Orednlltv* la npravai Ljubljani Kopitarjev« «. Telefon 23-61-23 61 llesečna naročnina KI Ur. — Cek. rsč. LJubljana 10.630 ia naročnin« la 10.39« ta Inserate. Izključno ta-•topstvo ta oglase U Italijo 1> Inozomatvai DPI S. A. Milano
Uokoplfot aa »r*Jin»
SLOVENEC
APRIL - 1946
SOBOTA
. .. i ■ • i Erfolgreiche deutsche Abwehr
an der Vlfestfront
Heftige Angriffe der Sovvjets auf Wien abgevviesen — Die Briten im Raum von Lingen zurtickgevvorfen — Erfolgreiche deutsche Gegenangriffe bei Siegen und im Sauerland.
Aus dem Fiihrerhauptquarlir, C. April. DNB. Das Oberkommando der 'VVehr-macht gibt bekannt:
Im Siiden der Ostlront vvurilen an der M u r, nordwestlieh S t e i u a m a n g e r, sovvie iin Raum siidwestlich und ostlich tW i e n heltigo Angrille der Bolschotvi-sten abgctviesen. Au der oberen Raab gewannen unsere VerbSndo F e 1 d b a c h und Fehring im Oegenangrill zuriick und sauberten wciteres Gelando vom Feind. Pressburg ging nach harten llauserkiimplen rerloren. Ostlich der M a r c h stelien unsere Trnppen in schvverem Abwehpkampl gegen dio in-vvestlirher und nordwcstlichcr Richtung angreifenden Sovvjets.
Zvvisclicn den VVestbeskiden und dem Stettiuer Hali tamien kei-ne griisseren Kainpthandlungen statt.
Nur gegen die Westlront von R r e s I a u setzle der Gegner seine starken Angrille tort. Er vvurde bis aul einige iuzvvi-teheu ahgeriegelle Einbriichc von der tapleren Besatzung abgevviesen. Ein Fe-stungsregiinent unter Fiihrung von Major Mohr hat sich in den harten Ab-vvchrkamplen um Breslau durch uner-schiitterliche Sinndfestigkeit und ent-schlosscno Gegenstosse besonders her-vorgetan.
Nordlich Gotcnhafen liistcn sich unsere nur noch aul schmaleni Kiisten-streilen kiimpfenden Verbiinde _ vom Feind nnd setzten mr Putziger N e h r u n g iiber. Durih ihr ziihes Aus-harren haben sie starke Kriilte des Gegners liiugere Zeit gebunden uud die Eiu-lahrt zum llaleu gesperrt.
Gegen den Weatrand der W e i c h -selniederung und die Festunes-front Konigsberg liihrten die Bolschevvisten zahlreiche Angrille, die abgevviesen wurden.
Jagdllieger vvehrten vor der we»t-n o r vv e g i s c h e n Kiiste Angrille eines britisehen Kamplverbandes gegen ein eigeues Gelcit ah und brachten in heftigen Lultkiimplen 5 Flugzeuge zum Absturz.
Im W e s t e n hat sich die Lage an der I j s s c 1 - Front uicht vvesentlich ver-iinderi. Nordostlich davon dauern die betvcglich geliihrten Abwehrkiimple an. Aus dem Raum von Lingen vvarlen unsere Truppen dic Englander zurflck, schnitten ihro riickwiirtigen Verbindun-gen ah und stellten (lic alte Ilauptkampf-linie vvestlich R h c i n e wieder her. Angrille aul die \Vestfalisehe Pfor-tc, aul Rinteln und H a m e I n an der Weser, sovvie gegen unsere Siche-
rungen im Raum nordlich \Varburg, scheiterten.
An der Nordlront des R u h r g e h i e-t e s, wo sich der Ieindliche Druck ver-starkte, brachten unsere Truppen starke Angrille ostlich Recklinghausen zum Stehen. Im Siidteil von II a m vvurde der Gegner abgewiesen, iiber die Lippe vorgedrungene Kriilte zuriick-gevvorfen. Auch im Raum von Win-t e r b e r g und beiderseits Siegen ver-hinderten unsere Verbande durch hnr-ten Widerstand und Gegenangrille griisseren Bodengevvinn der aul breiter Front nach Westen und Nordvvesten angrcilen-den Amerikaner.
In der Schlacht um T h ii r i n g c n ist es gelnngen. zahlreiche Sliitzpunkte zu behaupten, dadurch dpn Gegner zu hinden nnd sein vveitercs Vordringen nach Osten zanSchst aulzuhalten. Neuen den Bcsatzungen von E i s e n a c h und Meinuigen hielten sich auch die von M ii h I h a u s e n und G o t h a gegeu Ieindliche Angrille.
Zvvischeu F u 1 d a und dem M a i n -D r e i e r k sildiistlirh W U r j! b n r g er-\vehrcn sich unsere Trupen zah des ubc-rall vordriingcndcn Feindes.
Besonders stark war der Druck gestern zvvischen H e i 11) r o n h uud K a r I s r u h e. Unsere Truppen lingen die angreilcnden Icindlichen Divisionen vvenige Kilometer siidlich ihrer Aus-gangsstellungen vvieder anf.
Insgesamt verloren die Englander und Amerikaner gestern an der West-Iront -12 Panzer und Fanzerlahrzeuge.
Gaullistische Angrille am Kleinen S t. B e r h a r d und Mont Ceniš bra-chen in unserem Abwehrfeucr zusammen. An der Ligurisehen Kiiste tiihrle der Feind gestern siidlich M a s -s a starkere Angrile. Er wurde. nachdem er zvvei geringliigige ortliche Einhruche erzwungen hafte, abgewiesen. Bandcn, die gleichzeitig vom Riicken her iu den Kampl einzugreileu versuehten, vvurden zerschlagen.
An der Dalmatinische Kiiste vvestlleh und siidwestlich B i h a c dauern die Abwehrkiiniple gegeu nen zugeliihrte Ieindliche Krafte an.
Terrorangrille amerikaniseher Bom-herverhiinde richteten besonders in Niirnberg, Planen und Ingol-stailt schivere Schaden an.
Im Monat Miirz vvurden durch Jiiger nnd Flakartillerie der Luftwalfe 123.1. durch Verbande der Kriegsmorine wei-tere 128 angloamerikanische Flugzeuge abgeschossen.
Ojacen odpor na zahodu in vzhodu
Uspešna nemška obramba na zahod, bojišču
Odbiti so bili močni sovjetski napadi na Dunaj — Britanci so bili vrženi nazaj na področju pri Lingenu — Uspešni nemški protinapadi pri Siegenu in Sanerlandu.
Fiihrerjev glavni stan, 6. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na jugu vzhodnega bojišča so bili ob Muri, severozahodno od Sitim-1» a t h e 1 j j a, kakor tudi na področju jugozahodno in vzhodno od Dunaja odbiti močni boljševiški napadi. Ob zgornjem teku reke Rabe so si naši oddelki v protinapadu nazaj osvojili F e 1 d -h a c h in F e h r i n g ter očistili nadaljnje ozemlje sovražnika. P« hudih pouličnih hojih smo izgubili Bratislavo. A'zhodno od Morave sc bore naše čete v težkih obrambnih bojih proti sovražniku, ki napada v smeri proti zahodu in severozahodu.
Med zahodnimi Bcskidi in S f e t-tinskim H al lom ni prišlo do nobenih večjih nastopov. Sovražnik je nadaljeval s svojimi močnimi napadi lc proli zahodnemu bojišču B r e s I a u a. Hrabra posadka pa ga je odbila z i/jemo nekaj vdorov, ki pa so bili medtem zapahnjeni. Nek trdnjavski polk. ki ga vodi major Mohr, se je v hudih obrambnih bojih za Bratislavo posebno odlikoval z neomajno vztrajnostjo in odločnimi protisunki.
Severno od G o t © n h a I c n a so se odtrgali naši oddelki, ki se borft na ozkem obalnem pasu od sovražnika ter so se umaknili do Putiiger N e -hrung. Njihovo žilavo trajanje je vezalo močno sovražne sile za daljšo dobo ter zapiralo vhod v pristanišče.
Boljševiki so izvedli številne napade proti zahodnemu robu Vi sli ne nižine in trdnjavskemu bojišču Konigsbergu; vsi napadi pa so bili odbiti.
Lovska letala so pred severno norveško obalo odbila napade nekega britanskega bojnega odelka na lastno spremljavo ter v ogorčenih letalskih bojih sestrelila 5 sovražnih letal.
Na zahodu se položaj na bojiSčn oh reki I js sel ni bistveno prav nič spremenil. Severnovzhodno od tod pa še trajajo gibljivi obrambni boji. Iz področja pri LI n g c n u so vrgle naše čete Angleže nazaj, jim odrezale zvez« z zaledjem ter ponovno vzpostavile staro glavno bojno črto zahodno od R h e i n e j a. Izjalovili pa so se napadi na Vestlalska vrata, Rinteln in H a nt e I n ob Weseri. kakor proti našim zaščitnicam na področju severno od Warburga.
Naše čete so na severnem bojišču Paru rja. kjer se je ojačil sovražni pritisk, zaustavile močne napade vzhodna od Reeklinshausona. V južnem delu Hamma je bil sovražnik odbit, sila, ki so prodrle preko Lippe, pa so
bile vržene nazaj. Tudi na področju pri Winterbergu in na obeh straneh Siegen a so naši oddelki s žilavo vztrajnostjo in protinapadi onemogočili vsako večje napredovanje Amerikanccv, ki so na široki bojni črti napadli proti zahodu in severozahodu.
V	bitki za T h Urinsko jc uspelo obdržati številua oporišča: s tem ima sovražnik vezane roke in njegovo prodiranje proti vzhodu je zaenkrat zadržano. Poleg posadk Eisenacha in M ein i n-gena sta tndi posadki Miihlhausena in G o t h e kljubovali vsem sovražnim napadom.
Med Fuldo in mainskim triko t o m jugovzhodno od W ii r z b u r g a so se naše čete ubranile povsod naprej prodirajočega sovražnika.
Posebno močan pa je bil včeraj pritisk med Heilbronuom in Karls-r u h c. Naše čete so nekaj kilometrov južno od svojih izhodiščnih položajev zaustavile napadajoče sovražne divizije.
Angleži in Amcrikanci so izgubili včeraj na zahodnem'bojišču skupno 42 oklepnikov in oklepniških vozil.
V	našem obrambnem ognju so sc zlo mili gaullistižni napudi ob Malem Sv. B e r n h a r d u in Mont C e n i s u. Sovražnik je izvedel včeraj močne napade oh 1 i g u r s k i obali južno od M a s s e. Bil pa je odbit, potem ko si je izsilil dva skromna vdora. Razbito pa so bile tolpe, ki so istočasno poskušale poseči v borbo iz zaledja.
Na dalmatinski obali zahodno in jugozahodno od B i h h e a p,v trajajo boji z novo dovedenimi sovražnimi silami.
Strahovalni napadi ameriških bomb-niških oddelkov so povzročili posebno težko škodo v Niirnbergl. Plauenu in Ingolstadtu.
V	mesecu marcu so lovci in protilelal fiko topništvo letalstva sestrelili 1233, oddelki vojne mornarice pa nadaljnjih 12S angloameriških letal.
Berlin. Fuhrer je Ohergeneralarboils-liihrerja dr. Hermanna Wagnerja, šela Nemške državne delovno službe, povišal v Generaloberstfeldmeistra v Činu državnega tajnika. Reichsarbeits-filhrer pa je generaloberstfeldmeistra dr. Wa£nerja po odpustu z njegovega mesta kot šela Nemško državne delovne službe Imenoval zn svojega namestnika za Nemško državno delovno službo.
Berlin (i. apr. Pod vtisom nemških protiukrepov so postali premiki na zahodnem bojišču v sredo spričo z izgubami oslabljenih sovražnih oklepniških osli počasnejši. Angloamerikancem, ki so silili med spodnjim llonoui in srednjim lokom Wesere proti severu in severovzhodu so vsilile nemške čete ogorčen odpor ob rekab Ijs-«el in \Vechlen ob prekopih Dortnuind-Ems in \Veser-Eins, v Teutoburškem lesu in pogorju Wieheil. Odbile so na Nizozemskem številno napade ter s protisunki omejile sovražno napredovanje na nemško - nizozemskem obmejnem področju iu med Rheinejem in Pori« \Vestfalico. Vzhodno od \Verre je skušal sovražnik razširiti svoje vdore v ThtirinSkem gordu ter jih strnili. Protisunki nemških oklepnikov pa so potisnili nazaj sovražne osti, ki so naprej prodrle pri Golili; z nadaljnjimi protiukrepi pa so no mi5 k o čote ojacile iužni zapah sovražnih sil. ki so prodrle do Sulila in odseka Zella. Oh roki Sieg. na odseku Kinzig-Sinn, ob črti Mein na oboli straneh Wurzburga. kakor tudi med Tauher-jem in Neckarjem so so ra? vi M lo krajevno omejeni boji, v katerih so protisunki nemških grenadirjev in oklepnikov zadali sovražmiku občutne izgube pri Siegenu, Salmilnstru, ' Wtiriburgu, Ochsen-lurtu in ob roki .Tagst. Medtem ko so nemške foto mod Tauberjem in Neckar-jem utrdile svojo obrambno čilo, je 7. severnoameriška armada o; učila svoj pritisk mod Kockarjem in zgornjo rensko nižino. Ob cesti, ki vodi iz Heilbronna v Bruchsal, kakor tudi v nižini, ki vodi ob Ilardlvvaldu in v sever, delu Karls-ruhe, so skozi ves dan in tudi |>oiioči uda r jali napadi ob protinapade.
Tudi na jugu vzhodnega bojišča se je ojačil nemški odpor. Ob Muri in zgornjem teku roke Rabe so nemške čete s protisunki izboljšale svoje položaje, med Dunajskim sozdom in Loitlio pa st) preprečile boljševiške prebijalne poskuse. Sovražnik je napredoval le v malih Karpatih in na oboli straneh Valia. V zgornji Šleziji so si priborile nemške čele pomemben obrambni uspeh. Tukaj so v 25-dnevnih hudih bojih prisilile boljše-vike po uničenju 1400 oklepnikov in razbitju številnih n\oonih pehotnih oddelkov, da je prekinil z borbo. Pred Breslau pa se nadaljujejo boji za posamezna vdorna mesta na obeh straneh železnice, ki vodi od Lieguitza do mosta. Tudi v Danziškem zalivu so nemške čete, ki so jih podpiralo pomorske sile. branile vsako ped zemlje proti boljševikom, ki so z občutnimi silami napadali v Oxh6fle'r Kam po in v zapadni nižini Visle. Sovražni napadi, obnovljeni po daljšem odmoru pri Konigsbergu, so so zopet izjalovili. Nadaljnje obrambne uspehe so si
priborili nemški ktirlandski borcu ki so |K>nov»o odbili številne boljševiško napade severozahodno o<l Doblena.
Taktika razbijanja in omehčanja. ki so jo nemške Čete tolikokrat z dobrimi uspehi uporabile v obrambo boljševiških olenziv, kakor to kaže novi obrambni uspeli v zgornji Šleziji, se je pod popolnoma drugimi okoliščinami izkazala za dobro tudi na zahodnem bojišču. Na prvi pogled bi se nam v primerjavi s podatki nn vzhodu zdelo število 725 v marcu uničenih angloanieris. oklepnikov majhno. Toda izguba teh oklepnikov pomeni za Britance in Sovernoamerikance, kakor tudi 741 njihove dolgo prevozno poti občutno oslabljenjo njihovih sil. Nemški protinapadi in neproi-lano vznemirjanje sovražnih zalednih zvez spričo delovanja nemških samostojno delujočih bojnih skupin pa silijo sovražnika do posebnih varnostnih ukrepov glede njegovih bokov. S te.n pa so odtegniti napadalnim klinom več oklepnikov. Kol poslediia lega lahko ugotovimo, da so morali Scvornoamori-kanci zavreti svoje premike proti vzhodu. V Thiiriiiškem cozdu so jih zadeli protisunki. žilava obramba oporišč, predvsem Eisenacha in Meiningena pa jih jo vezala. lVid vtisom nemških protiukrepov je moral sovražnik umakniti svoje osti, ki so prodrle do Gollie ter se omejiti na poskus združenja posameznih vdornih mest s |K»močjo krajevnih napadov. lz sprememb polnih liojev v severnih obronkih ThilrinŠkega gozda in številnih gorskih dolinah vzhodno od Sulila se je osnovalo med MUhlhuusenom in Hildhurghausenom predmostie ob VVerri, iz katerega pa sovražniku ni uspelo prodreti proli vzhodu. Tudi med
\Verro in odsekom Kinzig-Sinn, kakor tudi na obeh straneh \VUrzburga in med Mainom in Neckarjein jo bil nemški pritisk dovolj močan, da je onemogočil sovražno napredovanje. Kakor ua zahodu se jo ojačil odpor iiem&kib čet ludi pri premikalnih liojih na jugu vzhodnega bojišča. Ob Muri so grenadirji skupno z edinicami ljudske vojsko odbili močne napade ter v protinapadu vrgli nek bataljon. ki je prekoračil reko. nazaj proli vzhodu. Tudi ob zgornji Rabi so nemško čete z nadaljnjimi protinapadi izboljšali svojo položaje. Težišče obrambne bitke j ležalo ob l.eilhi in Malih Karpivtin Zopet ni Ivoljševikom uspel nameravani prodor do Dunaja, čeprav jim je uspelo, da so pri Badenu prodrli nekaj kilometrov proli severozahodu v gorovje, /a Bruck in Uiatislavo pa traja sprememb po. a borba v notranjoAtl glavnotia hotnega polja. Boljševiki so malo napredovali v Malih Karpatih, kjer so prodrli proli severu v smeri prehodnih cost in na oboli straneh Vaha. čeprav ho jilt ogrožali neprestani nemški protisunki.
Medlem, ko šo traja bitka na jugu vzhodnega bojišča pred Dunajem, pa so si nemške čele priborile premor v /.gornji šleziji. V 25-dnevni hudi borbi so zadalo sovražniku lako visoko izgube v mošivu in oklepnikih, da' je inora! prekinili s svojimi brezuspešnimi prebija I-nuni poskusi na industrijsko področje Moravske Oslrave. Odločilen uspeh pri tem važnem obrnmbiiom uspehu pa >1» imeli 17. oklepniška divizija, ki jo bila v žarišču bojov in ki jo vodi generalni major Kretschniar kakor tudi 7S. divizi-za ljudske vojsko, ki jih načeljuje generalni major Naizol skupno s podrejenimi oklepniškimi edinicami in ki sla z žilavim vtdržanlem in neutrulenimi proii-napadi sovražnika ležko zadeli.
Nova japonska vlad.
Tokiu. 5. aprila. Kakor javlja agencija Domei, je dane® zjutraj odstopila celotna Koisova vlada. Odstop so sklenili na izredni neji vlade. Po <vji je odšel ministrski predsednik Koifio k cesarju ter mu objavil sklep vlade.
Japonski informacijski urad dodaja, da ee je vlada odločila k odtdopu, »da napravi proslor ofiločneiši vladi«.
Tokio. 6. aprila. Na četrtkovi popoldanski konferenci seniorjev japonskih politikov v cesarski palači so imenovali admirala barona Kantara Suzukija, predsednika kronskega avola, za nntdeduika ministrskega predsednika generala Knia-kija Koisa, ki je odstopil v četrtek dopoldne.
Neposredno po konferenci je markiz Koiči Kide, čuvar cesarskega pečala, sporočil cesarju sklep le konference. Cesar jo mornariško akademijo ter bil nalo tKi
Moskva in Tokio
Stockholm. Kakor javlja radio Mo- | dujejo v obeh primerili svoje lastne ci-
skva, je sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Mololov sprejel japonskega poslanika ter izjavil, da Sovjetska zveza ne bo podaljšala pogodbo z Japonsko, ki poteče 24. aprila.
Kakor posnemamo iz vesti moskovskega radia, je pri odpovedi sovjetsko-japonske pogodbe zunanji konjar Mo-lotov izvajal:
Pogodba je bila sklenjena pred napadom Nemčije na Sovjelsico zvezo in pred vojno napovedjo Japonske Ameriki in Angliji. Od takrat so se razmere bistveno spremenile. Japonska podpira Nemčijo proti Sovjetski zvezi ter vodi vojno proti zaveznikom Sovjetske zveze. Pod temi okolnostmi je nevtralnosl-na pogodba izgubila vsak smisel in podaljšanje te pogodbe je nemogoče. Sovjetska vlada sporoča japonski vladi svoj sklep, da no obnavlja pogodbo.
Berlin, 6. aprila. K vojaškim dogodkom je sedaj nastopil na vzhodnoazijskem področju nov, bržkone v Jalti dogovorjen dogodek: Moskva jo sporočila japonski vladi, da ne bo podaljšala nev-tralnostnega pakta z Japonsko, ki potečo, 24. aprila t. I. To utemeljuje s preme-njenimi razmerami. Tukaj imamo priliko opazovali paralelno akcijo l< odipovedi sovjetsko-turške pogodbe. Sovjeti zasle-
lje, četudi sovražno inozemstvo z navdu šenjem pozdravlja odpoved pogodbe. Za Japonsko pa se praktično, pol M icno, kakor tudi vojaško prav nič ne spremeni. Sicer pa je treba počakali, kako «te misli Sovjetska zveza obnašati napram Japonski po odpovedi nevtralnoslne pogodbo. Ali so Združene države navdušene nad sovjetskim korakom, se bo v kratkem pokazalo. Kajti ta odpoved zadene prav zn prav bolj Ainerikance kot Japonce. \V,i-shington si lasti namreč celotno področje TUiega Oceana, s tem da vključuje ludi razprostrto Kitajsko. Ce se Moskva torej odpove nervlralitetnim pogojem napram Japoncem, potem stopa vsaj teoretično v igro sil Pacifika ter «e obrača avtomatično proti oni sili, ki hoče prevladovati na tem področju. Zapadni sovjetski zavezniki so v preteklosti doživeli marsi-kakšno razočaranje nad krenieliškimi politiki in tudi tokrat se ne bodo Sovjeti prav nič obotavljali, da bi izigrali svojo adute, razglašajoč |>o svojo joitske sklepe in druge pogodbe. Vsekakor pa je golovo, da bodo Amerikanci prej ali slej imeli vzrok, da se bavijo s Sovjeti na azijskem področju in lo v obliki, ki bo mogla dovesti da nadaljnjeon ojačenja žo sedaj številnih nasprotij v sovražnem la-lioru.
Angleške skrbi pred San Franciscom
Stockholm, 5. aprila. Da bi zakrili politična nasprotja med zavezniki, se je pojavil »Times« kol tolmač onih krogov, ki hočejo zagotovili konferenco. Times* piše v članku v sredo, da bi nadaljnje zavlačevanje izzvalo izredno pobitosl. Za-rad.i tega se pač morajo sprijazniti s tem, rla bo konferenca z odsotnostjo nekaterih vodilnih državnikov izgubila nekoliko na svojem pomenu.
Pod vsemi okoliščinami skušajo za-padne sile rešiti konferenco v San Franciscu, pa če tudi bi iggubile nekaj na prestižu. To postaja ]k>sebno jasno v neki Reuterjevi vesti, ki pravi, da so dobro informirani diplomatski krogi objavili, da bo britanska vlada soglašala s francoskim in sovjetskim mnenjem, da naj ostanejo dvoslranske pogodbe avtomatično v veljavi. S leni Britanci priznavajo, da so pripravljeni ponovno so podvreči moskov-skiiin zahtevani. Ta izjava v zvezi s tem izrecno potrjuje,- da se britanska vlada priznava za »duševnega vodjo anglo-eovjetske pogodbe«. Britanci vsekakor upajo, da jih bo Moskva to novo priznanje poplačala z odgovarjajočo usluž-nostio v poljskem vprašanju, da bi jim ludi v tom vprašanju olajšala kapitulacijo.
Rctilerjov komentar potrjuje, da so bili vrženi preko krova vsi varnoslni načrti, ki so jih pred kratkim v Jalti opevali kot evangelij dvajsetega stoletja. Anglija igra pri tem klavrno vlogo s lom, da pristaja vedno na sovjetsko zahtevo. S ložo, da morajo regionalne pogodbe iniotj prednost, izrekajo praktično smrtno obsodilo 7,a male narode ter po-trjujejo, da Stalin nikakor ne misli, da bi dovolil, da bi bil vezan s kakršnimi si bodi vezmi, nc da bi si. zajamčil bodočnost.
Z italijanskega bojišča
Berlin. Mednarodni informacijski urad sporoča z italijanskih bojišč:
V zgodnjih jutranjih tirali v četrtek so oddelki peto ameriške armado na li-gurskem obalnem področju po večurnem topniškem ognju, ki je nara»tel do mogočnega neprestanega topniškega ognja, pričeli z napadom okoli 6. ure. Posameznih podrobnosti še nismo prejeli.
Na kopnini med jezerom Comacchio in Jadranskim morjem je prišlo včeraj le do nepomembnih prask. Po porazu, ki so ga Britanci doživeli oba prejšnja dneva, se sedaj trudijo, da bi dovedli ojačenja ua področje blizu l>ojišča.
v avdijenco lor mu poveril sestuvo nove vlade.
Baron admiral Kanlaro Suzuki so je rodil leta 1808. v profekturl Bibf. Končni jo mornariško akademijo ter bil nato fri iol v aktivni mornariški službi, kjer imel važna meslu, vkljnčno tudi iue>to vrhovnega poveljnika kombinirano mornarice. Razen loga je bil član vojnega sveta in šef generalnega štaba mornarico.
V kitajsko-japonski vojni IoIh 1S9G so je kol poveljnik nekega torpednega čolna odlikoval s potopitvijo dveh kitajskih ladij, ki sta bili blokirani- r -V<M*aveju. V ru»ko-jn(ionski vojni pa 60 jo admiral Siir.ulfi odlikoval / Uporalio blišjnske Ink-like torpednih čolnov.
L. 11J29. jc podal oslavko na aktivno služlio ler je bit imenovan na mesto velikega komorniks, katero služlio je izvajal 7 let. Pozneje mu je bil podeljen naziv barona v priznanje dolgoletnih zaslug. Odslej je bil član kronskega svetu, katerega predsedstvo je prevzel lansko leto.
Siindermann k poletju
Berlin. K sedanjemu položaju jp govoril danes zastopnik Iioiclispressecliefa Slabsloilpr zastopnikom inozemskega časopisja. Z ozirom na tolulno uničevalno voljo sovražnikov ne obstaja n oboi m točka, kjer bi bil nemški odpor zlomljen ali pa ohromljen. Sovražniki so žo izračunali šlovilo kilometrov do Berlina, todu v tem stadiju vojnih dogodkov ni kilometer enak kilometru in ozemlje ni nikakšno merilo. Trajanje vojne pa jo trelm odločali s stališča življenjskega boja vsega naroda po popolnoma drngili merilih. Vojna bo lako dolgo trajala, dokler bodo parole sovraštva pri sovražniku — posebno Vansiltarlove. Moi genlhauove in Ehrenburgovo — begalo glavo sovražnim narodom.
Anglija ni navdušena za Benesa
Stockholm. 5. aprila. Pogodbe, ki jih je napravil Bone5 v Moskvi in ki pomenijo praktično izročitev češkega iiji -roda Sovjetom, so ičivldno izzvale v Londonu kaj malo navdušenja. Uradne moskovske vesti o delovanju »provizo-rične češke vlade« v Moskvi in drugi? pogodbe, ki jih je napravil Beneš s Kremljem, jo britansko časopisje par objavilo, ni pa dalo komentarjev. Očividno se jeze nad lom, da se pri dolit-vi Evrope Sovjoti no držo vzhodne iu jugovzhodne Evrope kot interesne cono. temveč dn so Sovjeti sedaj prvič, organizirali čisto srednjeevropsko državo kot sovjetsko interesno tono ter da so je Beneš brezpogojno pristal na to izročitev, čeprav so ga pred tem BriUnri več let podpirali.
Kratka poročila
Berlin. Angloanieriške vojaške oblasti so pričele z deportacijo nemških delavcev. Tako so odpeljali proli zahodu arhitekte, gradbene inženirje in gradbene delavce. Rodbinam deportirajicov so izjavili, da se morajo same preživeti, ker deportiranemu ne bodo plačali ni-kakih mezd. Dalje so objavili, da veljajo člani organizacije Todt za vojne ujol-nike.
Tokio. Kakor posnemamo ir. vojnih poročil o liojih na Okinavi, je uspelo Amerikancem. da so prodrli do Awa. Sija na severni obali zaliva Našigusuftti ter so s tem prerezali otok na dve polovici. Nadalje je prodrl sovražnik do Kube. ki ie 5 km južno prod Arašiieni medtem ko je neka druga tslinira do-seula Fulenno.
»SLOVENEC«, sobota, 7. aprila tf)45 — Št. 78
žrtve slovenskega kmeta ne bodo pozabljene
če jih ne bo ob času preizkušnje zasenčila sebična ozkosrčnost
V	teh dneh hodijo po deieli od vasi do vasi to od kmeta do kmeta nabiralci Socialne pomoči. Nabirajo živež za kmečke begunce in izgnance. Gorje, ki je zadelo izgnance iz. Suhe Krnjine. je tako bridko ixi tako silno, da ga more doumeti v polnosti le tisti, ki je 6am na lastni koži občutil kdaj kaj podobnega. Kako je bilo pri srcu materam, ki so objokane varovale Številno otroško družini«* in pri tem gledale, kako praznijo tolovaji domačijo, ki je doslej bila nji-l ov rojstni dom. Kako se je krčilo materino srce, ko so ognjonl zublji zajeli rodni krov in ko je begunka z družino morala v svet iekat zavetja k dobrim ljudem.
V	Dobrem polju je našlo začasno zavetja in streho nad glavo do 700 beguncev izgnancev. Tamošnji kmetje so jih ■-"prejeli kot svoje brate. Pomagajo, kjer morejo in kakor morejo, saj tudi njim samim bridki časi niso Bog zna kako ■ rizanašali. 7.« te h.• uunce hi izgnance, ki so izgubili vse. čeprav niso prav nič z-agreSili nad narodno skupnostjo, nabira Socialna pomoč najpotrebnejša živila. Prav je, če se vsak kmet, ko pridejo nabiralci do njegovih vrat, zamisli v usodo svojih nesrečnih rojakov. Spomni naj -e na čase, ko je bil morda sam v stiski in ko je s hvaležnostjo sprejel ponujeno roko v pomoč. Naj zato sedaj tem globlje seže v zaloge. Kadi verjamemo, da niso i »osebno velike, toda. če kdo, tedaj naj kmečka skupnost pomaga najprej svojim prizadetim vrstnikom. Prav z iiv-
Ijen ' '.lil potrebščinami stori to najlaže, sa>j jih je na kmetih še največ.
Marsikjo poznajo po vaseh družine, kl so svoj čas iz kakršnih koli razlogov na debelo ddbavljale živila prav tistim, ki so zagrešili tako neznansko gorje pri nas; ki so bili pravi dobavitelji komunistov v hribih in gozdovih. Tako družino naj svoj greh popravijo danee vsaj tako, da bodo dajalo če ne voč, pa vsaj lako obilo sedaj, ko bo treba lajšali gorje, ki so ga 6 svojimi prvimi prispevki tudi pomagale ustvarjati. Druge družine, ki so prve na vrsti, da pokažojo svoj čut za narodno skupnost ao trpečega bližnjega, morajo biti tiste, ki v stiski današnjih dni same na svoji koži še niso občutile gorja in bede. Lahko jim bo utrpeli, če bodo pomislile, kaj vse jim je bilo prihranjeno in ohranjeno zaradi požrtovalnosli drugih in tudi krvnih žrtev našega domobranstva. Končno naj od tega kar šo imajo, vsaj nekaj odstopijo tudi tiste kmečke družine, ki so bile že prizadete, a imajo še streho nad glavo in imajo tudi še kaj dejati v lonec. Vemo, da bodo prav te najraje od svojega malega odstopile sicer maj-hen, a gotovo najbolj dragocen delež, saj bodo prve razumele stisko kmečkih beguncev in izgnancev.
Pri nabirki Socialne pomoči za kmečki begunce in izgnance pa bo kmet da-jul svojim ljudem. Ni torej dvoma, da bo na široko odprl srce in tako dokazal, da se ne hoji žrtev, kadar gre za to, da se pomaga najbednejšim iz naše narodne skupnosti.
Gospodarstvo
Nove smernice v nemškem kmetijstvu
Ker NomJljl nI več na razpolago velika povrSlna kmetijske zemljo, kl je bila bistveno važna ia prehrano nemškega naroda, je potrebno uvesti v prebrani nova najela. V zvezi a teui .te bila reja malih živali zelo omejena, rnvnotako je bila pozimi odrejena manjša klavna t»ž» za svinje. Ječmen kot . » za prebrano ne »me služiti za krmo. Nova načela, ki se da,o izraziti v 6 točkah -<» naslednja: 1 Vzdrževanje nasadov sladkorne pese. kj«r je zagotovijena dobra letina ■ •i vnovčenje v tvornlui. Sladkorna pesa daje namreč največjo količino hranil na ploskovne enoto. 2. Razširitev kulture krompirja, kar je odločilna zahtev« t« spomladi. 3. Popolna ir.edha kulture žitaric, da se zagotovi vsakdanji kruh. 4. Brezpogojna izvedba program« irledo kulture oljaric. Vsak obrat mora brezpogojno nasaditi toliko oljaric, koli; kur mu jili io hilo predpisanih. Ce v jeseni ni bilo posajenih dovolj oljario ali pa fo oljariee niso dobro prešinile, je treba nasaditi peletne oljarice 5. Preusmeritev gojitv«? zelenjave na masovno prolr.vodn.lo v bližini m«*t. * Večja proizvodnja stročnic. Stročnico bedo letos Imele za prebrano mest p<v .(phno velik pomen. Pri irrahu je treba ločno UrrSUl sadilni program.
IZKORISfANJE RUŠEVIN Berlin Zaradi naraščajoče Škode sovražnikovega letalskega terorja proučujejo prl-• toina oblaatva vpraSnnjo. koliko se d« porabiti material. Ki preostaja po ruševinah razrušenih in uničenih hiš t interesu obnove »li odstranitve Škode na hišah. To je potrebno tudi r.a to. da se prihrani pri prevozu po-trobneg« materiala, n« energiji in človečkih delovnih silah. V oboroževalnem ministrstvu jo bil osnovan poseben delovni odbor, ki pro-nčule vsa vprašanja Izkoriščanja ruševin in takojšnje »postavitve hI« Prt tem zbira tudi iskošnje vseh zainteresiranih faktorjev, ua »e tako prihrani dvojno delo.
Ostanki opeke so v splošnem glavno v niSevinah. Njih porabe nI nova. temveč je bila žo zdavnaj prakticirann v opekarski industriji 7.a indelovanie betonskih votlakov in polnih kamnov ter kaminskih cevi. Sploh na-
Operno gledalliče
Sobota. 7 apeli« ob IT: T. Lehar: Paganlnl.
Opereta. Red Sobot«. Nedelj«. S aprila ob IT: Bernard Sbaw: Pjgmnllen. Izven. Cene od 4n lir navzdol Zadnjikrat r potoni Ponedeljek. 9. aprila oh 17: Viktor Parm«: Star« pesem. N. Riro»ky-Korsakov: Šeherezada. Red B.
•OKtalaitki mm	*»«•»!»•
RADIO L3UBL3 AN A
Dnevni spored za T. april:
7 Poročil« v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — !) Poročila v nemščini — 12 N«poved sfK>re-,1a. opoldanski koneort - 12.30 Poročila v nem., poročilo o polož-njc in poročila v slov. 14 Porodila v nomščini — 11.10 Nemški spored — 1" Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Nem Ski spored — 18.30 Glasbena medigra — 18 45 Gospodinjsko predavanje — 13 Fantje na vasi - 19.30 Poročil« v slovenščini - 19.45 Predavanje — 20 Poročila v nemSčlnl - 20.15 Miklova Zala - 21.30 Drobni napevi — 22 Poročila v nemščini m M-poved Sporeda — 23.15 Operetni zvoki — 2.1.15 Glasba za konec tedna.
meravajo uvesti porabo ostankov opeke nn najracionalnejši način. Predvsem je treba sortirati preostali materija!, pri čomer je treba poseboj zbira" i staro železo, los in ostali poraben gradbonl materijal. Grobi in najbolj grobi kosi opeke se zlomijo potem
ali na trnju samem ali na krajih, kjer S" za to posebno pripravo. Izdelovanje nove opeke Pa je prepuščeno Industriji naravnega
kamna in opeko, ki imajo ne samo dovolj Izkušenj. pa tudi potrebne stroje.
Inflacija v Grčiji Londonski viri »poročajo iz Alon, d« nutin sedaj angleški funt v Atenib 784, dolar pa 140 drahem. Pri tem pa gre za anglešk, papirnati funt, dočim r,naša cena za zlati funt 2.850 drahoui. Dnevni dohodek delavca s tehničnim znanjem znaša 3J0 do 300 drahem dočim zasluži navaden dolavec ?1» drahem, neprlučen dela. vec pa 130 drahem. Ti postavki so popolnoma nezadostni 7.a vsakdnnje življenjske potrebe, ker draginja Btaln< narašča ln je tudi nova drahma žo napadi« v Inflacijo.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
V bujnem zelenju in cvetju
Lahno aprilsko deževjo, spremljano e sončno toploto, jo naglo in močno pospeSilo bujen razvoj rastlinja. Vse je v zelenju in ovetju. Letošnji marec, jo bil Izredno topol. Bilo jo štirikrat manj dežja, kakor je povprečno ugotovljono »a ta mosec v naših krajih. Pred nekaj dnevi »o se šo na mnogih krajih kaaale rjave, na trdo zimo spo-mlnjajoče lise po travnikih, sedaj pa je vso v najlcpšom zelenju. Hitro je ozelenolo razno drevje. Vrbe žalujke v Vegovi ulioi so ze-lone, ozelenele so tudi brezo; po gozdovih zelenž bukvo ln gabri. Naglo so začela razvijati svoje pred dnevi Se zaprte cvetove cepljene ln divje češnje po vrtovih in gozdovih. Pravijo, da eo čeSnje na Orlem ln po drugih vaseh že v najlepšem ovetju. Vse je nekam prezgodaj, kajti velika je nevarnost pomladanskih pozeb in lahko pritisne kaka slana, ki jo nevarna zlasti za čošnje. Močno je ©zelenelo dalje razno grmičevje. Bujno eveto po vrtovih tudi marelice breskve.
Kaznovani navijalci in verižniki
Urad za nadziranje cen pri ljubljanski policijski upravi j« za mareo sestavil Imenski seznam vseli oseb, ki eo bilo kaznovane na razne manjše ali večje denarne kazni zaradi kršitve protidraginjskih uredb In pred. pisov. V m aren jo bilo 52 poslovnih in drugih ljudi kaznovanih nn skupno denarno knzon «7.400 lir. Zaradi navijanja cen ln n«-
HRVASKIM DRŽAVLJANOM!
V proslavo četrte obletnice obstoja Nezavisne Države Ilrvatsko bo v torek, dne 10. t. in., ob 7 zahvalna sv. maša v tukajšnji stolnici.
Hrvatska kolonija se zbere istega dne ob 17 v prostorih konzulata zaradi interne proslave državnega praznika.
Poziv
Vsi narodni pionirji, ki so na delu v Postojni in v Cerknici, in so v Ljubljani na dopustu, morajo oditi na svoja mesta.
Potujejo lahko z rednimi vlaki.
Iz Jezice
Posavet so priredili n« Ježici na Velikonočni ponedeljek igro E. Gregorina »Oče naše in sicer le zadnje tri slike, ker več zaradi raznih težkoč ni bilo mogoče. Kljub temu je igra prav dobro izpadla, če pomislimo, da je bila večina igraleov prvič na odru ln da so morali oder in vso soenerijo pripraviti igralci sami. K uspehu jim moramo le čestitatil Igro je režirnl M. Jakopič. Med odmori so dekleta v slovenskih narodnih nošah zapela nekaj slovenskih narodnih pesmi. Predstavo bodo ponovili na Belo nedeljo ob url popoldne. Cisti dobiček je namenjen za domobranske ranj vnee.
Vero je mogoče doseči le z molitvijo in ohraniti le s pokorščino.	(Francis Cobbes.)
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska Drama:
F. Grilparzer: »Ljubezni in morja valovi« (Premiera 4. aprila 1945.1 »Ljubez.nl in morja valovi« je eno izmed najlepših klasičnih del romantičnega občutja. Tragedija je enostavna igra treh oseb: i.oandrs. Here ln njenega strica. Junnka ljubezni, ki mu zagori srce, ko vidi avoče-nico v templju, da nad njene prve daritve. Svečeniee, ki sc ob prvem pogledu v Lcan-drove oči. zave svoje mladosti In lepote ljubezni, p« takoj » vso tragiko spozna po-slcdicc svojo odpovedi. Strica, tegn čuvarja tempeljskih znkovov in neusmiljenega in nočustvonogn sodnika človeških usod. Igra jo tragedija ljubezni ln tragika Bvečenlške. ga poklica.	. _ ,
Čudovito lepi so ti prizori treSavanJ, odpovedi in spet teženj srea. Ko je Leander prvič videl Hero in ko je Heri zastala roka pred žrtvenikom, ker je ujela l.mndrov pogled, hoče src« vsaj sreu dahniti: lahko noči Tod« ljubezen je globoka kot morje in neutešljiva kot poiar. Leandru da moči, d« preplava morje ln Hero osvoji, da po-7;,bi nn svojo dolžnost. Končno oba pozabita na vse in sta srečna samo takrat, ko sta drug z drugim. Ta sreča vabi Loandra v morje, da bi plaval v smer luči na Herl-nom stolpu, tod« trda roka velikega duhovna umakne lač ln Leander ntone. Oh mrtvi sreči tudi Heri obstane srce.
V dobi grobega realizma je mords teze potegniti človek« v svet subtllne klasike. Vendar morajo prevzeti plemenitega človeka tilil liubezonskl prizori, ki nosijo v sebi košček nesmrtno lepote. Prav ti prizori v tej Grilpnrzerjevl drami veljajo v dramatičnem slovstvu za najlepše ln najznamenitejše. Prizor pod stolpom postavljajo mnogi v Isto vrsto s pesmijo balkonske scene v Borneu ln Juliji.	...... _
Seveda režija takega dela nI lahka. Gospod Peter Malec, ki n>u je bila tokrat zaupana ta naloga, je po svoji stroki doma v roži jI nemške klasike, tako se vsaj 7,di, vendar je način njegove režije (Rein-hnrdtov učenec!) morda nekoliko nenaklonjen prav takim tihim, snbtilnim prizorom, kl so v tej drami. Zato imnm občutek, da bt se mogle ljubezenske sočne še nekoliko pozorneje odigrati. Režiser jo imel težko nalogo, ker je moral delati tudi z igralci, ki so delom* prvič nastopali v večjih vlogah. In režiser, ki ima opravka z »afetnl-
škimi igralci gotovo ne more doseči tega kot režiser, kl si izbere samo najboljše igralce. Vendar je delo vseskozi dobro pripravljeno, res da bolj zunanje ko notranje
fiovez.ano, toda učinkovito in skrbno zastav-jeno. Režija g. Petra Male« nam odkriva uovega spretnega ln darovltega režiserja.
Težo Igre je nosila ga Ukmar Boltarjeva kot Hero. Njen« podoba Izraža lepoto mladosti. sladkost ljubezni, tragiko odpovedi in atrtost ob izgubi. Prepričevalna in lepa je ta Hero z vsemi globokimi izrazi, svojska v relotni pojavi, šo simpatičnejša v igri kot v daljših govornih izrazih, ki soved« zahtevajo mnogo napora in utrujajo. Ob močno Marijo Stuart in šo nekatere druge lepe podobe je "tokrat postavila ta nnša umetnim novo podobo čislo ljubezni. — Zadržano in z zanosom je ustvaril g. Sever velikega duhovnika. Zdi se, da bi nam mogel nuditi glasovno mnogo več in da ni nekako odprl vseh svojih igralskih zakladov. Vendar je izoblikoval celot.nostiio. živo in v vsem premišljeno podobo. — Oospa Kraljeva kot He-rina mali je prepričljivo odigrala svojo a<^o. no in nakazala vso globino materino duše. — Tem priznanim umetnikom so bili tokrat Se dodeljeni mlajši: gdč. Pugljeva. in gg. Bl-tonc. in Mlklnvo. Vs» trojica kaže smisel in sposobnost 7.a igralski poklic, seveda se »o pri vseh pozna 7.ačotna stopnja, doloma v mimiki in igralskem izražanju telesa (Bi-tene e kretnjami) nli pa v govornem izrazu (Miklavc). Vendar so tudi te podobe živo in predvsem mladostno in so k uspehu predstave doprinesle svoj delež Vsekakor je važno in hvalevredno, da imajo tudi mladi igralci priložnost uveljaviti so. Bitcne Je v mladostnem zanosu in živem občutju odigral vlogo Lenndr«. Postava mn je bila blizu in ni zato tako izstopila njegovo notranja neuravnovešenost kot bi morda kje drugje. Njegov ljubimec jc. dasi So ne v vseh odtenkih dozorel, vendar vos prekipevajoč, živ. Ijonja in ljubezni — Ob njem raste Miklavc kot Naukloro«. Tudi ta igralec bo potreboval še šole, ustvairil pa jo tudi 7,daj postavo, kl le včasih nekoliko nide 1« celotnega okvir«. Malo preveč so je še drži mimičnl in govorni patos. — Končno je dobila tudi Pugliova m.o»™ost, da so uveljavi v mnlo večii vlogi. Njena igTa je iskrena in topla in r«7.odeva rast v umetniški svot. — Kot. varuh templja je nastopal g. Košula, ki se povsem ni mogel ujeti v občutju tragedije.
Sočen in lep prevod je oskrbel g. dramaturg Janko Moder, okusne in lepo kostume je pripravila ga D. Ksčerjeva. preprosto, a smiselno sceno pa je zamislil g. Ing. rranz.
J. P.
označenih oen je bilo 46 ljudi kaznovanih na 51.900 lir. Najvišja kazen Je znašala 5000 lir. Mod kaznovanimi je bilo 30 gostilničarjev. Zaradi tihotapstva mesa so bile J osebo kaznovane na 7000 lir. Kontrolni organi so dalje v marcu zaplenili 49 kg tolotine, 38 kg svinjskega mesa, nekomu posestniku 1 kravo, nekomu moškemu 6 kg zaseke. Temu je bili, odvzeta živilska nakaznica za nedoločen čas. Trije poki so bili kaznovani na 700« lir denarno kazni, ker eo kruh pri peki promolo solili. Dalje so zaplonili neki gospo, dinji 1.85 kg surovega masla in nekemu moškemu 38 kg soli. Državnemu tožilcu pri posebnem sodišču za jnvno varnost so bile prijavljene 3 ooobe, to zaradi »erlžniStva ln tihotapstva.
Obračun velikonočne nnbirkc
Socialna pomoč je za velikonočno praznike prirodila v središču mesta bres večje reklame nabiranje prispevkov is žrtve zračnih napadov. Pri nabiralni akciji je sodelovalo 70 gospa in gospodlčen. Na sedmih pro. metnlh krajih so bilo postavljene mizice, kamor so meščani prihajali in kupovali listke. Kuponi so bili po 3, 5 in 10 lir. Velikonočna nabirka jo po končnem obračunu dosegla vsoto 134.439 lir. Prav inačllno ln za socialno čustvovanje ljubljanskih občanov zanimivo je dejstvo, da so premnogi In promnogl raje segali po kuronlh po 5 in 10 lir, kakor pa po onib za 2 liri, ki jih je mnogo ostalo. Kako je uspela nabiralna akcija po oorkvah, računi še niso zaključeni.
<•■««« Za bombardirane
Za oškodovance po hombuem napadu so darovali Socialni pomoM:
Jelačln Jožko, Rudnik. 500 lir v počastitev spomina pok. ge. Bezgovšek roj. Obers. nol; Detela Marija, Kriievniška 6, 4000 lir: neimenovani gospo iz Ljubljane za Idrijčane 150 lir; Virant Neika, Rimska e. 8, 1000 lir; PucolJ Janez In Glda, Medvode, 1200 lir; Zajo Mlloran, optik, pasaža Nebotičuika 1000 lir; Mudrovlč Josip, Trdinova 7. 1000 lir; Dekleva Lina, 500 lir, v počastitev spomina blagopokojne Nastje dr. Tavčarjeve; Zore Olga. Miklošičeva o. 7. 500 lir, namesto cvet. ja na grob pok. ge. Nastje Tavčarjeve; neimenovani, .100 lir, v počastitev spomina pok. g. Alberta Killerja; Fortlč Ivan, Komenska 21, 3000 lir in Krutlč Miro, Ljubljana, 5000 lir za Belo Krajino,
Za Socialno pomoč ata darovala: Jelačln Jožko, Rudnik. 500 lir. v počastitev spomina pok. ge. Bezgovšek roj. Oberenel; dr. Pogačnik Edo, Stanlčova 1, 2770 lir. — Darovalcema iskrena zahvala.
škofijski dobrodelni pisarni v Ljubljani
je daroval Seljak Ivan iz 8ovre št 3, župnija Rovte, znesek 3000 lir za poškodovanec po »ročnih napadih. Bog plačaj!
KOLEDAR!
$ol>ota, 7. malega travna: Herman Jožef, »poznavalec: Hogezip. spoznavaleo; Cirijak, mučenee Nedelja, 8. malega travna 1 poveliko-nočna-bola; Albert Skof ln mučenee; Koncesa, mučeniea.
LEKARNIŠKA SLUŽBA; Nočno službo lmalo lekarne: mr. Bakar-čič. Sv. Jakoba trg 9: mr Ramor. ML klošičeva eestj 20 mr. Murmayer, Sv. Petra oesta 78. ZATEMNITEV od 20.2J do 1.3» V» I	I ni	I———s
Qxo£<m novice.
Zvezna pisarna slovenskih narodnih pionirjev nI več na Miklošičevi cesti 29, temveč na Sv. Petra cesti 3/H.
Gospodje i akademsko Izobrazbo bodo meli motilveno uro v nedeljo, 8. aprila t. 1., v icnpoli Sin.n i.n ua doma ob 19 (od 7—s.
' ^Pri zahvali Bezgovšek v »Slovencu« z dne 6. aprl'- t. I. se mora pravilno glaaiti »in očka Hi...,a Bezgovšek«, ne pa »očka in sinka Bezgovšek«.
V počastitev spomina pok. gosp. Irana Rutarja, žel. kotr.. daruje g«. Jožica Bartd, vdova profesorja, 500 lir, ia dom slepih. —t Bog plačaj I
Lleejsk« ljudska šola v Notre Dame obvešča učenke in starSe, da bodo Šolski prostori kmalu pripravljeni, nakar ee bo zopet pričel roden r>ouk. Doslej učenke niso se ni-če«ar zamudilo. Zato naj se starši ne vznemirjajo in mirno čakajo obvestila v časopisih, kdaj se zopet začne pouk. — Upravi-toljstvo.	. _
Travnik bo oddan v zaknp. V varstveni stvari nedl Zadniknrjevlh otrok z Brda št. 29 pri Viču se bo vršila v torek dne 1(. aprila 1145 ob 8. url zakupodaja travnika »v Blatu«, k. o. Vič potom javne drnfbe na kraju samem za dobo tekočega leta. — Dražbenl pogoji se bodo razglasili pred začetkom dražbe. — Radi niarmov bo zbirališče pri Dolgem mostu ob 7.30 url. Okrajno sodišče v Ljubljani odd. I., dne 29. maroa
Podpornemu društvu ia gluhonemo mladino je poklonila Ra JaneS Anica, trgovka iz Ljubljane, i« volikonočne pirhe »neseK
500 lir.	... ... , __
Nedeljsko zdravniško službo bo opr v-lial mestni zdravstveni svetnik dr. Clber Fran Ljubljana, Štefanova ul. 7, tel. 36-41.
Kinematografi
KINO UNION . »Viorol toproa« . Heini R8h-
mano. leni Marenbarh Oh t7 In 19 KINO MATICA »Ob zvokih *lasbe«. Ob 17 111 19. KINO Sl.OGA ■ »Velik« nsarsda. Ob 17 ia 19.
^a Umrl je člsn n«šc oprave, gospod
Mr. ph. Adolf Eisenbart
Pogreb bo t nedeljo 8. t. m. ob 9.1S * Ža 1. k»-
.	, I oclTra'sv"Andreja, "a pokopališče k St. Križa.
Za oškodovance letalskega narada sta VBS|nžneca in nepozobn
l.nbaccnsis:
Zadnja -okovnjaska poglavarja
Živimo t časn zadnjih poskn. sov komunističnih tolovajev, kl bi radi z nasiljem nail nedolžnimi in d«let od domobranskih postojank šo uveljavljali komo. nlstlčno »osvobojevanje«. So to le zadnji krči razgnanega In razbitega tolovajitva, kl mu Je prav naše vrlo domobranstvo zadalo amrtnt odarec. Ne samo xa zgodovinarja, za vsakega Izmed nas pa mora biti zanimiva ugotovitev, da Je »ločln«tvo ln tolo. ▼ajstvo vedno enako ln da vedno bodi po Istih potlb. To naj potrdijo tndi »godovlnskt zapiski Iz fasov pri nas pojemajočega ro. kovnjaitva pred sto leti. (Op. nr.)
Kljub Izredno strogim odredbam se ro-kovnjaJStvo v naši deleli prod 100 leti ie nI dalo popolnoma zalretl. Saj poroča naš domači zgodovinar A. Dimitz (Oeschlchtc Krnlnrtl, da so bili leta 1812. nočni napadi in ropi celo v Ljubljani knj pogosti. Zato so uvedle francoske oblasti posebne vnr. nostne legitimacije, ki so jih morali imeti vsi ljubljanski prebivalci. Tudi po odhodi. Franoosov nt mogla avstrijska vlad« So dolgo Saša popolnoma zatretl rokovnjačev. Ti so M bili poprej umaknili r težko dostopne planine ln gosto zarastle, neprehodna gozdove; zdaj pa eo dobili nov pogum te 00 m pr«e«Hll zaradi norih, »nje bolj
varnih razmer v niiave. Tatvine, ropi in umori so so začeli zopet množiti.
O takratnih razmerah gledo javne varnosti je poročal leta 1841. knplan Valenčič iz Vodio kranjskim dežolnim stanovom ln leta 1843. v obširni spomenici celo cesarju:
21. julija t. 1. serti si dovolil predložiti visokemu deželnemu predsedstvu kolikor mogoče obširno zgodovino znanih potepuhov, ki nosijo dandanes dvojno Ime: plHjšarji ali rokovnjači (Plaisharje oder Rokouuazhcn) in so klatijo zlasti po ljubljanskem okraju ter boračijo, izmikajo, kradejo in ropajo. Kakor je razvidno iz tukajšnjih župnijskih uradnih krstnih ln mrtvaških knjig, olistoji omenjeni divji rod zločinoov žo več kot 200 let ln se zolo bujno množi tako z naravnim potomstvom kakor tudi s pristopom drugih ljudi, ki so bojijo dela, navadno pa z. vojaškimi obvezniki in ubežniki, z vojaki, ki 60 bili odpuščeni in z odpustnicami ln tudi z osebami, odpuščenimi iz kaznilnio io z drugimi zločinol.« V istem poročilu piše kaplan Valenčič: »Kakor uči IzkuSnja, so sodni slugo okrajnih oblastev iraoli monda 7, razbojniki obeh spolov posebne zveze.«
O rokovnjačlh tn njihovem poglavarju, Velikem Drogi, je poročal A. St. 14. marea 1855 >• Gorenjskega Bleiwel«ovim Novicam: »fle prod desetimi leti Je bilo veliko slišati ud rokovnjačev. To so btll prava nadlog* deželi, ki so po malem beračeva«, po maiem pa tudi kradli ia s silo jemali. Marsikateri pošteni žonlet, H nI bil« pri volji ilns dati masla, špeha, jajc, plečeta ali mMenth klobae, ker d nagega niao bo-
mestnemu županstvu nakazala: Rajko Tnrk, lastnik špedicije, 10.000 lir, ln tvrdka I. Knez 10.000 lir; Mirko Nardln pa je v počastitev spomina pok. Karla Ahčina podaril ia rev. ne tn onemogle v mestnem zavetišču v Jap-ljevi ulici 200 lir. — Najtoplejša zahvala!
Nakupovalnica Socialna pomoči v Gradišča 4 (nasproti dramskega gledališča — tel. ii 30-39) kupuje obleke, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah.
SLUŽKINJO m hilna dela sprejmem. Nasl. v opravi »Slov.« pod
St. 22)2.__
SPRETNO MOČ. popolnoma samostojno -neoporečno delujočo ter izvežbano v tipkanja na pisalnem stroiu, iščemo kot prevajale« (prevajalko). Naslov t oglasnem oddelku Slo-vcnca št. 2328.
| Kupimo j
Debelo STEKLO v ploščah od 4 do 8 mm, od 40X40 cm naprej, knpim. Naslov » OP'. »Slov « pod št. 2H7. NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupuje rasno pohištvo. Plača takoj.
ItritarjeTs nlica 2.
G L ft S t j Prodamo |
LIMONO » čaju dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite • seboj. Drogerija Ant. Kane židovska nI. 1.
rali, Je priletela kaka gorka s šteklačo po gerbi. Imenltnišlh mod rokovnjači je bilo dvanajst, ki so pravico imeli križem mav-ho nositi, če hi se kak menjši prederznil mavho no križem djatl, so ga dobro opo-kall in mu naboračeno blago vzeli. Pa nekdanji kranjski komisar gosp. Janez Pojk, sedanji poglavar loške okrajue. je temu pofienjanju kmali r okom prišel, nekaj jih je spravil k vojakom, nekaj v jetnišnlco in delavnišnico, drugi so pomorli aH se dela lotili. Poglavar vsoh rokovnjačev je pa bil Gregor Hrsstar, po domače Veliki G r o g a. Bil je visoke postave, en-malo podolzega obraza, snogobelih dolzili las in zmiraj po vojaško oblečen. Zduj žo do malega slep je prlhuljeno hodil in se na dolgo palico opiral, da ga jo bilo čudno glcrlatl. Bil jo razgovoren, dobrovoljen in sorčeu, ako je dovolj šmerdulo pod kapo dobil. Drugo svojo življenje je sam takole popisal: »Moja mati so bili v kamniški fari doma, Jest sem noznkonsk soldašk otrok, rojen leta 1761 v Ljubljani. Okoli dvajsot let star pridem k vojakom, bil sem 8 let tambor pri grensdirjih, 12 let som šc kito nosil. MoJi vikši so me sporvega radi imeli. Ko sem pa neki večer v Šiški predolgo ostal, som jo napak zastavil; ko jo pa človek v mladosti napak zastavi, mu je rada zmlraj na poti.-Taka so je godila tudi meni. Drugi dan sem bil kaznovan in potem sem začel vojakom uhajati, pa vendar nisem bil nlldar dolgo časa zupert; palic in ilb pa som brez števila dobil toda vse Je bilo zastonj. Dvakrat sem bil v ba-talil ln sloer pri Veront tn Basani.
(Konec prihodnjič).
NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupuje Jedilne servise, vinske »er-vise in razne steklene predmete. Plača takoj, tritarjeva utiea 2.
NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupuje umet. nine, plač« takoj. Stri-tarjev« nI. 2.
KUPIMO: šivalne in pisalne stroje, molka in damska kolesa, globoke in Spori ne vozičke, otroške posteljice, snažne sobne in kuhinjske oprnve, visoke in nizke omare, pnsfimeznc komade pohištva. žimnice, rjulie, kopne, preproge, porcelan, steklcnino, jedilni pribor in drugo. Ponudite trgovluj — »Ogled«. Mestni Irg 3.
RJUHE in KAPNE -dobro ohranjene, kt trgovina »Ogled« Mestnem trgu 3.
ŠTEDILNIK knpim. -Tonudbo upravi »SI.« pod »Skoraj nov« St.
23S8._____
Damsko KOLO rablje no. knpim. NosIot i upravi »Slov.« pod št 2391.	__
Invalidski VOZ kupim Naslov t upr. »Slov.« pod št. 2405.
PjšFI
NJIVO oddam v na. jem. Naslov v upravi »Slov.« pod M. 2395.
ČEBULČEK po znižani ceni nndi • Sever £ Komp- Ljnbljana.
POHIŠTVO: visoke o-mare, mize, postelje, umivalnik, kredeneo, ležalni fotelj, tapeciran itd., dobro ohranjeno. prodojom jutri Ciglarjevj nI. 8.
BLAGO - z« damski plašč ali kostum - t svetlomodri barTi prodam. Naslov t npravi »SioT.t pod St. 2401.
RADIO 3 + 1 ngodno prodam. Pevšelov« ul. št. 71.11. _
PECICO za štedilnik, ki rabi polovico manj kuriva, prodam. Nasl. v upr. »SI.« št. 2411.
CLEMAT1S, rdeči in modri, magnolije, gF oiniie, vinsk« trta (izabeln) grmičje in razno trajnice oddaja Polše, Mals vas 40. p. jezica. Pišite dopisnico. Dostavim na dom brezplačno.
|Zamenlamr|
DRVA zamenjam za protivrednost. Tržaška cesta 48-1. dvorišče. VRTALNI STROJ, ročni, mizni, prodam oz. delno zamenjam zo protiTrednost. Poljanska e. 58 n, dvorišče. Nedelje od 9—12. VOLNO, belo, za prejo in nove visoke čevlje, moške št. 41 prodam ali zamenjam. -Pokopališka 8-1.
(Sobe I
ližeio B
GARSONJERO, prazno ali brez perila - išče miren uradnik, od Sv. Jožef« do St. Jakobu. Naslov t upravi »SI.« pod št. 2384.
1_GJasba_|
HARMONIKE, klavirske, kromatične, diatonične poučuje »tfo-koTnjsk. Uspešna metod«. NosIot t upravi >Slov.< pod it 2360.
Zaslužnega in nepozabnega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, dne 6. aprila 1943. Upravni svet 1« n«n»«!ifemcl »SA1.US« d. d. - LJubljana.
Ob bombnem nnpadu sla bila ubila naš« draga, preljubljen« stariš«; oče in stari oče, gospod
JOSIP SABOTIČ
t 67. letu starosti, ter naša ljubljena mama in slara mama. gospa
JERICA SABOTIČ roj. MODER
v 64. letu starosti. Pokopali smo jif 23. morca 1945 t Šmarju. Globoko žalujoči hčerki Pavla por. Lnzner in Angel«; Ivanka Kastellc, sestra; Franc Loznsr,
zet; Božidar, vnuk — ter ostolo sorodstTO. lil—1IMHIIIMMIH ■ I ll»taa»Wr»—T1-""*
+ Dolrpel je v 36. letn starosti noš srčno ljubljeni sin, brat, slric. svak in zaročenec, gospod
Franc Unetič
uradnik p. 1.1. Dragi pokojnik leži dom« t Rožni dolini e. VII! St. 22. V njegov poslednji domek g« bomo pospremili t soboto 7. t. m. ob 'It 5 iz kapele pri St. Križu. V primeru alarma eno uro kasneje. BrezoTica pri KostanjcTiei, Ljubljana, dne 5. aprila 1945. Franc, oče; Amalija, mati; Mlcl in Malči, se«in; Anica Jenko, zaročenka; Pcpina Pribovšič, leta in ostalo sorodslvo.
+ Zapustila nas je z« vedno t 67. letu starosti naša iskreno ljubljena žena, dobra mamica, stara mama, sestra itd., go6pa
Alojzija Zupan roj. Zaletel
soproga žel. nradnika v pok.
Blago in nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v soboto 7. t. m. ob l/t 9 dop. z žal, kapela sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana-Moribor..Chikago, dne 5. aprila 1945. žolnjoči mož Vilko, Ein Sretllč roj. Zupan, sestra — in ostalo sorodstvo.
+ Umrli so t 91. letu starosti naS dobri »t«, gospod
Gregor Ambrožič
Pogreb bo t soboto 7. t. Tn. ob devetih dopoldne
na DobroTi pri Ljubljani. Žalujoči sinovi, hčerka, slnalie, vnuki, vnukinje.
+ Umrli so nam v starosti 83 let naš pre. dobri oče, stari oče in tast, gospod
Anton Volhar
posestnik in poštai upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 8. (. m. ob 8.45 z Žal, kapela sv. Nikolaja, k St. Križu. Ljubljana, dno 5. aprila 1943. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo.
t
Za Trdno nas je zapuslil v 75. letn starosti naS dobri mož, ats, stori at« in strie, gosp.
Ivan Wiederwohl
nndprcglcdnik električne cestne žclezn. v pok. Pogreb bo v nedeljo, 8. aprila, ob 10.45 dop. z Zal, kapele sv. Janeza, na pokop, k St. Križu.
Ljubljana, dne 7. oprila 1945. Žoliuoče rodbine: WiederwohI, MakoTec, Jakopič
+ Za Tedno nas je zapustil t starosti 57 let naS nndvse ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
dr. France Virant
zdravnik
Spremili ga bomo n« njegovi poslednji poli t nedeljo, 8. aprila, ob 9.45 dop. z 2«l, kapele sv. Jožefa, n« pokopališče k Sv. Križ*. Ljnbljana, Sarajevo, dne 6. aprila 1945. Globoko žalujoči: Marij« Virant, mati; Ivanka vdovo Motiiič in Jožica Jesihovn, sestri; inž. Jakob Jesih, svalc — in ostalo sorodstvo.