al sole 12.1019.05 Rai Player 12.15 18.15 Nad.: La signora in rosa 13.00 19.10 Nad.: Terra Nostra 14.00 Seri-
TELEQUATTRO
21.10 Film: Un alibi perfetto (krim., '09, i. M. Douglas) 23.30 Supercinema
_ITALIA1_
6.55 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.55 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: I Griffin 14.55 Serija: Arrow 15.45 Serija: The Vampire Diaries 16.35 Nan.: Love Bugs 16.40 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Serija: Chicago Fire 20.30 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Candidato a sorpresa (kom., '12, i. W. Ferrell) 22.55 Film: Festa della birra (kom., '06)
_IRIS_
11.20 Film: La pattuglia dell'Amba Alagi (dram., It., '53) 13.15 Film: Confessione di un commissario di polizia al procuratore della Repubblica (dram., It., '71) 15.20 Film: The Land Girls - Ragazze di campagna (kom., '97) 17.30 Film: Briganti, amore e liberta (kom., It., '93) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: Traffico di diamanti (pust., '97)
23.10 Film: Prima di mezzanotte (kom., '88, i. R. De Niro)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.25 Serija: L'ispettore Tibbs 18.05 Serija: Crossing Jordan 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: I cannoni di Navarone (voj., '61) 0.00 Nad.: I Borgia
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 15.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00 I menu di Benedetta 10.00 Chef per un giorno 11.0019.00 Cuochi e fiamme 13.00 Serija: Agente speciale Sue Thomas 17.00 SOS Tata 21.10 Serija: Josephine, ange gardien
7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Borgo Italia 11.00 Aktualno: Salus Tv 11.15 21.00 Ring 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.35, 0.00 Trieste in diretta 20.00 20.55, 23.30 Il bol-lettino della neve 20.05 Happy Hour
LAEFFE
12.45 Jamie - Menu in 30 minuti 13.40 17.45 Jamie - Ricetta a cinque euro 14.40 18.45 II cuoco vagabondo 15.40 Lo sportivo vagabondo 16.45 Grand Designs Australia 19.45 Novice 20.05 Bourdain - Sen-za prenotazione 21.00 Nad.: Moby Dick 22.40 Film: Jalla! Jalla! (kom., '00)
CIELO
12.00 MasterChef USA 14.00 15.00 MasterChef Australia All Stars 14.45 Novice 16.00 Fratelli in affari 16.45 Buying & Selling 17.45 Brother vs. Brother 18.45 Bar da incubo 19.45 Affari di famiglia 21.10 Britain's Got Talent 23.15 Hotel allo sbando
DMAX
12.30 20.20 Rimozione forzata 13.20 Container Wars 14.10 19.30 Banco dei pugni 15.05 Chi ti ha dato la patente? 15.55 Top Gear 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Affare fatto! 21.10 Finding Bigfoot: cacciatori di mostri 22.00 Ultima fermata: Alaska 22.55 Oro degli abissi 23.45 Video del tubo
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.15 18.25 Kviz: Vem! 11.05 Ugrizni-mo znanost 12.00 Panoptikum 13.0015.00, 17.00, 18.50, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Risanke in otroške odd. 16.15 Osmi dan 17.25 Razred zase 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.10 Polnočni klub
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.30 Infodrom 8.40 Impro Tv 9.05 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.4519.25 Točka 13.50 Dok. odd.: Zadnja skrivnost Jalte 15.10 Dok. serija: Zadnja ura 16.35 Mostovi - Hidak 17.05 Avtomobilnost 17.45 21.55 Studijska oddaja 18.15 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 1. vožnja, prenos 20.00 Dok. odd.: Presnojedec 20.55 Nan.: Starši v manjšini 22.15 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 2. vožnja, prenos 23.30 Nad.: Krivda
KOPER
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž) 16.20 Arhivski posnetki 17.10 Dogodki 17.25 Sredozemlje 18.00 Firbcologi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.55 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 5. Zborovski Festival Koper 22.10 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m) 23.10 Iz arhiva po vaših željah 23.55 Avtomobilizem
POP TV
7.00 Risanke 8.15 15.20 Serija: Ana kuha 8.45 9.50, 10.55, 12.05 Tv prodaja 9.0013.20 Queen Latifah Show 10.0515.55 Nad.: Moje srce je tvoje 11.1016.50 Nad.: Barva strasti 12.20 17.55 Nad.: Dubrovniška zora 14.20 Serija: Kuharski mojster 17.0018.55, 22.45 Novice
20.00 Film: 007 - Casino Royale (akc., '06, i. D. Craig, E. Green) 23.15 Eurojackpot 23.20 Film: Cyrus (kom., '10)
_KANAL A_
7.0018.00, 19.45 Svet 7.5011.10 Nad.: Bud-va na morski peni 9.00 Risanke in otroške odd. 9.4016.35 Serija: Veliki pokovci 10.05
Petek, 13. februarja Laeffe, ob 22.40
VREDNO OGLEDA
Jalla, Jalla
Švedska 2000 Režija: JosefFares Igrajo: Fares Fares, Torkel Petersson, Tuva Novotny in Lalek Pourkarim
Josef Fares je švedski režiser libanonskega rodu, ki se je dotaknil skoraj nerazumljivih družbenih in kulturnih težav sinov in predvsem hčera tistih priseljencev, ki so pred več leti zapustili rojstne države a se nočejo sprijazniti z dejstvom, da morajo z
novim domom sprejeti tudi navade in običaje tistega področja. Roro je sin libanonskih priseljencev, ki so si uredili življenje na Švedskem. Nekega dne spozna prikupno Švedinjo Liso, v katero se kaj kmalu tudi zaljubi. Ko se končno odloči, da o svojem drznem in skoraj upornem podvigu obvesti starše, ga seveda doleti neljubo presenečenje. Pri njemu so zbrani sorodniki, ki so na tem, da mu predstavijo bodočo ženo, hčerko libanonskih znancev ...
17.05 Serija: Zvit in prebrisan 10.55 13.15, 13.30 Tv prodaja 12.10 Serija: Okrog sveta do srca 12.40 Serija: Svingerji 13.4518.55 Serija: Komisar Rex 14.45 Film: Zgube med dvema ognjema (kom., '04) 20.00 Film: Poročni zaplet (kom., '95) 21.55 Film: Rock'n'roll pirati (kom., '09, i. P. S. Hoffman) 0.20 Film: Zver z Arktike (zf, '10)
PLANETTV
10.55 Tv prodaja 11.25 Nad.: Moja družina 12.10 Nan.: Pod lupo pravice 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.2018.00 Nan.: Castle 15.15 Nan.: Pretkane služkinje 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Zasebna klinika 19.00 Danes 20.00 Ustreli! 20.55 Film: Asterix in Obelix proti Cezarju (kom., '99) 22.55 Nan.: Obveščevalec 23.50 Nan.: Zločinski um
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 11.15 Pogovor z dr. Ano Toroš; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Sonja Grizila: Nevrotična gospodinja - 5. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.45, 16.30 Pasti interneta; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40, 12.55, 18.25 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Petek, 13. februarja 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
Nebo bo spremenljivo do oblačno. Nad 1700 m bo nižjih legah pa
Dopoldne se bo v notranjosti Slovenije še pojavljala nizka oblačnost, tekom dneva pa se bo postopno jasnilo. V zahodni Sloveniji bo popoldne oblačnost naraščala.
Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 0 najvišje dnevne okoli 5, na Primorskem do 10 stopinj C.
Nebo bo oblačno z rahlimi padavinami, predvsem na vzhodu. Popoldne bo rahlo snežilo nad 600 m nadmorske višine. Zvečer se bodo padavine še bolj okrepile.
Jutri bo v vzhodnih krajih povečini sončno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem na zahodu države bodo občasno rahle padavine, po nižinah kot rahel dež.
¿st
JUTRI
Kanin - Na Zlebeh . . .180
Vogel ................105
Kranjska Gora.........70
Krvavec..............125
Cerkno ............... 110
Rogla ................120
Piancavallo......"......70
Forni di Sopra .......110
Zoncolan ..............70
Trbiž . Osojščica . Mokrine .............115
Erdogan želi na Kubi graditi razkošno mošejo
ISTANBUL - Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je včeraj razkril ambiciozne načrte za gradnjo velike mošeje na Kubi. Šlo naj bi za mošejo v otomanskem slogu, podobno tisti ob Bosporju v Istanbulu. Erdogan je po pogovorih s kubanskim predsednikom Raulom Castrom v Havani priznal, da so kubanske oblasti dogovor o gradnji mošeje v Havani očitno že dosegle s Savdsko Arabijo. A turški predsednik, ki je lani z izjavo, da so Ameriko že pred Kolumbom odkrili muslimani, dvignil nemalo obrvi, želi, da Turčija zgradi mošejo v kakem drugem kubanskem mestu. "Povedali smo jim, da lahko zgradimo mošejo v kakem drugem mestu, če so drugim obljubili Havano," je Erdogan dejal na Kubi, drugi postaji na turneji po Latinski Ameriki. (STA)
«	II	(I |«V*	II * ■	* I« I**	*	*	IV«
Švedi najboljši vozniki v Evropi, Italijani najnevarnejši
katoliška cerkev - Načrt deležen tudi notranjih kritik
Frančišek odprl kardinalsko srečanje o reformi kurije
Pogled na
zborovanje
kardinalov
VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj v Vatikanu odprl konzistorij, na katerem bodo kardinali z vsega sveta dva dni razpravljali o reformi rimske kurije. Papež je 160 kardinalov pozval, naj se občutljive naloge lotijo s kolegialnim delom.
"Kako lepo in milo je, ko bratje prebivajo skupaj," je verz iz psalma, s katerim je argentinski papež začel konzistorij o reformi, ki je bila deležna številnih notranjih kritik, predvsem s strani konservativnih kardinalov in prelatov, ki se bojijo za svoje stolčke v razvejani in togi vatikanski upravi.
Frančišek je zatem poudaril, da gre reforma, ki je eden izmed razlogov, zaradi katerega je bil leta 2013 izvoljen na papeški položaj, v smeri večje ubranosti delovanja različnih dikasterij (to je ministrstev), cilj pa je učinkovitejše sodelovanje v popolni transparentnosti, ki mora biti znak kole-gialnosti v Cerkvi.
Srečanja v Vatikanu se od 227 povabljenih kardinalov udeležuje 160. Preostali so se zaradi bolezni ali starosti opravičili.
Pred konzistorijem je od ponedeljka do srede zasedal papežev devetčlanski svetovalni gremij, ki 78-letnemu Jorgeju Marii Bergogliu podporo
ansa
nudi tudi pri reformi kurije.
Po besedah tiskovnega predstavnika Svetega sedeža Federica Lombardija dokumenti še niso dokončani, kardinalom pa tudi ne bodo predložili kakega pisnega načrta revizije sedanje apostolske konstitucije Pastor Bonus. S slednjo je kurijo leta 1988 na novo uredil papež Janez Pavel II. (1978-2005).
Reforma zapletene in toge vatikanske uprave je ena izmed bolj kočljivih nalog pred argentinskim papežem, ki je v govoru pred božičem slikovito orisal njenih 15 bolezni in skušnjav ter zahteval, da se izboljša. Hitrih sprememb sicer Frančišek ne pričakuje. Pred tedni je tako po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v nekem intervjuju izjavil, da se bo reforma zavlekla tudi v prihodnja leta, saj je dela veliko.
Kot izpostavlja italijanski vatikanolog Jacop Scaramuzzi, je cilj reforme, da kurija papežu pomaga vladati in ne da ga zamenjuje, navaja AFP. A reforma, ki predvideva združevanje služb kuri-je in revizijo odnosov med osrednjo upravo in lokalnimi cerkvami, je naletela tudi na nemalo upora. (STA)
PARIZ - Švedi se za volanom vedejo najbolj odgovorno, Italijani so najnevarnejši vozniki, Grki pa so prvaki v "neciviliziranem" vedenju v prometu, so ocenili Evropejci, ki so sodelovali v včeraj objavljeni javnomnenjski raziskavi. Anketiranci so v odgovoru na vprašanje, v kateri državi se vozniki vedejo najbolj odgovorno, najpogosteje izbrali Švedsko (37 odstotkov), Nemčijo (27 odstotkov) ter Veliko Britanijo in Nizozemsko (obe po 11 odstotkov). Med najnevarnejšimi vozniki je 31 odstotkov vprašanih izpostavilo Italijane. Na drugem mestu so Grki z 20 odstotki. (STA)
novinarji brez meja - Slovenija 35., Italija 73.
V letu 2014 drastičen padec medijske svobode
PARIZ - Medijska svoboda je v minulem letu po vsem svetu doživela drastičen padec, tako zaradi nasilja skrajnih skupin, kot sta Islamska država in Boko Haram, kot zaradi okrepljene državne represije, v letnem indeksu medijske svobode ugotavlja organizacija Novinarji brez meja. Slovenija se na lestvici med 180 državami uvršča na 35. mesto, Italija na 73.
Indeks medijske svobode 2015, ki so ga včeraj objavili Novinarji brez meja, navaja, da je v minulem letu v 180 državah prišlo do 3719 kršitev informacijske svobode, kar je osem odstotkov več kot leto poprej. Mediji so se z namernim zatiranjem ali manipulacijami soočali predvsem na konf-liktnih območjih, kot so Ukrajina, Sirija, Irak in palestinska ozemlja.
Vse vpletene strani v konfliktih na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini so bile strahovito informacijsko vojno, v kateri so bili medijski delavci neposredne tarče ubojev, ugrabitev ali pritiskov za izvajanje propagande, izhaja iz poročila, ki ga je organizacija objavila ob lestvici medijske svobode.
Kot izhaja iz poročila, so Islamska država v Siriji in Iraku, Boko Haram v Nigeriji in Kameru-nu, ter kriminalne organizacije v Italiji in Latinski Ameriki uporabile ustrahovanje in povračilne ukrepe za utišanje novinarjev in blogerjev, ki si upajo raziskovati ali ki ne želijo biti njihovo trobilo. Kriminalizacija bogokletja pa je medijsko svobodo ogrožala v približno polovici držav sveta.
Na zadnjih mestih lestvice medijske svobode se ni spremenilo nič. Na njih so trdno zasidrane Sirija, Turkmenistan, Severna Koreja in Eritreja. Tam je medijska svoboda na najnižji ravni. Kot izpostavlja poročilo, so razmere izjemno kritične tudi v Ukrajini, ki je za dve mesti padla na 129. mesto, v Iraku, ki je padel za tri mesta na 156. mesto. Zaradi vojne v Gazi je za pet mest na 101. mesto padel Izrael, palestinska ozemlja pa za dve mesti na 140. mesto.
Novinarska organizacija še izpostavlja, da nacionalna varnost pogosto služi kot izgovor za re-
presijo. Tako so v Rusiji, ki je za štiri mesta padla na 152. mesto, spričo vojne na vzhodu Ukrajine sprejeli nove represivne zakone, pri čemer so na primer zaostrili prepoved javnega pozivanja h kršitvi ozemeljske celovitosti, s čimer je kriminalizi-rana vsakršna kritika aneksije Krima. Podoben udarec je medijska svoboda doživela na Tajskem, v Kazahstanu in Egiptu.
Na lestvici so padle tudi ZDA, in sicer za tri mesta na 149. mesto. Kot navajajo Novinarji brez meja, so bili med nemiri v mestu Ferguson aretirani novinarji. Čeprav so jih kmalu izpustili na prostost, je grozilno sporočilo jasno, izpostavljajo v novinarski organizaciji.
Razmere so se občutno poslabšale tudi v Italiji, ki je padla za 24 mest na 73. mesto, in to zato, ker so v tej državi številni novinarji pod pritiskom zaradi mafijskih groženj, napadov in neutemeljenih tožb zaradi obrekovanja.
Najhujši padec med vsemi državami pa je doživela Andora. Pristala je na 32. mestu, medtem ko je bila še leto poprej na 5. mestu. Krivdo za to gre pripisati pomanjkanju neodvisnosti medijev od finančnih, političnih in verskih interesov. Novinarji so se soočali s številnimi težavami pri pokrivanju dejavnosti andorskih bank, in to ob odsotnosti vsakršne zakonske zaščite informacijske svobode.
Slovenija je na lestvici padla za eno mesto, iz 34. na 35., poročilo pa je izrecno ne omenja.
Najbolj pa je na lestvici napredovala Mongolija, in sicer za 34 mest. Sedaj je na 54. mestu, za kar gre zahvala občutnemu izboljšanju tamkajšnje zakonske ureditve. Na vrhu lestvice medijske svobode vladajo Finska, Norveška in Danska.
Novinarji brez meja vsako leto ocenjujejo svobodo tiska po državah. Lestvica, ki zajema obdobje od sredine oktobra 2013 do sredine oktobra 2014, temelji na raziskavi s 87 vprašanji o raznovrstnosti, neodvisnosti, delovnem okolju, sa-mocenzuri, pravnem okviru in transparentnosti institucij. (STA)