Listek. 319 človeku. — kecer, keser i kester m. orodje za dolbenje dreves. — kedmen m. kožuh madž. Habd. ad. 117 prevrnuvši v zimi dlake nuter v letu vun, kod izda neki Vugri čine (s) svojemi kedmeni. — kedzba f. (?) Pergošič 66.77.96. — kikaki: kokoš keka. — kelezica f. Habd. ad. 844 družine je keležica dosti. Belostenec ima: autopvros, antrectos, panis cibarius, panis siccarius, pri autopvros piše: s posejami i z iskricami zmešan kruh kelešica. — kender -dra m. Speisekammer (Jaška). — kenderes: Habd. mar. 349 kuliko je den-denešni Spanjulov, Latinov, Francuzov, Nemcev, Lendželov i drugeh narodov ljudi velikoga glasa, ktereh podpunoma ni ime k nam ne" prišlo, i ako je gda čuješ, tuliko znaš gdo je kuliko znaš gdo je kenderes ali za-bubanec. — kerentnli m. neko sukno. Habd. ad. 390 zločesti tvoj darovec ali kereutzih poleg lakta natežeš. —¦ keresa m. mrjasec. — kesa m. ime konju. — kesiti se kesim se komu, jemand angrinsen, die Zahne zeigen. kesa m. i. f. 1. kdor pohuljeno hodi. 2. ime volu dolgonosu. — kezulec -lca m. želodec. — kibelnjak m. nekova ormara kjer voda stoji pripravljena. staj. -—¦ kicin 1. kar se veže biču na žlak = kučka. 2. ime" volu. — kila-vica f. neka smokva. — kipicina f. siedende Flussigkeit: nagel si kak ki-pučina. — kirica f. neka smokva. — kisege f. pl. ono na kar se devajo rude kader so štirje konji vpreženi. — klsko m. ime prascu. — kitava, kiteka f. ime telici. — kitiČica f. dim. kitica 3 Habd. ad. 6 15 mora kitici ce, venčece imati. — k/a glej tla. — k/ačite/j, m. = tlačitelj, Skvorc 77 človeško telo je jeden dobreh ded klacitel. — kldčiti glej tlačiti. — klač-njak m. pri tkalcu tisto kar z nogama gazi, pravo tlačnjak. — klaf uriti -furim plappern: Habd. mar. 546 ogovarjaju prodekatora i nespametno kla-fure; od tod klafurjenje Vranic rob. 2.94 zgubilo se je vezda veselje ono koje njemu do sada nerazumno papige klafurenje je činilo. — klanjavec, m. kdor se klanja Matak 2.139 držeči ovi sebe za pravdene klanjavce pra-voga boga vse više vtvrdžavaju se vu svoje bludnosti. M. Valjavec. LISTEK. Ljubljanski potres. S tem imenom bo pač zabeleženo v potresopisju ono grozno zibanje v noči od velike nedelje na velikonočni ponedeljek. Dasi bi bili radi, vender nismo utegnili, že v tej številki postreči našim spoštovanim čitateljem s kakim jedrnatim, premišljenim sestavkom o zadnji katastrofi; potrudili se bodemo, da storimo to v prihodnji številki. Za to pot naj opozorimo čitatelje na izvrstni spis prof. J. Jesenka o »zemeljskih potresih«, ki je izšel v našem listu (I. 6 in dalje), in pa na takisto jedrnati, dasi kratki članek prof. F. Seidla v Gorici »o naravi v el ik oned elj skega potresa« v podlistku »Slov. Naroda« z dne 23. m, m. 320 Listek. Razpis častnih nagrad Od več strani se je v novejšem času izrazila želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje »Slovenska Matica« po določilih »Jurčič-Tomšičeve ustanove« 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj IO tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, razpisujeta se zajedno tudi dve častni nagradi po i 00 goldinarjev, tudi dvema izvirnima povestima, obsezajočima najmanj po 5 tiskovnih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni daljši epični pesmi. Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini zadostujejo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom »Slovenske Matice« posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejmd vrhu tega za svoja dela še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje »Slovenska Matica« vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je brez pisateljskega imena pošiljati odboru »Slovenske Matice« do 1 septembra 1895. leta. Pisateljevo ime je pridejati rokopisu zapečateno in opremljeno z dotičnim geslom. Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji primemo odzovejo njegovemu pozivu. V Ljubljani dne 10. aprila 1895. Fr. Leveč, predsednik. E. Lah, tajnik. Karnek — Kamnek — Oberstein. Od prijateljske roke smo prejeli ta-le popravek : »Oprostite, da Vas po tej poti opozorim na napako, ki se je vrinila v popravek g. dr. Kosa v zadnji [številki »Zvonovi« na 247. str. G. prof. Kos piše: »Gospod —k. pravi, da se Oberstein ni nikdar imenoval Karnek. — Valvasor piše (Ebre des H. Krain, III. zv., knjiga XI., str. 427.): ,D*s Schloss und Herrschaffc. Oberstein, Crainerisch Karnek . . .' Tedaj že Valvasor trdi, da se je Oberstein reklo slovenski Karnek. Ni mi pa znano, da bi bil Valvasor na katerem mestu preklical to trditev.« Toda stvar je ta Valvasor res piše Karnek, a to je tiskovna hiba, ki jo je Valvasor že sam popravil konci četrtega zvezka, kjer se bere med tiskovnimi pogreški: »Karnek 1. Kamnek«. Na to je opozoril že g. arhivar Koblar v »Dom in svetu« (1893., str. 48.: Trije popravki), in najnovejša zgodovina Kamnika (Kamnik. Sestavil Ljudevit Stiasny. V Ljubljani 1894.) 'ma že, najbrž po inicijativi istega g. Koblarja, na 6. str. pravilno: »Na vzhod straži kamniško mesto visoka, strma in skalovita gora Stari Grad ali Kamnik (Oberstein).« Gosp. —k. je imel torej vender prav.« Pečnak, Localchronik der Edlinge von Tiichern. Cilli 1894. Hribar. Ker se poje sedaj v slovenskem gledališču opera »Urh Celjski«, bo zanimalo marsikoga zvedeti kaj natančnejšega o teharskih plemičih. Navedena knjižica pojasnuje, da so morali Teharčanje o vojnem času stražiti grad Gorenje Celje in se pri tem izkazali hrabre junake. Tudi so dajali baje celjski grofje svoje nezakonske otroke Teharčanom v vzgojo, in ker so se tam ženili, je tekla v marsikaterem Teharčanu plemiška kri. Teharski dečki so služili kot blagiči (pazi) na dvoru celjskih grofov. Iz vseh teh vzrokov je podelil grof Urh II. malo pred svojo smrtjo plemstvo vsem Teharčanom. Listina pa jim je bila zgorela, in zato jim je podelil novo kralj Ferdinand I. dne 25. maja 1537. Svoje plemiške pravice so ohranili Teharčani do 1. 1848. Slomšekovo pesem, doslej menda še nenatisnjeuo, nam je poslal g. Fr. Pra-protnik, nadučitelj v Mozirju, ki jo je našel v tamošnjem župnijskem arhivu. Pesem je čestitka za god dobremu prijatelju; zložil jo je Slomšek tačas, ko je bil kaplan na Bi- Listek. 321 zeljskem (okolo 1. 1826.). Zavzema prvo in četrto stran lista, katerega druga in tretja stran je popisana počrez s tem le nemškim voščilom: Lieber Bruder! Ich danke Dir herzlich um die sehr wohl gemeinten Wtinsche zu meinem Namens- tag; welche ich Dir ebenfals zu dem Deinigen iti multiplicando vou ganzen Herzen enviedere; u. zu gleich bitte, de ostanema ta stara. —¦ Bey mir hat sich der Nameustag schlecht eingestellt — derm diese fanden mich im Bette. Geuiesse u. vollbringe Du den Deinigen besser zu ! — Dein Dich stets liebender Ant. Slofek. Podpis ni kaj jasen. — Pesem slove: Svesda J/, treh kraljov. Vefelo popeval fim v'zhafi per vaf, Alj hitro rafkrufhil fam Vezhui je naf; Od ftrashe hrovafhke fe fhe saglafim, Sapojem po ftarim, sdaj dokler shivim. Kok lepo trem kraljam je kasala pot, Tok lepo obhaja fe svesdi sdaj god, Med svesdam' prelepo fvetlila fe je, Med svesdize sharke rasfhirala je. Veliko mladenzham je kasala pot Ki hvalno obhajajo v ferzi nje" god, Svetlobe fe' njene sdaj vfak vefeli, Katirmu fe ona prijasno fmeji. Sogibaj fe svesde nefrezhe oblak, Nikar ne sakrivaj njo fonzhini mrak Le dajaj nje" fonzhize blasheno luzh, K' vefelju bo ona nam pot iuo kluzh. Zhe fe nam na poti nevarno ftemni, O tok ga rasfvetlj fpet svesdam [= zvezda mij ti! To ferzhno od ftrashe hrovafhke shelim, In volno pod tvojo fvetlobo shivim. Pesmi so pripisane še te-le besede: Prevezh fim v' vinfkim kraji, sa to fe mi gerlo sadera; pa vender ftarega pevza samezhovali ne bodo, kateri rad pefemzo rezhe, ako mu ravno ne ftezhe. A. SI. Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Na platnicah zadnje (4. letošnje) številke tega časopisa, ki prinaša na tem mestu (ua platnicah) že tretje leto »nekoliko slovenske slovnice za poskušnjo«, se prav točno razpravlja slovensko in hrvaško besedosledje glede na enklitike. Zdi se nam umestno, da opozorimo zlasti naše pisatelje na ta nauk o besedosledju, ker se ravno proti temu dandanes pregrešujejo vse vprek, nekoliko iz nevednosti, nekoliko pa iz spakovanja. Slavische Anthologie. Naloga, spisati v kratkih potezah jasno sliko o razvitku celokupnega pesništva slovanskega, je vrlo težka, ako se pisatelj noče omejiti na to, da naniza pojedine črtice brez notranje zveze. Uvod gospoda profesorja Gregorja Kreka je rešil to nalogo prav izborno. Z lapidarnimi in vender jasnimi črtami so orisani početki 21 322 Listek. slovanskega slovstva, zapreke, katere so ovirale književni razvoj pri pojedinih plemenih slovanskih (omenila bi se bila lahko pri Slovencih in lužiških Srbih tudi rana germanizacija), svetovni dogodki, ki so pospeševali razvitek pojedinih kultur, vplivi, značaj, struje in najvažnejši predstavniki različuih razdobij v slovanskih slovstvih. Omejeni prostor, ki je bil odmenjen literarnemu uvodu, je seveda kriv, da o mnogih pesnikih g. pisatelj ni mogel omeniti več, nego suha imena in kratke podatke. Ali kar je podal, to je dobro premišljeno; vsaka beseda je tehtovita, nobena odveč. Izbor pesnikov in pesmij smemo imenovati jako srečen. Marsikdo bode pogrešal v tej in oni literaturi tega in onega pesnika, ta in oni pesniški biser. Jeden naših najznamenitejših pesnikov se je izrazil, da živo pogreša med Rusi satirika Velička, med Slovenci Krilana-Pagliaruzzija. Ali v drobni knjigi ni bilo moči zbrati obilnejše zbirke, in odkod bi bil vzel primernih prevodov? Zatorej se tudi ne bodemo čudili, ako ni strogo provedeno načelo, ki ga poudarja isti pesnik slovenski, da naj se prevede in v cvetnik vzprejme vse ono in samo ono, kar je pesnik najboljšega speval, in kar je najznačilnejše za njegovo poezijo. Med prevodilci čeških pesnikov nahajamo imena priznanih pesnikov, kakeršui so Wenzig, Griin, Albert i. dr.; poljske pesnike sta prevela najbolje Nitschmann in Weiss, ruske Fr. Bodenstedt in Julius Grosse, ki sta sama glasovita nemška pesnika. Hrvate in Srbe sta prevela dobro Selak in Senoa, jako nespretno pa Mavro Spicer, ki dela v svojih prevodih nemščini veliko silo. Časih so besede razvrščene tako, kakor v nemščini nikakor ni možno, n. pr. — ,Von Immortellen, niemals die erblassen,' ko bi lahko rekel: ,Von Immortellen, vvelche nie erblassen.' Na drugih mestih je prevod preveč robski, ali pa celo neumeven. Primeri tudi pesem na strani 178.: ,Liebe', ki je vzor nespretne nemščine. Slovenske pesmi so izvrstno preveli: Prešeren in Stritar sama svoje, potem Samhaber, Funtek, Selak in Brehm. Prevodom Gojmira Kreka pa imamo pri-govoriti nekatere netočnosti. N. pr. v Aškrčevem Listu iz Jajčke kronike čitamo verz : ,A zdaj prior v domu tem nevredni.' Prevodilec pa je dejal: ,Und jetzt Prior des unwurd'gen H a ušes.' V baladi ,Stari grad', ki ni med najboljšimi proizvodi dičnega pesnika, je slovenski ,gad' izpremenjen v ,Molcha', ,krvnik' (Henker) v ,Schlachterja'. V ,Brodniku' pa beseda ,plumps', izgovorjena v resno-tragičuem trenotku, ni umestna. Knjiga je vredna najboljšega priporočila ter ji želimo najlepšega uspeha. Izborni vsebini primerna je tudi vnanja lepota. Cena vezani knjigi (1 marka = po priliki 60 kr ) pa je jako nizka. R, P, Tretji koncert »Glasbene Matice«. Dne 6. in 8. aprila t. 1. je končala »Glasbena Matica« svojo četrto koncertno sezono s proizvajanjem Dvorakovega velikanskega dela op. 69. »S v a t eb n i k o š i le« ali »Mrtvaški ženin«, kakor je preimenoval prelagatelj Erbnove balade prof. Josip Stritar svoj srečno uspeli prevod. Uspeh koncerta je velik, vtisek trajen. Že vsebina v priprostem narodnem duhu zložene in češki narodni snovi povzete balade je zanimiva v razvoju pripovesti in pretresujoča v Učinku pojedinih prizorov. Snov je sorodna z onimi, ki se pojavljajo v vsaki slovanski in tudi v mnogih inoroduih literaturah v raznih inačicah (prim. Biirgerjevo ,,Lenoro"). Deklica pozivlje blasfemski božjo vsemogočnost, naj ji zopet privede ljubega, ki je že mnogo let odsoten. Zgodi se čudo. Ljubi pride v tem hipu, vzame deklico s seboj, divja z njo po skalah, skozi samoten les, črez gore, loke, barje in vode tja do pokopališča, kjer on počiva. Pogube v grobu reši deklico zaupanje v božjo milost in resnično kesanje. Pripovedni del je pridelil Dvorak zboru in baritonovemu solistu, besede de- Listek. 323 kličine in Ijubimčeve pa sopranistinji, oziroma tenorovemu solistu. Razdelivši balado v 18 več ali manj samostojnih številk, jo je uglasbil v oratorijskem slogu. Problem, ki ga je s tem rešil, je težaven. Ne smemo prezreti, da se divjost in hitrost baladnega dejanja upira uglasbenju v oratorijskem slogu, t. j. razvrstitvi v pojedine glasbene točke. Vrhu tega vpliva balada po situvaciji, in izraz čuta, ki je oratoriju vse, ji ne zadostuje. Z uglasbenjem se torej ne sme odvzeti baladi učinek pojedinih drastičnih situvacij, glasba mora marveč tudi le-te izražati in vplivati na naš čut zložno z besedo. Komponist balade ne zadene nikdar prave, če se odtegne realizmu v glasbi. Kako mojsterski da je DvoMk rešil problem, kaže vsaka stran partiture; prištevati je to delo najznamenitejšemu, kar Je ustvaril. Vtisek veličastnosti in strahovitosti, ki karakterizuje celo balado, vzdržujeta zbor in baritonist v zvezi z orkestrom kot pripovedovalca. Temeljno se razlikuje njiju temni značaj od solistnih partij sopranistinje in tenorista, ki sta kot predstavljalca deklice, oziroma nje mrtvaškega ženina povsem liriški nadahnjena. S temi ekstremi je dana celemu delu ona slikovitost, ki vzdržuje zanimanje poslušalčevo in zapreči utrudljivo jednoličnost. Uprav monumentalne sile so zbori št. 6.: ,,A dalje, on ne postoji" ; št. 9.: ,,Skovir skovika in kriči" in št. 15.: ,,Ou skoči, pa pomislil ni"; v njih se pojavljajoči mogočni ritem v zvezi z blestečo in viharno razburjeno instrumentacijo zgrabi poslušalca z neo-doljivo močjo. Zbori št. 5.: ,,Noč pozna krila je zemljo", št. 11.: ,,Nizdbli pot zdaj jima gre" in št. 13.: „Siroka tu leži ravan", podajejo duhovito zasnovane slike o velikanstvu narave za nočne tišine. Nasproti mogočnosti zborov in resnosti baritonovega solista, ki je nekako voditelj zbora, čini intenziven kontrast vloga deklice in mrtvaškega ženina. Povsem liriškega značaja, sta le-te solistovski vlogi niz prisrčno in nežno občutene melodike. Dekličin ljubimec nima v sebi nič tistega demonskega, česar bi ta ali oni v njem iskal. Nikdar ne žari iz njegovih spevov strahovitost nočnih prizorov, kakor jo izražata zbor in bariton kot pripovedovalca grozovitega dejanja. Mrtvaški ženin je galanten ljubimec, ki vodi s prepričevalnim, včasih ironski nadahnjenim prigovarjanjem svojo ljubimko proti grobu. In tudi Dvovak ga nam ne predstavlja drugače ; podaja ga nam takega, ka-keršnega se je kazal nič hudega sluteči deklici, ne takega, kakeršnega si ga objektivni čitatelj ali slušatelj umišlja, Dvofak mu ustvarja sladko doneče speve, ki se stopnjujejo do strastnega, ljubezni polnega zanosa, n. pr. takoj v prvem plamtečem duetu št. 4. ,,Prišel je po-te ženin tvoj". Plemeniti motiv ženinovega prvega nastopa v št. 3.: ,,Spiš ali čuješ, dekle, hoj !" je rabil Dvofaku nekako kot vodilni tema ter se pojavlja takoj v početku orkestralnega uvoda in pozneje malo da ne v vsakem instrumentalnem okon-čaju posameznih točk v menjajočih se, čudovito lepih varijantah. Bisere liriške iuven-cije nahajamo v sopranovih arijah št. i.- ,,Gorje mi! kje so očka moj" in v št. 17.: ,,Marija, milostna gospa!" Upravičena je sodba, da je šteti posebno zadnjo arijo k najlepšemu, kar se je v tem slogu ustvarilo v glasbeni literaturi sploh. V instrumentalnem delu se kaže Dvorak mojstra, ki z neusahljivo iznajdljivostjo slika v zvokovih efektih realistično vse to, kar pospešuje uprizoritev situvacije. Tuljenje vetra, lajanje in celo vohanje psov, skovikanje ponočnih ptic, žabji zbor, zvonjenje, škripanje dverij, petelinje petje i. t. d. mu podaje vedno nov povod k originalnemu, nikdar ne banalnemu značenju v orkestru. Orkester je Dvordku čiuitelj, ki je v izrazih samostojen in neodvisen od solistovega uapeva, dostikrat celo z njim v nasprotju. Zanimiv podatek za to nahajamo u. pr. v št. 14. ,,Končan je pot". Deklico prime tu vpričo grobov in križev prvič strah pred mrtvaškim ženinom : „oh pusti me, strašan pogled je divji tvoj"; ljubimec jo tolaži in miri. Kak kontrast čini v tem hipu mirnost 21* 324 Listek. njegovega napeva z divjostjo, ki nam grmi hkrati iz orkestra, izražajočega v nasprotju s peto -besedo grozo situvacije. Iz celega orkestralnega aparata in tudi iz najzamota-nejših polifonskih stavkov seva jasnost in doni mogočnost, ki nam prešinja duh in čut. Največja zasluga za proizvedeiije gre neumornemu zborovodji, gosp. Mateju Hn-badu. S trdno voljo uvaja le-ta na koncertni oder svetovno priznana dela in neustrašeno premaga tudi najtežje ovire. Korekturo, ki si jo je dovolil pri št. 16. s tem, da je pridelil od baritonove arije sopranistinji, oziroma tenoristu one dele, katerim so dekličine, oziroma ženinove besede za podlago, je odobravati, ker je ta prememba samo delu v korist. Orkestralni in zborovni del se je zvršil z navdušenjem in v vsakem oziru točno ter markantno. Izmed solistov omenjamo v prvi vrsti sopranistinjo Franjo Vrhunčevo. Nadarjena za dramatiške akcente, nam je podala dekličino vlogo z ono priprostostjo, ki je prikupljiva in ki svedoči o idealnem vznosu resne umetnice. Za baladni ton bari-tonovega solista je bil gosp. Bela Sluhec srečno izbran ; njegov glas je poln in metalskega zvoka. Gosp. Anton Razinger se je odlikoval v tenorovi vlogi vnovič kot proslavljeni čutapolni deklamator. ,,Glasbena Matica" sme uvrstiti svoj zadnji koncert v vsakem oziru med najboljše produkcije, s katerimi se je doslej odičila; uspeh bodi njej in nam v vzpodbudo, da napredujemo še bolj in bolj. —oe—. Dr. Vatroslav Oblak je že zopet objavil dva učena spisa in sicer: i.) Ilprnioci. k^ktb 6TWtrapcKaTa rpaMaTHKa (sep. odt. iz bolg. Sboruika za narodni umotvorenija, nauka i knižina XI a), vel 8°, 65. Tu se razpravljajo nekatera zamotana vprašanja bolg. glasoslovja, posebno mnogostoletni razvitek nosnih samoglasnikov. Pri tem je uporabil učeni naš rojak tudi nekoliko svojega dijalektičnega gradiva, nabranega v Macedoniji. — 2.) Einige Capitel aus der bulgarischen Grammatik. To je naslov prve polovice razprave v Jagičevem zborniku Archiv fiir slav. Phil., XVII., 129 —185. Najvažnejše je tu poglavje o bolgar. e, ker je zvezi s stslov. vprašanjem. Južnoslovanski časopisi in knjige. Uredništvo je prejelo razen nekaterih številk že objavljeuih časopisov še te-le: Staro hrvatska prosvjeta. Glasilo hrvats k og stari nars k og društva u K n i n u , urednik Frano Radie' učitelj u Korčuli, izlazi četiri puta na godinu, predbrojba iznosi 8 k runa, koja se šal je upraviteljstvu družtva u Knin. Upraviteljstvo pozivlje na naročbo s temi besedami: ,,Tko je Hrvat, neka to sada činom zasvjedoči; dokaz hrvatskog patrijotizma budi razmjer podpore za hrvatske spomenike!" Koliko uspeha bodo imele te besede, ne vemo, ali zahteva se preveč žrtev za publikacije stvari, ki so učenjakom večinoma že znane. Vrhu tega je v Dalmaciji tudi še drugo podobno društvo ,,Bihač", ki si je postavilo isti smoter, kakor starejše kninsko društvo. Tudi nahajamo med sotruduiki same diletante na arheološkem polju in nobenega akademiški izobraženega starinoslovca. Zdi se nam, da hoče ,,Prosvjeta" tekmovati z listom ^BulIetUno di storia e archeologia Dalmata," katerega ureja že toliko let izkušen in priznan arheolog, ravnatelj Franjo Bulic Še ta list, ki prav rad prinaša vsako razpravo o hrvaških starinah (hrvaški ali italijanski) nima preveč naročnikov in izhaja le z deželno podporo. Čemu torej sile cepiti? — ,,Prosvjeta" prinaša sledeče razprave: ,,Tegurij cerkve sv. Marije u Biskupiji kod Knina" (s podobo), sp. F. Radič; ,,Topografičke črtice o starohrvatskim županijama u Dalmaciji", sp. pokojni Fra Stipe Zlatovič (dobra razprava); ,,Starinski šibenički kodeks" (s podobo), sp otac Ivan Barbič; ,,Ulomak pilastra iz VI. ili VII. vieka", po Evansu sp. Radič; „0 stečeima (grobnih kamenih), piše Petar pop Kaer (s podobo); „Hrvatska biskupska crkva sv. Marije u Biskupiji i crkva sv. Bartula na kapitulu kod Knina" (otac L. Marun ?); ,,Starobo-sanski nadpisi'', priobčuje Vuletic-Vukasovič (učitelj); ,.Dalmacija i arbanaški jezik", sp. Listek. 325 otac A. Vukičevič; „Nečven-Kule" (s podobo), opisal Urlič-Ivanovič (učitelj); ,,Izvještaj upraviteljstva starinarskog družtva u Kninu" ; ,,Pitanja na vse prijatelje domačih starina'! ; ,,Bibliografija" in ,.Pravila hrvatskog starinarskog družtva'''. Prvi snopič ima 67 strani, na močnem popirju lepo tiskanih (Dionička tiskara u Zagrebu). Delo. List za nauku, književnost i društveni život. Godina druga. Urednik dr. M. Gj; Milovanovič. Beograd. Parna radikalna štamparija. 1895. — Dobili smo prvi zvezek (za mesec januvar) te obširne smotre (revue), ki obsega 176 stranij vel. 8°. in prinaša te-le članke: Nekrolog Ljubomira P. Nenadoviča ; pesen iz Snohvatica Zmajoviuih ,,Vila Andosila i ptica Nevidica". Jeftana Santiča črto iz Mostarja ,,Ruža". Zanimiv je iz-vadek iz knjige ,,Aus dem Leben Konig Karls von Rumanien"', ki očividno izziva vzpo-redbo tega izvrstnega vladarja z nekim bivšim domačim vladalcem. Potem je nadaljevanje prirodopisnega sestavka ,,Mravi" od Ljub. M. Davidoviča. „Pogašene zvezde", nekdanje ljubavne pesni sedanjega realista. — ,,Život", igra J. N. Potanenka, z ruščine prevel M. M. Bojovič. — Zatem prihaja zanimivo predavanje Ljubomira Jovanoviča ,,Pokušaji i prvi uspesi krštenja balkauskih Slovena". To je prvo onih predavanj, katera misli profesorsko društvo letošnjo zimo prirediti v korist društvene blagajnice. — Jer. Z. je prevel Heinejevo pesem ,,Belsazer". — Potem je natisnjeno nadaljevanje priče grofa L. N. Tolstoja (sic !) ,,Opsada Sevastopolja". — Manjši spisi so: ,,Novi stil od Joče Savica, glavnoga reditelja miinchenskoga dvorskega pozorišta", ,,Kraljevsko-srpsko narodno po-zorište v 1894. godini, kjer veli pisec: ,,Ggjica Nigrinova zadobija publiku toplim igranjem u svima svojim ulogama. Ona če vremenom biti velika umetnica, ako se za vremena oslobodi nekih mana (isprekidanost u govoru, plačan ton). — V ,,Naučni kroniki" govori o ,,lečenju difterije antidifteritičnim serumom" dr. V. Z. Gjorgjevič. — V ,,Kritiki in bibliografiji" se ocenjajo različne knjige. Končno prinaša list bogat zbor beležek. V teh beležkah se prijavljajo tudi nekateri hrvatski listi in hrvatske knjige, kar je v srbskih listih redka stvar. Lastnik lista je Stojan M. Protic, komur se pošilja naročnina. Le-ta znaša na leto 20 frankov. List bode izhajal 25.—30. (po starem kal.) vsakega meseca. Uredništvo je na Obiličevem Vencu br. 4. Luča se imenuje nov zabavuo-poučni list, ki ga izdaje društvo ,,Gorski vijenac" na Cetinju. Cena 2 gld. — Poleg tega izhaja kot glasilo črnogorske metropolije in na-učnega ministerstva ,,Pr os vjeta". — V Belem gradu izhaja ,,Srpski pregled"; izdaje ga Ljubomir Nedič. V 6. listu zagrebške ,,Prosvjete" vidimo izvrstno zadeti sliki gospoda Borštnika in gospe Borštnikove s kratkim životopisom naših umetnikov, Živ o ti svetaca i svetica božjih. Napisao dr. Francisko Ivekovič, kanonik. Dijel drugi. Travanj, svibanj, lipanj. Drugo popravljeno izdanje, Zagreb. Na svijet "izdala knjižara dioničke tiskare. 1895 8°. 540 stranij. Cijena I fr. 60 kr. Knjiga je podobna našemu „Življenju svetnikov", katero je izdala Družba sv. Mohorja. — Hrvaške stro-kovnjaške ocene hvalijo knjigo zaradi temeljitega uporabljenja virov. Popir in tisek sta ukusna. Yves Guyot. Okrutništvo socijalističko. Predočio u hrvatskom ruhu Milan Krešič. U Zagrebu. Knjižara dioničke tiskare, 1894. 8°. 188 str. Cena 80 kr. — Knjiga bode zanimala vsakogar, ki se zanima za velika društvena vprašanja. Yves Guyot je jeden najznamenitejših narodnih ekonomov današnje Francoske.' Njegove razprave so pisane živo in jasno, tako da bode iz njih koristi zajel tudi oni, ki ni neomejen občudovatelj kapitalistovskega stanovišča Guyotovega. 326 Listek. Kratki hrvatsko - ruski riečnik. A. C— B+P+B-f-T.. Ciena 50 novč. — 40 kopejaka. U Zagrebu. Tisak Dioničke tiskare. 1894 8°. 111 str. Po nekaterih indicijih sodimo, da je sestavljal tega slovarja Slovenec. Namenjen je slovar posebno Rusom, ki se hote učili južnih slovanskih narečij. Po kakih načelih je sestavljen, ni povedano in se ne da iz slovarja samega posneti. — V 3. št. letošnje „Bosanske Vile" je tiskana pesen Simona Brica „Brez hiše" (tiskana v Lj. Z. II. str. 290), katero je prevel A. Gavrilovič. V izvrstni smotri italijanski ,,Nuova Antologia. Rivista di scienze, lettere ed arti. Anno XXX. 3. serie. vol. 55. fascicolo 1. e 2." meseca januvarja t. 1. je izšla študija o borbi balkanskih narodov; spisal jo je Carlo de Štefani pod naslovom: ,,La lotta dei popoli nella penisola Balcanica." V pojasnilo. V 5. številki letošnjega tečaja »Bosanske Vile« čitamo med književnimi beležkami pod zaglavjem ,Nebratski' oster protest proti ,drskome i nebratskome vrijedjanju' (drznemu in nebratovskemu žaljenju), katero je baje zakrivil naš list s tem, da je oglasil »Bosansko Vilo« pod nadpisom ,Drugi hrvatski časopisi'. Zijedno se poziva naš list, da se ,opametuje' in da bodi ,pristojnejši' v pametovanju (zapominjanju) tuje narodnosti. Naš list je o mnogih prilikah posvedočil, da goji jednako nepristransko simpatije za bratovski plemeni hrvaško in srbsko; celo pa mu ni prišlo nikdar na kraj uma, da bi prepir med našimi brati kakor si koli bodi širil in pospeševal. Tudi neznanja o dejanskih razmerah med ,zavadjenom bračom nebračom' nam ne more nihče očitati. Jasno je torej, da je zašel naš oglas »Bosanske Vile« v 2. številki našega lista po tiskarski pomoti med hrvaške časopise. Tiskan je namreč z drobnimi slovi, a moral bi biti naslov tiskan z debelimi; dotični poročevalec ga ni uvrstil med hrvaške časopise, nego samo na istem kosu popirja na koncu pridružil hrvaškim listom z namenom, da se natisne oddeljeno od hrvaških časopisov. Upamo, da bode »Bos. Vila« zadovoljna z našim pojasnilom, in izrekamo samo še nado, da i ona sama uvidi, da se je s svojimi trpkimi besedami nekoliko prenaglila. Histoire de 1'Autriche-Hongrie; par Lotus Leger. (Pariš. Hachette. 1895. 16°. 4e ed. Pisatelj te knjige (profesor au college de France) ne opisuje zgodovine dežel, ki so nekdaj pripadale Avstriji. Ograničil se je na opis treh skupin, ki so še danes temelj avstrijske države in katerih končno razmerje medsebojno še dandanes ni ustanovljeno. Te skupine so : Avstrija, Češka, Ogerska. Zanalašč torej ne opisuje skupne zgodovine, nego analitično razpravlja zgodovino nekaterih narodnih skupin. Gospod Leger nam predočuje tudi najnovejše dogodke: padec Taaffejevega mini-sterstva, cerkveno - politične zakone v Ogerski, postopanje Mladočehov i. t. d. V predgovoru podaje pregled državnopravnih prvin, na koncu pa opisuje državno organizacijo in politično statistiko. Napravnik, Ceh, glavni kapelnik državnega Marijinskega teatra v Petersburgu, je zložil novo opero ,,Dobrovski", kateri je snov vzeta iz Puškinovega romana. Hvali se melodijoznost te skladbe. Sploh je bila opera vzprejeta s priznanjem. Aleksander Sergejevič Gribojedov. V Rusiji se je slavila letos stoletnica rojstva tega znamenitega moža, ki je s svojo ostro satiro prižgal svojim rojakom luč evropske prosvete. Rodil se je v Moskvi 4. jan. 1795. leta in po burnem življenju umrl silne smrti 12. febr. 1829. 1. v Teheranu Izmed njegovih del je posebno znamenita komedija ,,Gorje ofb uma" (Nesreča, ki izvira iz razumnosti), v kateri neusmiljeno biča puhlost in ošabuost svojih sodobnikov. Ta komedija se je čitala po vsej Rusiji, še predno je bila natisnjena, in prišla je v roke tudi carju Aleksandru I. *) ') Mnogi izreki te igre so postali pregovori. Listek. 327 Ob stoletnici se je glumila v Aleksandrovem gledališču v Petersburgu igra pri-godnica g. "VVeinberga, v kateri je le-ta prikazal poleg Gribojedova njegove znamenitejše vrstnike, Nikolaj Semenovič Leskov (M. Stebnickij). V Peterburgu je umrl 5. marcija (21. febr.) jako plodovit in nadarjen ruski pisatelj in publicist N. S. Leskov. Zaslužil si je stalno slavo v ruski književnosti posebno s tem, da je neizmerno resnično in umetniški slikal življenje nižjega in višjega duhovništva, razkolnikov in starinskega plemstva. Vsi ti krogi so poseben svet ruskemu narodu samemu, najbolj novi pa so mu bili v književnosti ubogi duhovniki na kmetih. Razkoluike, te milijone ruskega naroda, ki se drže z neverjetnim uporstvom svoje ,,blagočesti'voj starin.v", je predstavljal jednako moj-sterski kakor znani narodopisni beletrist Pečerskij-Meljnikov. Neizmerno se hvali tudi njegov izvirni in narodni jezik. Leskov je hodil po hudih trnjevih potih, in v dobi svojega petintridesetletnega delovanja si je šele v poslednjih desetih letih priboril občno priznavanje. Nastopil je v burni dobi šestdesetih let, ko so se pripravljale in uvajale velike reforme. V takih časih povsod strašno vre, tem bolj pa pri narodih brez stare kulture in večstoletnih tradicij. Liberalizem je postal moda in ni znal nikakih mej, tako da se je pri mnogih duhovih razvil v nihilizem. Leskov je bil sprva tudi velik liberalec, ali nihilistovske pretirauosti so se mu zgabile, začel jih je bičati ter se je posebno s svojim romanom ,,N^kuda" mladim in naprednim krogom še bolj zameril nego Turgenjev z ,,Dymom". Strašen krik proti ,,odpadniku" ga je gnal še bolj v nasprotni tabor. Vender tudi v njegovih polemičnih spisih se ni izgubil umetnik, mnogo člankov in povestij pa je bilo čisto umetniških, tako da so se mu počasi zopet odpirala tudi liberalna glasila. Novih nasprotnikov si je nakopal s slikanjem duhovništva, dasi je bilo brez vsake tendencije; ali tudi v konservativnih krogih se je cenil njegov umetniški talent, tako da so ga nazaduje povsod spoštovali. V resnici je bil Leskov samostalen značaj, ki se ni slepo klanjal nobenemu modnemu mnenju in ni spadal k nobeni stranki. Najbolj znan je njegov roman ,,So-borjane'', ki nas seznanja z duhovuištvom na kmetih; mnogo šuma pa so napravile njegove ,,Archierejskija meloči" (škofovske drobnosti). Leskov se je narodil v odlični plemiški (dvorjanski) rodbini v vasi Gorochovu, v Orlovski guberniji, 4. februvarja 1831 1. Izgubil pa je skoro očeta, iu tudi sorodniki so mu ubožali, tako da se je rano moral postaviti na svoje noge, Tri leta je poslušal predavanja na kijevskem vseučilišču, potem pa je stopil v službo pri dragem možu žene svojega strica, ki je bil zanj skrbel, pri radikalcu Augličanu Škotu, trgovskem podjetniku. Leskov je v tej službi mnogo potoval po Volgi, po južni Rusiji in po tujih krajih. Videl in skusil je torej mnogo. Svoje raznovrstne vtiske je opisoval v pismih Škotu, ki jih je kazal svojemu prijatelju J. V. Selivanovu, znanemu pisatelju. Ta je prvi ocenil književno nadarjenost Leskova, dva kijevska medicinska profesorja pa sta ga nagovorila, naj poskusi svoje moči v literaturi. L. 1861. je prišel v Peterburg ter skoro zaslovel kot beletrist. Pisal je v vse večje časnike iu časopise, tako da se njegovim spisom niti ne zna število. M. Murko. T. G. Masarvk, Ceskd otdzka. Snahy a tužby naroduiho obrozeuf. V Praze. Ndkladem ,.Casu". 1895. Opozarjamo kratko na Masarykovo knjigo o »Češkem vprašanju«, ki je vredna, da se tudi Slovenci z njo seznanijo in o nji izpregovorijo. Masaryk ne razpravlja češkega vprašanja v praktičnem političnem zmislu, ampak razbira načela češkega zgodovinskega in posebno novejšega narodnega življenja ter hoče narodni zavesti dati filozofski temelj. Knjiga je nastala iz študije o Kollarju, katero je Masaryk objavljal v 328 Listek. svojem mesečniku »Naše Doba«. To pa mu je dalo priliko, da je govoril obširno o dobi češkega prerojenja in njegovem daljšem razvitku do današnjih diiij. Kdor hoče razumeti novejše kulturno gibanje na Češkem, ,,literarno revolucijo", o kateri se toliko piše, bo našel ključ v tem spisu, v katerem je češki filozof, socijolog in kritik zbral svoje nazore, ki jih širi na vseučilišču in v književnosti kot duševni vodja čeških realistov že drugo desetletje. M. M. Češka književnost. (Dalje in konec.) Drug ilustrovan mesečnik, ,,Kvety", je namenjen bolj leposlovju. Dospel je do 17. letnika in ima dva urednika, za pesništvo in izviruo leposlovje v prozi pesnika-prvaka Svatopluka Cecha, za poučne spise in prevode leposlovne proze pa znamenitega romanopisca dr. Servdca Hetterja. Štiri na široki podlagi osnovane proizvode češkega leposlovja nam podajejo ,,Kvt)ty": M. A. Simdčka iskreno pisano povest: ,,V novdm ži-vote", ki nam prikazuje mlado učiteljico, uživajoeo s prvo službo prvič radosti in srečo življenja na kmetih; Stanislava yarkovskega ,,Dcera profesorova", podobo iz ma-lomestnega življenja; Servdca Hellerja roman z ozadjem čeških bojišč iz 1. 1866.: »Ve velike" dobč« in naposled Josefa Laichter-ja roman »Za pravdou«. Natančnejše podatke si moramo seveda pridržati za poznejši čas, ko bodemo imeli v rokah več, nego mnogo obetajoče ekspozicije. Mojsterski je yana Fr. Hruške spis o »Otrocih na Chodsku« (južno-zapadni okraj na Češkem), razpravljajoč s čudovito lehkoto, z jasnimi nazori in z nenavadno nežnostjo o življenju, navadah, igrah, pesnih, vražah i. t. d., s kratka o vsem, kar je združeno z otroškim bitjem od njegovega rojstva pa do časa. ko neha biti otrok. V prošlo dobo, ko je bujno cvetel romantizem, ko se je tako rekoč šele rodilo v srcih nadepolnih požrtvovalnih mož slovstvo v narodnostno vzpodbudo tedanjikom in v radosten spomin nastopnikom, nas uvaja Bohuslava Cermaka bijografsko-literarna študija »Jan Neruda«, baveča se v prvih številkah z mladeniško dobo velikega tega pisatelja. »Zlata Praha« prinaša v novem svojem letniku na prvem mestu Gabriele Preissove najnovejše pripovedno delo »Do podzimu«. Osebe in dejanje je povzela iz življenja koroških Slovencev iz okraja podklošterskega. Imenovana pisateljica se peča v zadnjem čazu izključno s prigodki, ki so se vršili med našimi rojaki na Koroškem. Hkrati čitamo v »Svgtozoru« iste pisateljice pripovest s Koroškega »Stesti« (sreča), v »Osveti« pa ljubko skico »Sneg«. Zanimivo bode zasledovati, koliko je prodrla pisateljica v duh slovenskega priprostega naroda. O drugih pojavih v imenovanih in drugih čeških listih, takisto o češki književnost in dramaturgiji sploh izpregovorimo v prihodnjih številkah. — Umrla je dne 19. prosinca t. 1., stara 40 let, češka pisateljica Marija Červinkovd Riegrova, hči dr. Fr. L. Riegra. Proslavila se je s spisi, zadevajočimi širjenje humani-tetnih idej; spisala je tudi libreto k Dvofakovim operam »Dimitrij« in »Jakobin«. »Osveta« pa prinaša v 2. številki njeno literarno - zgodovinsko razpravo »Domnenky a pravda O Jungmannovi«. —oe— Popravek. Veščak nas je opozoril, da v »Razbojnikih na Kranjskem« v 3. letošnji številki naši nekaterekrati (n. pr. str. 160., vrst 3.) omenjeni Osajl slove hrvaški Ozalj, po naše tedaj Ozelj, rod. O zija in da istod (str. 158., vrst. 3) omenjena reka ni Korona, ampak Korana, — V zadnji številki pa naj se čita na 222. str. v 7. vrsti od spodaj po gladi nam. pogleda.