Po poMi prejeman: za eelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13„-„ fetrt „ , 6,50., mesec , 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10, — „ četrt „ „ 5, - „ mesec „ 1,70, Z»^pošiljanje na dom 20 h na mesec. OVENE Političen list za slovenski narod. Naročnine in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-LiSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzeroii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 145. V Ljubljani, v sredo 27. junija 1900. Letnik XXVIII. Poroka nadvojvode Fran Ferdinanda. Prestolonaslednik, nadvojvoda Fran Ferdinand ae poroči z grofico Sofijo Chotek. Nevesta pohaja iz edne najstarših čeških plemenitih družin. Grofica Sofija Chotek ae je rodila t. sušca 1868 v Stuttgartu. Njen stari oče je bil ce8. namestnik na Češkem, ki si je za Mettemichove dobe pridobil velikih zaslug v povzdigo poljedelstva, obrtništva in industrije na Češkem. Oče njen, grof Bohuslav Chotek, je bil v času Hohen-wartovega ministerstva ces. namestnik na Češkem, pozneje poslanik v Bruslju in Draž-danih. Oče in mati, rojena grofica Kinsky, sta že umrla. Nadvojvoda Fran .'Ferdinand je starši sin cesarjevega brata, pokojnega nadvojvode Karola Ludovika, iz prvega zakona z nad-vojvodinjo Marijo Anunciato, hčerjo Ferdinanda II., kralja obeh a>ieilij. Nadvojvoda Be je rodil 18. dec. 1868 v Gradcu. Po smrti eesarjeviča lludolfa se je cesarjev starejši brat, nadvojvoda Karol il.udovik, odpovedal pravici do pr-estolonasledlstva, in tako je cesarjev pravni naslednik sedanji ženin nadvojvoda Fran Ferdinand. Ker pa rasvesta, grofica Sofija Chotek, ni iz vladajoče hiše, so bele zaradi morga-natičnega zakona celo leto neke težave. Konečno je cesar dal dovoljenje za zakon. Jutri nadvojvoda Fran Ferdinand vpričo cesarja, ministrov in najvišjih dvornikov alo-vesno priseže, in Erneeta, se je poročil s pevko Leopoldino ilofroann. Avstrijski narodi morejo le želeti srečo in blagoslov božji cesarskemu princu, ki bode svoj čas gospodar širne države. Obrtno nadzorstvo v 1. 1899. O avatrijskem obrtnem nadzorstvu w minulem letu piše »Koln. Volkszeitung« približno takole: O prejšnjih poročilih avstrijskega obrtnega nadcorništva smo ae mogli opetovano pohvalno izraziti. Letoe tega ne moremo storiti. Obrtno nadzorstvo v Avotriji postaja vedno bolj birokratično. Nadzorevalni uradniki ao tako preobloženi c akti, preiskavami in veakovreinimi izjavami, da se njih poglavitna delavnost razvija samo pri pisalni mizi in pri stavkinskih komisijah. Uradniki to sami občutijo, kajti v jednomer se množe pritožbe radi preobremenjeiLja. V letu 1S€3 je bilo uvedeno obrteo nadzorstvo, a še danes insa Avstrija le dvajset inšpektoratov.. Polagoma ao «icer pomnožili nadzorovalne okraje, toda število nadzorovalnih uradnikov je popolno nezadostno. V ostalem se pa v poročilih obrtnih nadzornikov kaj jaseo zrcali vsa mrzlota v soeijalno - politični zakonodaji. V primeri s prejšnjim letom se je pomnožilo število nadzorstev le za 247 in ono nadzorovanih obratov ie za 334. Skupno ee je nadzorovalo 11.383 podjetij s 628.523 delavci proti 11;057 podjetjem s 561.941 delavci v letu 1898. Nasprotno se je pa zelo pomnožilo število izjav, komisijskih obravnav ter občevanje -z oblastvi. Obrtno nad zoratvo j« naoglo pregledati komaj 36. del podjetij in ee je zopet pečalo pred vsem z velikimi podjetji, ki imajo v majhnih prostorih veliko, lahko ^pregledno število delavcev, mej tecn ko «e je moglo še manj nego prej posvetiti mnogo tisočem maloobrtnih podjetij. Pri tem ae pa kaže izredno nazadovanje v občevanju z delavci, ki so prej pogosteje iskali sveta pri obrtnem nadzorniku ali mu prijavljali pritožbe. Število teh slučajev se je zmanjšalo od 8040 v letu 1898 na 6508 v minulem letu. Poročilo utemeljuje to pomenljivo in čudno prikazen s tem, da prijavljajo delavci svoje pritožbe v mnogih slučajih eedaj naravnost obrtnim sodiščem, kar se posebno dogaja 'tedaj, ako so ta bližje, kakor obrtni nadzornik V posamnih poročilih se slika splošni gospodarski položaj in razmerje delavcev kot ugoden. V obče, pitje osrednji obrtni nadzornik v svojem splošnem poročilu, je zaznamovati v mnogih ozirih napredek, ki morda ni tolik, kakor v drugih deželah, pomeni pa vendar zboljšanje v primeri s prejšnjimi leti. Pri številnih novoosnovanih ali povečanih podjetjih, in v mnogih industrijskih strokah, pred vsem v predilnicah, sladkornih tovarnah in v stavbarstvu se je po-ksscalo pomanjkanje delavcev. V več slučajih so se delavcem povišale plače, kar pa ni mnogo koristilo, ker so ae podražila živila. V starih delavnicah in stanovanjih malega obrti kažejo se še vedno mnogi nedostatki. Delavnice pekov in klavcev meje še pogosto neposredno na greznice in hleve. Vesel napredek se kaže v Tridentu in Roveredu, kjer so ae zjedinili peki in ustanovili dobro uravnane osrednje pekarne. V posamnih maloobrtnih podjetjih so uvedli že tudi elektriko; samo v Libercih so postavili minulo leto 62 elektro motorjev in v mnogih moravskih mestih se je z ustanovitvijo mestnih elektrarn dobila cena gonilna moč. V večjih meatih, posebno na Dunaju, vedno občutneje po> manjkuje delavnic. Število nezgod pri podjetjih Be je zopet pomnožilo od 57.092 na 57.798, akoravno se še vedno kaže veliko zanemarjanje pri naznanilih o nezgodah. Slabo je poskrbljeno za odvrnitev nezgod. V Avstriji so se dosedaj manj brigali za varnost, nego za zavarovanje delavcev, akoravno tudi to ni tako razširjeno, kakor v Nemčiji. Spremembe pričakujejo od nove komisije za odvrnitev nezgod in od varnostnih predpisov, o katerih ee bo posvetovala. Poldrugo leto ao rabili za U8tanovitev te komisije. Od ziatematične skrbi za odvrnenje nezgod pričakujejo tudi obrtni nadzorniki znatnega razbremenjenja v nadzorovalni delavnoati. Kar si je moral dosedaj obrtni nadzornik s trudom priboriti od slučaja do slučaja in pogosto ee le po odklonitvi številnih rekurzov, kar je moral, brez vseh izvršilnih pravic, izviti instanc polnemu, počasnemu uradovanju upravnega oblaatva, to se bo eedaj izvedlo na podlagi eplošno veljavnih predpieov. V oetalem se ponavljajo stare tožbe o starih nedostatkih. tako glede vajencev, o protizakoniti uporabi otrok, mladostnih delavcev in žensk, ki se je zopet izredno pomnožila. Glede delavnega časa ae poroča, da ee je isti skrčil pri tekstilni in kovinski industriji. Tržaški nadzornik poroča, da so ee v neki tovarni za olje po uvedbi oeem-urne delavne dobe veliko bolje izrabile delavne naprave. Podatki o gospodarskem po-ložajo delavcev in o delavskem gibanju v splošnem oziru so zelo pomanjkljivi, in o stanju in razvoju delavskih organizacij se ravno tako malo poroča, kakor o napredujoči organizaciji podjetnikov. O tem bi bili zelo slabo poučeni, da ni avstrijska tovarniška komisija predložila obširnega letnega poročila na tretjem avstrijskem tovarniškem LISTEK, Slavnostni večer v Alojzijevišcu. Na god svojega zaščitnika sv. Alojzija, dne 21. t. m. so priredili gojenci tukajšnjega kn.-škof. Alojzijevišča slavnost v proslavo j Gospoda Jezusa Kristusa Odrešen i ka ob koncu XIX. stoletja. Misel, prirejati vsakovrstne slavnosti v čast Jezusu Odrešeniku ob završetku tega veka, se je sprožila na Laškem, kjer ae je osnoval v ta namen mednarodni odbor pod predsedstvom grofa Accjuadernija. Alojzniki 80 morda čitali, koliko krasnih slovesnosti je le-ta odbor že apravil na po-zorišče po vsem katoliškem svetu — pa so Bklenili tudi oni po svojih močeh proslaviti Jezusa Odrešenika ob zatonu XIX. veka. Reči moramo, da je bila prav prisrčna ta njihova slavnost. Deklamacije so se vrstile s petjem ter igranjem na klavir in harmonij. V prologu je gojenec-šestošolec z jasno besedo klical nazaj na Odrešenikovo Srce vse tiste, ki so se mu odtujili in zato izgubili srečo svojih src. — P. Pie'ova skl. Ob koncu stoletja se je lepo podala |a prolog. — Osmošolec je na to dekla-.noval Q. Iloratii Flacci: Carmen s a e -c u 1 a r e. Ta Horacijev stoletniški Blavospev je prištevati »peanom«, Blavnostnim pesmam v čast »Peanu«, t. j. Apolonu (Paean, anis), Diani in drugim bogovom. Zložil ga je IIo-racij po ukazu Cezarjevem za stoletniško slavnost. Slavila se je taka slavnost — kakor peroča Zosim (v petem stoletju po Kr.) — prvič v Rimu I. 52. u. c. P o kraljevski dobi jo je iznova vpeljal in obhajal konzul Valerij Publicola, ki je tudi predpisal način, kako naj se praznuje. Prosili ao Rimljani pri teh alavnostih bogove, da bi blagoslavljali in osrečevali rimsko državo. Ker se slavnost ni obhajala redno vsakih sto let, je ukazal cesar Avgust, pod katerim ee je tudi praznovala 1. 737 u. c., bil je to peti stoletniški praznik — naj se obhaja vsakih 110 let, ali — kakor poje Horac (v. 21.) — »po preteku 11 desetletnic«. Tako je bilo baje nasvetovano v sibilskih knjigah, oziroma od petnajstorice, ki je varovala svete knjige (quindecim viri saeris faciundis). Vender je že cesar Klavdij odredil, da se praznujejo stoletniško slavnosti vsako 100. leto. Klavdijev naslednik Neron se jc pa zopet oklenil odredbe Avgustove. Slavnost je trajala tri dni in tri noči. Resnoba pa veselje naj bi bila po mnenju sibilskih knjig, oziroma njih varihov in raz-lagavcev, primerno združeni v teh dnevih. Zato so Rimljani o teh praznikih opravili bogovom v čast mnogo daritev in mnogo molitev. V razvedrilo in veselje pa so prepevali slavnostne pesmi in predstavljali igro-r _ ................UU1CII1 m go- 1 kaze Skoro vsem bogovom so se priporočali in jim darovali daritve. Počastili so Jova in Junono, Apolona — Solnce in Luno, Diano (Lucino, Ilithyo) in Cerero in Parke. Zadnji dan praznika pa so v templju Palatinskega Apolona prepevali mladeniči in deklice trikrat slavnostne pesmi ali »peane«. Oblečeni so bili pevci in pevke v krasne toge, obrobljene z bagrom. Nastopalo je po 9 mla-deničev in po 9 deklic, ki so v slavnostnih pesmih zlasti od Apolona in Diane proeili miru in sreče državi. Peli bo deloma menjajoč ae, deloma v zboru vsi skupaj. P.ržkone so med petjem tudi poskakovali ali plesali. — Toliko njemu, kogar bi zanimala zgodovina te pesrni. Iz te zgodovine je razvidno, da je bila primerno uvrščena v program alojzijeviške 6toletniške slavnosti. Od drugih točk so nas posebno razveselili še I. Mittererjev zbor Srce Jezusovo, Anton Foerstcrjev Sv. Alojzij in L a u d e s II i n c m a r i. Laudes H i n c m a r i so slovesni pozdravi imenitnih oseb (papežev, kraljev, cesarjev, knezov, škofov i. dr.), kakor so bili običajni zlasti na cerkvenih zborih in sinodah. Ime imajo po remskem nadškofu Uinkmarju (806—882), ki je silno veliko storil za raz-cvit verskega življenja v nekdanjem fran-kovskem kraljestvu pod Karolingovci, posebej pod Ludovikom Pobožnim in Karolom Plešastim. Slišali smo aklamacije pageju. veano ižzivat-.? llvvnr, včer iL cesarju, domačemu škofu, duhovnikom in alojzijeviškim dobrotnikom. Za vsako aklamacijo se vrsti v podobi litanij priprošnja do glavnih zaščitnikov pozdravljenega slav-ljenca. Po končani vsaki aklamaciji pa ee razlega krasni koralni refren : Chriatus vin-cit, Ghristus regnat, Christus imperat, ki najlepše zaznamuje poklon Gospodu Jezusu Kristusu ob koncu stoletja. In za sklep ee vošči vacm pozdravljencem skupaj : Annos vitae Deus multiplicet, leliciter, feliciter, fe-liciter ! Tempora bona habeatie multoa annoa! kar je toliko kot naše: Na zdravje! Na mnoga leta ! — Nekaj krasnega, te »LaudeB Hincmari!« Foeraterjev Sv. Alojzij je bil v programu zlasti na mestu zato, ker jo hiša baš ta dan slavila god svojega patrona. Pesem Srce Jezusovo, katero je zložil Tirolec Mitterer za svoje božjemu Srcu posvečene Tirolce, pa zasluži, da ee razširi tudi med našim ljudstvom. Melodija je tako priprosta, da ae je lahko prav hitro privadi najbolj navadno uho, a ob enem je tako lepa, da mora prvi hip dopasti vsakemu srcu. — Le teksta bi ji želeli v slovenščini boljšega! Te kratke črtice naj zadostujejo o lepi alojzijeviški slavnosti. Naj bi posnemali Aloj-zijevišče še drugi zavodi, oziroma društva ter se e podobnimi svečanostmi poklanjali JezuBU-Odrešeniku ob koncu stoletja ! , J shodu, ki se je vršil pred nedavnim na Dunaju. Delavski odbori se tudi v Avstriji ne morejo udomačiti. Glede delavnih redov predlaga dunajski obrtni nadzornik, naj se uvedo tudi za večja trgovinska podjetja. Ob sedanjih notranje-političnih homatijah, jezikovnem prepiru, ki škoduje celo obrtnemu gibanju, in parlamentarni stagnaciji v Avstriji sedaj ni misliti na kako nadaljevanje socijalne relorme. Politični pregled. V Ljubljani, 27. junija. Stranskega načrt za rešitev jezikovnega vprašanju. Mej včerajšnjimi brzojavkami smo že na kratko omenili vsebino govora poslanca dr. Stranskega na vo-livskem shodu v Bistrici. Govornik je najprej naglašal potrebo sostave nove desnice, ki naj bi pa resneje vršila svojo nalogo, nego dosedanja večina. Neomajno naj vztraja na načelih jednakopravnosti in avtonomije, kateri načeli naj ne bodeta samo na papirju. Prihodnja desnica naj ne bo zveza samo za mir, marveč tudi za vojno. Posl. .Javvorskemu in dr. Ebenhochu so bile seveda takozvane državne potrebe mnogo bližje, nego lasten program desnice. V narodnostnem oziru naj bodoča desnica takole postopa: V zbornici naj desnica stavi nujen predlog takoj v prvi seji, ki naj meri na to, naj vlada predloži češkemu, moravskemu in šlezijskemu deželnemu zboru načrt glede ureditve jezikovnega zakona na podlagi popolne jednakopravnosti. To bi odgovarjalo popolno avtonomistiškemu načelu desnice ter onemu glede popolne jednakopravnosti. V češkem deželnem zboru bi se sporazum-ljenje kmalu doseglo, v moravskem in šle-skem bi pa Nemci skušali terorizovati svoje češke tovariše, a vlada ne bi smela predložiti v potrjenje načrta, s katerim bi se godila krivica kaki narodnosti. Z oktroajiranjem jezikovnega zakona bi se pa nikdar ne dosegla zaželjena sprava. Ako bi se pa Poljaki in nemški konservativci upirali temu načrtu, pokazali bi, da nimajo smisla ne za avtonomijo, ne za jednakopravnost. — Poslanca Stranskega načrt bi se moral raztegniti tudi na ostale kronovine, da bi se tudi v drugih deželah zagotovilo varstvo manjšin. A da bi se načrt povsodi ugodno izvedel, je drugo vprašanje. Novo italijansko ministerstvo je v ponedeljek položilo prisego v kraljeve roke in se danes predstavi parlamentu. Nova vlada po daljšem prestanku tokrat ni sestavljena iz same takozvane ministerijelne večine, marveč Saracco se je moral, akoravno nerad, ozirati tudi na konstitucijonalno opozicijo, obrniti se je moral tudi na levo in sosta-a.iti nekako koalicijsko ministerstvo. Zmagala je zapoved potrebe in ne doktrina. Saracco se je razgovarjal tudi s Crispijem in Zanardellijeni in posledica teh razgovorov je, da sta prevzela dva portfelja ustavoverna opuzicijonalca Branca in Oarcano. Tudi bivši somišljenik Rudinijev Chimirri je prišel v novi kabinet, a ta se je 3. junija prelevil v vladinovca. Splošno se obsoja, da so v novem kabinetu zopet štirje senatorji: Saracco, Visconti -Venosta, Ponza di San Martino in Morin. Najboljše, pravijo, je to, da sedi v novem kabinetu Visconti-Venosta, tudi z vojnim ministrom Ponzo so zadovoljni. Gallo in Gianturco sta izkušena parlamentarca; prvi je tudi dramaturg, čegar dela se pa niso nikdar predstavljala. Rudini je šted-ljivec prve vrste, nasprotnik vseh (?) nepotrebnih izdatkov. Vkljub temu pa novi možje niso taki, da bi se od njih moglo pričakovati velikih idej, še manj pa velikih del. Šaljivci jih imenujejo polligure, poletno ministerstvo. Z njimi ne bodo zadovoljni zagrizeni vladinovci, še manj pa stroga opozicija. »Italie« pravi o novi vladi, da je kabinet opozicije z ostjo proti večini. — Sa-raccov kandidat za zborničnega predsednika je poslanec Villa, mož primerne milobe, na katerega goje z ozirom na delovanje zbornice najboljše nade. Sicer se pa kmalu pokaže, v koliko se te nade uresničijo. Mobilizacija ruskih čet. Posebno povelje ruskega carja, o katerem smo že včeraj na kratko sporočili, naroča vojnemu ministru, naj mobilizuje vse rusko vojaštvo v 13. vojaških okrajih. Strijc sedanjega carja Nikolaja, general in admiral ruske vojne mornarice, veliki knez Aleksij Aleksandrovi, se je podal na vojni ladiji v Kino. S tema dvema velikima čiroma je pričela Rusija akcijo, ki presega vse skupne korake ostalih velesil. S tem je storjen nekako pri-četek za posebno vojsko Rusije proti Kitaju in ostale velesile niti v dveh mesecih ne morejo dospeti do sedanjega stališča ruskih operacij. To grozno boli najbolj interesovane velesile, pred vsem pa Anglijo, ki si pa v sedanjem trenutku niti pomagati ne more iz neprijetnega položaja, ker ima vse razpoložljive čete v Južni Afriki. Jedina moč, ki bi se vsaj na morju mogla že v prvem hipu kosati z Rusi. je na razpolago samo Japoncem, toda zatrjuje se, da Japonci sedaj ne računajo s to eventuvalnostjo, ker so menda itak prepričani, da jim v ugodnem trenutku ne izostane odškodnina, ki so jim jo dolžni odračunati Kitajci kot posledico zadnje kitajsko japonske vojske. Skupna pripravljena ruska vojna moč se ceni na 80 000 mož, ki se združijo pri \Vladivostoku lahko v dveh do treh dneh. S pomočjo stalnih vojnih ladij dospo lahko vse te vojne moči v petih dneh v pristanišče Taku, posadka v Port-Arturu pa celo v jednem dnevu. Poleg tega pa dospo ruske vojne moči lahko tudi po suhem, in sicer od železniške postaje Chun-čunky na parnikih po reki Šumpari in potem po železnici v Muktu ali pa proti Kiachti. Ker dotično carjevo povelje previdoma v javnosti ne nosi nikakega datuma, je prav verjetno, da so bile z dnevom objavljenja mobilizovane že vse ruske čete imenovanih okrajev ter so že včeraj nastopile pot proti Kitaju. Posledic tega dejstva kajpada sedaj nihče ne more preračuniti. Nova nada za Bure je najnovejši korak ruske vlade v kitajskem vprašanju. Rusija gre z veliko armado v Kino, a pravzaprav je s tem svojim činom napovedala vojsko le »pokroviteljem« Kitaja, Japoncem. Tem pa morajo po pogodbi pomagati Angleži, in ker nimajo niti v obližju Kine niti doma dovolj razpoložljivih čet, morali bodo poseči po svoji 200 000 mož broječi armadi v Južni Afriki. Ta vest pa vzbuja nado Krii-gerju, ki je že izdal tozadevno proklama-cijo, v kateri pravi mej drugim: Angleži morajo umakniti svoje čete iz Južne Alrike, Robertsu je pošla zaloga, le ne izgubiti poguma. — Predsednik lvriiger, čegar moč cenijo Angleži na 15.000 do 20.000 mož, ima torej najboljše upanje, da bo prišel dan, ko bo mogel obračunati z grabežljivimi Angleži. C-erk%eni letopis. Planina 25. jun. Kakor je že v »Vencu cerkvenih bratovščin« št. 7 povedano in razglašeno, bo dne 2. julija t. 1. shod Marijinih družb z Notranjskega v romarski cerkvi na »Planinski Gori«. Shod se vrši v spomin na to, da je bila ta cerkev že v prvi polovici 18. stoletja sedež Marijine družbe. Taki skupni shodi so pa tudi zelo primerni, da se budi in pospešuje čut vzajemnosti ter zavest skupnih teženj in dolžnosti v službi prevzvišene nebes Kraljice. Družbe raznih krajev naj se med seboj seznanijo, sprijaznijo ter še ožje sklenejo pod zmagovito zastavo Marijino v sedanjih hudih časih neprestane borbe proti nejeveri in raz-brzdanosti. Upamo, da bo ta shod, ako Bog podeli ugodno vreme, obilno obiskan ter da bo sijajno razodel vzajemno ljubezen, ki člane strinja, ter skupno navdušenost, ki planiti v njih srcih. Vspored: družba planinska in logaška odideti ob 6. zj. iz farne cerkve v Planini v procesiji na Goro, kamor je iz Planine eno uro peš-poti počasi vkreber. Družbi iz Hre-novic in Studenega prideti v procesiji od zahodne strani. Ob 7. so družbe na hribu in prično se sv. maše. Ob 9. uri pridiga in sv. maša presvetlega knezoškofa. Na svidenje na Planinski Gori! Pod tvojim varstvom, mati mila, Ne zmaga nas nobena sila. Knjige lit časopiHi. »Narodni Gospodar« prinaša v 12. številki naslednje gradivo : »Naša organizacija«. — Zboljšajmo svoje polje. — Škropite! — Trsni rilčkar. — Kako porabimo črešnje ? — V katerih razmerah ie priporočati živino- rejcu mlekarjenje? — Toplota smetane. — — Solnčni krog in čebela. Rožnik. — Vprašanja in odgovori. — Splošno. — Književnost. — O povračilu plačane voznine na železnicah. — Zveze obrtnih zadrug. — Črtice iz zadružnega prava. Pridobnina. — Oskrbovanje mest z mlekem po zadružnem potu in njegova organizacija s pomočjo Zveze. — Zakaj se naša gospodarska društva tako počasi širijo? — Uradne vesti. — Uradna obvestila »Gospodarske zveze«. — Denarni promet hranilnic in posojilnic v raznih mesecih t. 1. — Tržne cene žitu na dunajski borzi. — Tržne cene surovih kož. — Ta bogata vsebina priporoča list vsakomur. Za nečlane »Gosp. zveze« velja list 2 kroni za pol leta. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. junija. Slovesna sv. maša za cesarja Ferdinanda I. bode jutri ob 10. uri v tukajšnji stolnici. Cerkvene vesti. V soboto dne 30. junija bo presvetli knezoškof ljubljanski posvetil cerkev v Žabnici. Slovesnost se prične ob 8. uri. Po sveti maši se bo delila sveta birma- — V nedeljo 1. julija pa bo Presvetli posvetil oltar v kapeli usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu. Osebna vest. Dež. predsednik baron H e i n se je nocoj odpeljal na Dunaj. Posvetovanja dež. glavarjev so se včeraj vršila na Dunaju glede dež. priklade k davku od žganja. Iz dohodkov bi se 19'2 mil. po ključu 20 h od hektolitra razdelilo mej posamezne dežele. Dež. odbori kranjski, štajerski in koroški so se uprli temu načrtu, ker bi te dežele imele znatno zgubo. Fin. minister je izjavil, da bi v skrajnem slučaju vlada morda dovolila izjeme za te tri dežele. Dotični načrti pridejo baje že v bodočem zasedanju dež. zborov na vrsto. Imenovanje. C. kr. finančno ravnateljstvo v Gradcu je imenovalo finančnega koncipista dr. Fr. I I o z h e v a r ja finančnim komisarjem v IX. činovnem razredu. — Občinski svet celovški je imenoval inženirjem mestnega električnega podjetja J. Mikeša iz Budimpešte. »Stekli pop in zver v črni halji z Bohinjske Bele«. Podpisani izjavljam : »Narodova« trditev, da sem s prižnice naravnost preklel neko hišo, v kateri so na binkoštni ponedeljek plesali, je ostudna laž in podlo obrekovanje, svojim faranom na čast izjavljam, da na Bohinjski Beli niso plesali imenovani dan v nobeni gostilni in, kar je meni znano, tudi ne v nobeni privatni hiši. Ta ples si je izmislil le »Narodov« dopisnik, da more odrihati po meni in mojih Belanih. Da je moja izjava istinita, kličem na pričo vse moje farane, ki redno obiskujejo službo Božjo, pa tudi vse Blejce, ki hodijo ob nedeljah v belansko farno cerkev. Vsi ti so mi priča, da sem 1. in 2. po-binkoštno nedeljo bral samo škofov pastirski list, da o plesu nisem spregovoril niti jedne besedice. Na praznik presv. R. T. pa radi procesije sploh na prižnici nisem bil. Ako je bil tedaj »Narodov« dopisnik v zadnjem času kedaj med mojimi poslušalci, bil je v resnici »stekel«, in ako ni imel torbe na ob-rekovalnih ustih, je velika sreča za moje farane, da katerega izmed njih takoj v cerkvi ni popadel. — To izjavljam, da svet zve, kako vnebovpijoče laži trosi »Narod« o duhovnih mej narod. — Ali za tako časnikarsko lopovstvo ni nobene oblasti? — Bohinjska Bela, dne 26. junija 1900. —Matija Mrak, župnik. Umrl je v Šiški tamošnji vinotržec g. J. C. J u v a n č i č po daljšem bolehanju. Planinske vesti. Triglavska koča na na Kredarici se letos otvori 1. julija. Tudi Kocbekova koča se otvori istega dne. — »Alpsky Vcstnik«, glasilo češke podružnice »Slov. plan. društva«, prinaša dva reklamna članka, vabeča češko občinstvo na Jezersko in na Bled. — Izlet na Mrzlico priredita kamniška in savinjska podružnica »Sloven. plan. društva« v nedeljo 15. julija. — V Planici pri Ratečah je bil prvi turist letos že 23. maja. Preskrbljeno je, da se slovenska koča ondi razširi in dogotovi do konca julija meseca. — Dr. BogoBlav Franta, odličen češki rodoljub, priobčuje v slovenskem »Planinskem Vestniku« članek »En dan v bližini češke koče«. — Tekom tekočega leta se bode slavila 25letnica »Hrvatskega plau. društva«. Letošnji predsednik je Miroslav grof Kulmer. — Na Špansko odpotuje letos prihodnji mesec za 3—4 tedne g. župnik L a v t i ž a r v Radečah. Spotoma prekorači sv. Bernharda v Švici. — Turistovsko društvo »Liburnia« se je ustanovilo v Zadru. Namen društva je, preiskovati in odkrivati prirodne lepote Dalmacije. — Frischaufovo kočo pod Grintovcem je »Section Eisenkappel, podružnica »Avstrijskega Touristenkluba« odstopila v last »Section Krain«. Iz Hrenovic. Dne 19. t. m. smo tukaj izročili materi zemlji 90 let starega moža vdovca Lovrenca Fajdiga iz vasi Ilraše. Bil je mož stare korenine, pošten, veren. In ravno tisti dan zvečer je umrla tukaj pri fari tudi 90 let stara vdova Amalija Molk roj. Dovgan v Predjamskem gradu; bila je po-kojnica hči nekdanjega grajščinskega oskrbnika Dovgana. — Blagima starčkoma svetila večna luč! Iz Dobrepolj, dne 26. rožnika. Veliko zabavo ste nam napravili, ko ste poročali, da so naši »Narodovci« pisali v »Narod«, da bodo žgali kres in »velik ogenj«, ker »v r 1 i« narodnjaki hočejo s tem pokazati, kaka je njih vstrajnost in kako se borijo za svoje narodno pravo«. Torej smeha imamo dovolj za cel teden! — Ljudje, ki imajo vsak hip na prodaj svoje prepričanje — ako moremo tako imenovati — za kozarec vina. in ki bi prodali za dva vinarja svojo narodnost in vse, kar bi ne škodilo njihovim žepom, kažejo »vstrajnost in se borijo z asvojenarodnopravo!« G. urednik! Ljudje, ki so kurili kres v Do-brepoljah in jih je žgal pri tem »velik ogenj« — kateri jih pa tudi druge dneve — niso iz zlobnosti in tistega namena, katerega jim podtika »Narod«, kurili kres, ampak za en večer so hoteli napolniti svoje gostilne. Morda se jim je ta nakana izpolnila. Morda so tudi potem poplavili »velik ogenj«, kateri jih muči, kakor jim je ploha poplavila šentjanžev kres. — Upamo, da pokažejo naši Narodovci svojo narodno naprednost tudi s kakim drugim dejanjem, recimo da bi sklatili nemške firme s svojih prodajalnic, da bi govorili lepo slovenski, kadar jim ni treba nemški itd. — Narodni preporod naj se pokaže povsod ! Odkar je veliki zagovornik svobode dr. Tavčar grmel v dež. zbornici proti naši zadrugi, opazujemo, da našim liberalnim pe-telinčkom raste grebenček. Prav tako, zakaj bi skrivali glavice pod peruti, kadar jih di-čijo take rožice. Po kresu se menda ni zgodila nobena nesreča, tudi judovi mlaji so ostali neoskrunjeni. In kadar kaj naši »Narodovci« pišejo v list, prosimo, da tudi vi, g. urednik priobčite, da vsaj izvemo, kakšna luč sveti naši dolini. Cunctator. Iz Tržiča. Zelo slovesno smo obhajali v nedeljo praznik presv. Srca Jezusovega. Slovesne sv. maše kakor tudi procesije se je vdeležilo brezštevilno ljudstva. Zastopani so bili vsi c. kr. uradi, oba gg. župana šentanski in lomski z vsemi občinskimi odborniki; pogrešali smo le trškega župana g. K. Mally-ja. — Zvečer pa so goreli po naših gorah mogočni kresovi na čast presv. Srcu Jezusovemu. Tudi naši Nemci so zažgali pri sv. Ani kres, a ne v čast presv. Srcu Jezusovemu, temveč starima germanskima bogovoma Votanu in Baldurju. Obhajali so svojo »Sonnvvendleier«. — Iz tega uvidite, da naši Nemci ne zaostajajo za drugimi nacijonalci. Shod v Kranjski Gori. Katol. slovensko društvo za radoljiški okraj imelo bo dne 29. junija t. 1., na sv. Petra dan, ob 3. uri popoludne v Kranjski gori javni shod z nastopnim vsporedom: 1. Državni poslanec Josip Pogačnik: O političnem položaju. 2. Dr. Evgen Lampe: O II. katoliškem shodu. — K obilni udeležbi vabi odbor. Z Iga- Včeraj popoldan ob 6. uri je po dolgem bolehanju umrl g. Fran Vi ra n t. posestnik na Igu, predsednik krajnega šolskega sveta, prvi občinski svetovalec in okrajno cestni odbornik. Pokojni, brat čast. gosp. župnika Janeza Viranta iz Mokronoga, za šolo vnet mož, zapustil je vdovo s peterimi otroci. N. p. v m. Treščilo je včeraj popoldne v Smledniku v farovški kozolec, ki je hitro začel goreti. V njem je bilo mnogo detelje. Ljudje ao hitro prišli ga9it, a niso mogli več rešiti, /akor štiri okna; devet jih je pogorelo. — V soboto je treščilo v Št. Oothardu v šolo in precej poškodovalo strop v šolski sobi • onesvestilo je učiteljevo hčerko, ki je pa' že izven nevarnosti. — V torek treščilo je tudi v Loki na Spodnjem trgu, strela pa ni napravila škode. strela. Iz Cerkna Ne važen, a čuden dogodek se je dogodil pri nas dne 18. t. m. Fa dan so imeli šolski otroci spoved v farni oerkvi zjutraj in popoludne. Ko so bili popoludne dečki v cerkvi, zmračilo se je nebo tako, da je bila okolu 4. ure skoraj tema. Nato se vlije ploha med bliskom in grmenjem. Kar poči. da so se vsi Cerkljani stresli. V cerkvi sta bila tačas le še dva dečka, jeden ravno še pri spovednici g. kaplana,