Št. 100.
a«?;
Trsti v petek II.
1913.
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
o« eb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
j*£a»Mlčne iter. se prodajajo po 3 nv6. stot.) v mnogih "obakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petni, dostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lticiji, Tolminu, Ajdov-S&sd, Dornbergu itd. Zastarele ster. po 5 nvč. (10 stot.) 9ALA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 *«done. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. v^aortnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po et. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka jhftdaljaa vrsta K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav. ^Ždinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tofljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
, V edinosti je m»i
NAROČNINA ZNAŠA
n celo leto 2* pol leta, 12 K.. 3 m >fce © K.; n* n«
roebe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■»roin sft na ned«lJ»*o Izdanjo „EDIB98TI" at»n«: *»
oelo lato Kron 5-30, i« psi lat* Xron 2 90. Y«i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrar'-o-
vana pisma se ne »prejemajo In rakepisl se ne vrtftai ■*. Naročnino, oglase in reklamacije je rosiljsti na upravo ta.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni d« ) Izdajatelj in odgoverni urednik ŠT LFAN tJODINA. L&-:-..« konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna »Edino t*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, u. ca Giorgio Galatti štev. 20.
PoItno-hranllnKnl račun Stev. 841-652. TELEFON It 11 57.
Proklamacija blokade.
Notifikacija podadmirala Burney o blokadi.
DUNAJ 10. (Kor.) Poveljnik prve eskadre avstrijskega brodovja, ki se vdeležuje mednarodne pomorske demonstracije proti Črnigori, je odposlal mornariški sekciji vojnega ministrstva sledečo brzojavko:
„Danes ob 8 zjutraj napovem v Imena mednarodnega brodovja, ki zastopa Evropo, blokado obrežja od vojnega pristanišča Bar do Izliva reke Drln. Blokada se prične ob 8 zjutraj dne 10. aprila 1913. In se razteza na obrežje med 32 °6' fn 41°45' severne širine. V njeno področje spadajo vsa pristanišča, zalivi In Izlivi rek med temi mejami In blizu obrežja ležeči otoki. Vse ladje, ki se nahajajo v blokiranem okolišu, bodo morale zapustiti ta okoliš tekom 48 ur, t. j. do 8 zjutraj dne 12. aprila 1913.
Lastnoročno podpisano na krovu ladje „King Edward VII." dne 10. aprila 1913. Ceci! Burney, podadraira!, poveljnik mednarodnega brodovja.*
CETINJE 10. (Uradno.) Poveljnik mednarodnega brodovja v črnogorskih vodah, podadmiral Burney, je danes obvestil guvernerja v Baru, da se danes ob 8 zjutraj prične mirna blokada od Bara do Izliva reke Drln.
Avstrija proti kompenzacijam Črnigori,
DUNAJ 10. (Izv.) V tukajšnjih diploma-tfčnlh krogih zatrjujejo, da avstrijski kabinet dosedaj še ni dobil nobenega oftcijalnega uazcanila o načrtu, da naj dobi Črnagora za Skader kako kompenzacijo. Avstrija se dosedaj s podobnim projektom sploh Se ni pečala in merodajni krogi so odločno proti temu, da bi dobila Črnagora kako kompenzacijo na Škodo Albanije, pač pa nimajo ničesar proti temu, da se odšfcoduje Črno-goro na škodo Srbije, kar pa je seveda notranje vprašanje balkanskih zaveznikov.
BERLIN 10. (Izv.) V tukajšnjih diplo-matičaih krogih se govori, da se je velepo-slaniška reunija v Londonu na svoji zadnji seji posvetovala o kompenzacijah, ki Jih naj dobi črnagora za Skader. Veleposlaniki so se baje zjedinili za predlog, naj se ponudi Črnigori ozemlje med reko Bojano in Ska-drskira jezerom. Pokrajina Je sicer zelo močvirnata, a velesile so zato pripravljene preskrbeti Črnigori posojilo pod Jako ugodnimi pogoji, da bo mogla to ozemlje osušiti.
Srbi odpokličejo svoje čete izpred Skadra.
BERLIN 10. (Izv.) „Lokalanzeiger" poročajo iz zanesljivega vira, da je srbska vlada sklenila odpoklicati srbsko oblegovalno armado izpred Skadra. Srbija je baje dobila iz Rusije obvestilo, da bi Avstrija za slučaj, če bi Srbi ne prenehali z obleganjem Skadra, zasedla Sandžak.
BELRGAD 10. (Uradno.) Poročila inozemskih listov, posneta po vesti nekega belgrajskega lista: da Je ruski poslanik v Belgradu Hartw!g naznanil ministrskemu predsedniku Paslču, da zasede Avstrija Sandžak Novipazar, če Srbija ne odpokliče svojih čet izpred Skadra, so popolnoma izmišljena. — Poslanik Hartwig sploh ni podvzel nobene demarše pri srbski vladi.
Carjevo pismo črnogorskemu kralju.
BERLIN 10. (Izv.) „Lokalanzeiger" poroča iz Petrograda: Ruski car je odposlal črnogorskemu kralju pismo, v katerem mu svetuje, naj vpožteva želje Evrope glede skadrskega vprašanja.
Manifestacije za Črnogoro v Italiji.
RIM 10. (Izv.) Včeraj Je prišlo v Boiogni in Genovi do velikih manifestacij za Črnogoro. Demonstranti so hoteli tudi vprizoriti pred avstrijskimi konzulati demonstracije proti Avstriji, k&r pa je policija preprečila.
Kaj je s Skadrora.
BELGRAD 10. (Izv.) Generalni naskok aa Skader se še vedno ni pričel. Merodajni krogi izjavljajo, da Je nujno želeti, da se reši moreča situacija še tekom teg^ tedna. Poleg vojaškega ozira zahtevajo tudi politični momenti, da se skadrsko vprašanje kmalu reši.
Avstrijski parnik s turškimi topovi.
SOFIJA 10. (Izv.) Bolgarske torpedovke so ob bolgarskem obrežju ustavile neki avstrijski parnik, ki Je imel na krovu 16 poškodovanih turških topov. Topovi so bili konfiscirani, nakar je parnik nadaljeval svoje
pot. Turki so hoteli odposlati konfiscirane topove preko Konstance v Diisseldoif v popravo.
Mednarodni položaj.
BERLIN 10. (Izv.) V diplomatičnih krogih presojajo mednarodni peložaj danes precej ugodno. Če ne pride do nenadnih težkoč, Je upati, da se posreči velesilam doseči v vseh balkanskih vprašanlih sporazum. Ugodno znamenje je, da želi Bolgarska mir in da Je grška vlada pripravljena prepustiti odločitev o vprašanju določitve južnoaibanske meje, velesilam. Skoro gotovo je, da bo tudi skadrsko ^vprašanje rešeno mirnim potom, ker dobi Črnagora najbrže za Skader finančno in kako malo teritorijalno kompenzacijo.
Tripelententa, trozveza in bolgarsko -rumunski spor.
PARIZ 10. (Izv.) Listi poročajo, da |e prišlo med zastop iki tripelentente in tro-zveze na veleposlaniŠki reuniji v Petro grad u radi bolgarsko rumunskega konflikta do precejšnjega nesporazumljenja. Trozveza zahteva, da mora Bolgarska odstopiti Rumunski ne samo mesto Silistrijo, ampak tudi okolico in obljublja zato Bolgarski diploma-tičeo pomeč glede solunskega vprašanja. Zahteva trozveze Je zadela pri tripelententi na hud odpor.
Bombardiranje Adremita.
CARIGRAD 10. (Izv.) Grška mornarica je danes obstreljevala turško pristanišče Adremit ob maloazijski obali. Mesto leži za otokom Mitilene.
Položaj na bojiSču.
CARIGRAD 10. (Kor.) OficIJalni komunike vojnega ministrstva poroča: Tekom včerajšnega dne je prišlo na levem krilu čataldske črte do malega artilerijskega dvoboja ; sicer vlada pri ČataldŽi mir. — Pred Bulairjem je vse mirno.
Včeraj |e neka grška torpedovka bombardirala Južno od AJvalija ležeče mesto Ajvali-Manli. Turška obrežna artiierija je streljala na torpedovko in zadela torpedo vko na poveljniškem mostu, nakar se Je ista morala umakniti. Torpedovka Je nato odšla proti rtiču Sarnusak-Burlu in izstrelila par krogelj, ne da bi napravila kako škodo.
Armenci snubijo balkanske zaveznike.
SOLUN 10. (Izv.) Semkaj Je došla deputacija armenskega revolucionarnega odbora, da bi pridobila grške kroge za svoje akcije. Deputacija, ki Je bila poprej že v Atenah, izjavlja, da Je bila misija v Atenah vspešna in Je namignila, da pripravljajo Armenci veliko revolucijo proti Turkom. Odposlanci odidejo tudi v Sofijo in Belgrad, da zainteresirajo tamkajšnje merodajne krege za armenske načrte.
Avstrijski ministrski svet.
DUNAJ 10. (Izv.) Danes dopoldne se Je vršila pod pre sedstvom ministrskega predsednika grofa Stiirgkha daljša seja ministrskega sveta.
Od Dunaja do Novega Sada v 3 urah.
DUNAJ 10. (Izv.) Poveljnik avstrijskega vojaškega zrakoplovnega oddelka Gutzelach se Je dvignil danes v Fischamendu v zrak in poletel čez Budimpešto do Novega Sada ob srbski meji. Preletel Je celo pot v 3 urah in en četrt. Pred odhodom Je oddal v Fischamendu brzojavko, a on je dospel poprej na mesto nego brzojavka.
Gališki volilno-reformni odsek.
LVOV 10. (Kor.) Volilno - refcrmr.i odsek |e sprejel danes vse ostale določbe glede deželnega reda nespremenjene, nakar je prišel z razpravo o deželnozborskem volilnem redu.
Ogrsko državno posojilo In Čehi.
PRAGA 10. (Izv.) Danes se je vršila subskripcija novega ogrskega državnega posojila. Subskripcija Je imela dober vspeh.
V	finančnih krogih vzbuja veliko pozornost, da se subskripcije niso vdeležile češke banke, ki se vdeležujejo vedno v veliki meri finančnih akcij dunajskih bančnih konsorcijev.
V	čeških krogih se zatrjuje, da so hotele češke banke pokazati svoje opozicijonalno stališče proti Madžarom.
Papeževa bolezen.
RIM 10. (Izv.) Papež je spal preteklo noč sicer mirno, a mrzlica še vedno ni pojenjala. Današnja poročila iz Vatikana so nekoliko ugodnejša ko včeraj. Zdravniki so konstatirali znatno zboljšanje.
RIM 10. (Izv.) Kljub oficijoznim buleti-nom, ki govore o zboljšanju papeževega zdravja, se v krogih, ki so v stikih z Vatikanom, zatrjuje, da postaja stanje bolnika vedno bolj opasno in nevarno. Kardinal Merry del Val Je bolnika popolnoma izoliral. Papež Je postal včeraj silno apatičen in sploh Jako malo govori. Zdravniki izjavljajo, da Je izključeno, da bi bolnik popolne ma okreva!.
Vsa romacja so odpovedana in najbrže bo odpovedan tudi etharistićni kongres, ki bi se moral vršiti meseca maja na Malti.
RIM 10. (Kor.) Poročevalec „Tribune" poroča o svojem pogovoru s papeževim zdravnikom dr. Marchiafava sledeče: Dr. Marchiafava Je tekom lnterwiewa izjavil, da poročila listov o papeževi bolezni ne odgovarjajo resnici. Gre predvsem za zopetni pojav influence, ki Je napadla bolnika pred približno enim mesecem. Bolezen ni tako nevarna kakor poročajo listi. Papež postaja vedno boljši in je upati, da ne nastopijo nobene komplikacije. Bolnik Je krepke narave in ni nikdar svojih moči preveč napenjal. Srce, želodec in drobje dobro funkci-jonira.
Zakaj Je bolnika zopet napadla influenca, je lahko umljivo. Papež Je zadnjo bolezen popolnoma prebil, ponovila pa se Je najbrže vsled prehiajenja pri sprejemanju romarjev. Da papež še vedno ni okreval, Je vzrok njegova starost.
Nemci in občinske volitve v Trstu.
Torkova jutranja „Tagespost" Je priobčila dopis „iz nemških tržaških krogov", ki ga Je podpisal neki „h." in v katerem se bavi dopisnik s stališčem, ki bi naj ga zavzeli tržaški Nemci ob bodočih občinskih volitvah.
Dopisnik poudarja v uvodu, da se večina stalno v Trstu bivajočlh Nemcev ne zanima za občinske zadeve tržaške in so Jim te razmere tudi večinoma malo znane; a manjši del, ki se zanima za te razmere, pa da bo imei ob bodočih volitvah važno nalogo, da namreč prepreči kako prenaglje-nje onih drugih.
Nemci v Trstu, pravi dopisnik, so se v zadnjih časih začeli združevati, ne glede na različne politične-strankarske nazore, n a čisto nacijonaini podlagi, o čemer noče razpravljati, ali je prav ali ne, pač pa meni, da Je nujno potrebno, da zavzamejo svoje načelno stališče v boju, ki se Je razvnel med Romani in Slovani. „Tega boja, ki grozi z najtežjimi ranami gospodarskemu življenju tržaškemu, ne bo moglo prezreti 10 000 tr ž a š k i h Nemcev", ker bi to značilo nezanimanje za bodočo blaginjo mesta, obenem pa tudi nepoznavanje resnosti položaja za nemški narod v Avstriji.
„Tržaški Nemci se bodo morali ne le odločiti za kategorično odklonitev pošlo-vanjevanja Trsta, temveč morajo svoje politično delovanje v miru in svojo udeležbo pri volilnem boju urediti po tem prepričanju in tej zahtevi. Tržaški Nemci morajo kot nositelji državne ideje in kot nasprotniki trializma preprečiti, da bi bilo z brezkorlstno, kvečjemu demonstrativnim svr-ham sfužečo postavitvijo kandidature omogočeno Slovanom, da bi prišli v v notranjih mestnih okrajih v ožje volitve, ali pa da bi celo prodrli s pomočjo svojih zaveznikov, slavofilskih socijalnih demokratov. Samo štiristo nemških glasov je ob priliki zadnjih državnozborskth volitev spravilo v drugem volilnem okraju Slovenca dr. Rybafa v ožjo volitev z italijanskim liberalcem dr. Gasserjem. To se je zgodilo le zato, ker ni noben Nemec pričakoval takega prodretja Slovencev v omenjeni okraj. Danes pa Je dolžnost Nemcev, da s svojimi maloštevilnimi glasovi ne služijo Slovencem v propagandistične namene. Vsaj v ogroženih okrajih je torej nujno potrebno, da se opusti posta-vitev nemških kandidatov. Oni nemški volilci, ki se ne strinjajo z nekimi nacionalističnimi težnjami posameznih Italijanov, imajo še vedno izhod, da se vzdrže glasovanja.
Gotovo se nemški Avstrijec, tudi če od svoje mladosti živi v Trstu, nikakor ne more strinjati z dejanjsklm iredentizmom, toda tržaški Nemci na) vendar končno jodpro oči in si stvar ogledajo ob belem ■ dnevu. Objektivni opazovalce se vedno bolj ,priključuje izjavi onega italijanskega (politika, ki je definiral ireden-
tizem kot stvar, o kateri se ne ve, kaj. Je, katera pa vzbuja strah. Če pa Je Nemec poleg te^a prič a sistematični poslovanjevanjski politiki, ki se kaže v poslovan j evanju uradov In oblasti, v pripustitvi slovenščine kot sodnega jezika, v volj nos t i vlade napram slovenskim šolskim zahtevam, katerih izpolnitev ne ogrožava najmanj stališča Nemcev v Trstu, potem se more mirno trditi, da Nemec, ki ima poštene namene s svojim nemštvem, ničesar ne izgubi na svojem Avstrijstvu, če se ne bo dajal izrabljati pri bodočih volitvah za intrige, temveč če bo v protest proti navalu državi sovražnih Slovanov pomagal Italijanom v njihovem težkem obrambnem boju. K o n č n o pos I o v a n j e v a n J e mesta Trsta, edinega emporija nemške trgovine na fugu, ne bi uničilo samo drobca kulturnega n a ro d a o b s e v e r o vz h o d n i obali A d r i j e (dopisnik misli tu Italijane), t e ra-več bi zadelo tudi nemštvo v njegovo srčno žilo".
Tako člankar v „Tagespost". Ko smo prečitali ta srčni izliv b'age nemške duše, se nam je zdelo, kakor da bi bili čitali „Piccolo" v tistih dneh, ko |e šlo za ožje volitve med slovenskimi in italljansVimi kandidati v tržaških mestnih okrajih, ko je milo prosil pomoči Nemcev proti onim strahovitim Slovencem, ki |ih menda v Trstu
—	sploh ni! Skoraj nam je začel vstajati sum, da se sploh ta članek, ki je izšel v „Tagesposti", ni porodil v „nemških krogih", temveč v najbližji bližini enega „drobca kulturnega naroda", ki ga dandanes predstavlja pred svetom — Ž<d na Goldoni|evem trgu. V tem slučaju bi se nam niti ne zdelo vredno odgovarjati na ona izvajanja, kajti znano nam je le predobro, da naši Italijani nikdar in nikoli niso pojmovali, da jim največja nevarnost, da, naravnost poguba, pred vsemi gospodarska in za njo seveda tudi nacijonalna in politična, preti ne z naše strani, ki nam je le za enakopravnost ž njimi na skupnih domovinskih tleh, temveč edino le od Nemcev, katerih „Drang nach Siiden" zahteva zase Trst ne samo v gospodarskem, temveč tudi v nacljonalno-političnem pogledu, in to ne samo morda za avstrijske Nemce, temveč za ve3 nemški narod sploh, za vso Veliko Nemčijo. Č e Italijani vkljub najjasnejšim dejstvom, ki jih gledajo vsak dan pred svojimi očmi, nočejo izpregledati in spoznati, da i m a j o z n a m i v r e d n a J1 j u t e j š e g a sovražnika naše skupne domovine, našega skupnega itali-Jansko-slovenskega Trsta, potem bo le njihova težka krivda, če prej ali slej njihov „drobec kulturnega naroda** izgine v
—	germanski poplavil"
Recimo pa, da je izšel oni dopis v resnici Iz nemških tržaških krogov ; potem pa imamo zanj le en izraz — najpodlejša nesramnost 1
Pritepenci, ki so se pritepll tu sera v naš Trst izpred ust nara domačinom odžirat kruh na naših domačih, domovinskih tleh, se zgražajo nad tem, da ima ras 60 000 uradno naštetih tržaških Slovencev pravico, da sme pred c. kr. avstrijskim sodiščem razpravljati v svojem materinem slovenskem jeziku, se čutijo žaljene in ogrožene, če nam avstri|ska vlada od časa do časa priznava drobtinico pravice na šolskem polju, ko nam podržavlla po par učiteljev na ljudski Šoli, ki si Jo, v sramoto vsej Avstri|i, moramo vzdržavati sami s svojimi krvavimi žulji, ko istočasno plačujemo ogromne davke za luksurijozne šolske palače Italijanom in tudi za vse one mnogoštevilne srednje, meščanske in ljudske šole, ki jih vzdržuje vlada tudi z našimi davčnimi prinosi tistim Nemcem, ki si jih Je šele morala importirati sem v naš dom, v Trst, cd vseh vetrov, da Jih je mogla osrečiti z vsemi svojimi dobrotami, puščajoč nas domačine kakor pastorke zunaj na cesti, da si sami iz svojjh žuljev izsesamo sredstev za svoje kulturno življenje, ali pa poginemo v kulturni temi kakor psi na cesti.
Potem pa še prihaja tak-le vsegasit in se zgraža nad „voljnostjo vlade" napram našim šolskim zahtevam, se postavlja na visoko mesto „nositelja državne ideje" in sodnika nad nami in našim dejanjem In nehanjem in očita v svoji nesramnosti nam, ki smo skozi stoletja po vseh mogočih bojiščih v potokih prelivali svojo kri za Avstrijo in tiste Nemce, ki Jim je slejkoprej Avstrija pojem, ki bi ga čim preje tem raje zbrisali s sveta, nam, ki smo vedno in vselej storili svojo polno in še več ko polno
Biran II.
„EDINOST" St. 100.
V Trsta, dne 11. aprila 1913.
đoižaost naprsni državi, ne da bi se nara bila ta država kedaj zato izkazala — ne nvahža^, temveč v»aj kolikor toliko pravična, nam, ki tudi v sedanjih težkih ča3ih, storimo vse, da ohranimo in obranimo ta naša sveta domovinska tla sebi in Če sebi, tudi drža?i, v kateri živimo: nam torej očita ta vsegasit — državi nevarne tendence in pozicija proti nam na skupni boj Nemce in tiste, katerih iredentizem sicer ustvarja strah, iredentizem, ki ga v resnici ni, ali pa vsaj nihče ne ve. kaj je!
„Mi v Trstu ne poznamo nobene druge avtoritete nego naše poslance, župana in — laškega konzula. Na zunaj smo praktični in previdni, v srcu pa imamo samo en ideal: da postane iz Trsta to, kar je postalo iz drugih italijanskih mest !u — Tako je pisal tržaški dopisnik v uglednem rimskem „Glornale d' Italia" ; in to seveda ni iredentizem, to ni stvar, za katero se ne ve, kaj je. In zato vstaja iz nemških tržaških krogov modrijan, ki razsvetljuje s svojo politično modrostjo predale graške „Tagesposte" in poživlja tržaške Nemce, „nositelje avstrijske državne Ideje", da pri bodočih občinskih volitvah podajo svojo roko in svoje glasove predstaviteljem tiste ideje, ki hoče ustvariti iz avstrijskega Trsta isto, kar je nastalo iz drugih italijanskih mest, samo da se prepreči „poslovanjenje Trsta", samo da bi bili udarjeni „državi nevarni" Slovenci!
Pa naj! Nikdar in nikoli iskali v svojem boju za svoje svo|ih domačih tleh pomoči pri ne bomo je iskali nikdar. Naše načelo je, da imata pravico do odločevanja o usodi Trsta edino ie obe avtohtoni narodnosti tržaški, italijanska in slovenska, in vedno smo zrli v Nemcu caljutejŠega in najnevarnejšega sovražnika italijansko-slovenskega Trsta: zato pa tudi načeloma odklanjamo vsako sodelovanje ž njimi, ker bi bilo vsako tako sodelovanje edino le v okrepitev njihovega polo-žeja na naših tleh, in le globoko obžalu|emo italijansko kratkovidnost, ki iz nepojmljivega sovraštva proti nam na stežaj odpira vrata v naš skupni dom sovražniku, ki komaj čaka, da si ga osvoji. Naj si le zapomnijo Italijani, da z nemškimi glasovi kopljejo grob sami sebi, da kopljejo grob tistemu italijanstvu Trsta, za katero se toliko potegujejo. Pomnijo pa naj tudi, da se mi, ki ne želimo biti njihovi pogrebci, ne damo zagrebsti obenem ž n j i m i I Če jim ni za skupno obrambo italijansko-slovenskega Trsta, bomo branili in čuvali mi sami svoj slovenski Trst! In tega nam ne odvzame nihče, dokler bo le še kapljica krvi v naših žilah!
nismo mi pravice na Nemcih in neomajno
Za občinske volitve.
Ne zamudite reklamacij!
Volilski imeniki so na razpolago v glavnem volilnem lokalu v Narodnem d o m u in vseh volilnih lokalih, sedežih volilnih odborov in sicer:
Za mestne volilne okraje:
Za I. okraj (Sv. Vid): „Konsumno društvo" „Alla nuova Stazione* v ulici Lazzaretto vecchio 31.
Z a III. o k r a | (Novo mesto): „Tržaško podporno in bralno društvo", ulica Torre bianca 41, I. nadst.
Za IV. okraj (Nova mitnica) : Prostori „Narodne delavske organizacije", ulica Sv. Frančiška št. 2, I.
Nadalje so volilni imeniki na razpolago v gostilni „Novega delavskega konsuranega društva* Skorklja št. 97; v gostini „pri Bricu" ex Pangoš na stari openski cesti; v gostilni „pri Turku" Škorklja — Coroneo šf. 671.
Za V. mestni okraj so volilski imeniki na razpolago: v stanovanju gosp. Guliča, ul. Medla Št. 17, prvo nadstropje ves dan; v stanovanju gosp. Frana Kotnika, ul. Piccardi št. 30, III. nad., ob delavnikih od 3 do 7, ob nedeljah od 9 do 1; pri rodbini Ferfolja-Greeorič. Kadin-Sv. Alojzij, ves dan.
Za VI. okraj (Sv. Jakob): .Konsumno društvo" pri Sv. Jakobu (nasproti cerkve).
v konsumnem društvu „Jadran" (ulica Industria);
v gostilni Štrancar (ulica Oiuliani).
Pozor, hrvatski volilci! —
0.	dr. Bole slav Bule, odvetnik, Ima v svoji pisarnici, v ulici S. Giorgio št. 5r
1.	nadstropje, v bližini nemških šol, na razpolago hrvatskim volilcem volilski menik (izborni imenik) in daje vse potrebne informacije v zadevi reklamacij.
Za okoličanske volilne okraje:
I.	okraj: Sv. M. Magd. Spod: „Konsumno društvo" na Kolonkovcu.
Sv. M. Magd. Z g.: „pri Tirolcu".
Skedenj: „Gospodarsko društvo".
II.	okraj: Sv. Ivan: »Konsumno društvo" (začasno).
Kolonja: »pri starem Matevžu".
L o n j e r ; „Gostilna pri Županu". R o c o I: „Gospodarsko društvo". III. okraj: Rojan „Konsumno
dru-
štvo*
Volilski im enik za Greto io Rojan Je na razpolago volilcem pri znanem rodoljubu, gosp. An t. Pečnlku, Greta št. 19. in pri g. Aleksandru Furlanu (Zgornja Greta št. 386) vsak četrtek in nedeljo popoldne.
B a r k o v I j e : „Obrtnijsko društvo" (Nar. dom).
Opčine: „Konsumno društvo", (ob delavnikih od 7 do 9, ob nedeljah in praznikih od I do 8 zvečer). Bane: „Konsumno društvo".
Pr o s e k: društveni prostori „Hajdriha" in Sokola".
Bazovica: pri g. Andreju Grgiču hšt. 97.
T r e b č e : Gospodarsko društvo.
Sv. Križ: pri g. Ivanu Košuta hšt. 6.
Poživljamo vse volilce, naj nikar ne odlašajo in naj se čim prej prepričajo o vpisu, kajti pozneje se delo tako nakopiči, da ga ne bo mogoče zmagovati. Torej začnite takoj, da nazadnje ne bo prepozno.
* * *
Volilski sestanki v okolici.
V »Gospodarskem društvu" na Frdeniču pa se vrši volilni sestanek Jutri dne 12. t. m. ob 8-30.
Domače vesti.
Smrtna kosa. Včeraj Je preminul na Opčinah po dolgi in mučni bolezni v visoki starosti 79 let gospod Fran Z i n k, glavar obče spoštovane družine. Pokojnik je bil oče gospoda Andreja Zinka, župnika na Opčinah, in g. sodnika Petra Zinka. Spoštovani družini Zinkovi izrekamo povodom te britke izgube najiskreneje sožalje. Pogreb se bo vršil jutri ob 930 dopoldne iz hiše žalosti na Opčinah.
Anagrafični urad c. kr. policije. O škandaloznih razmerah, ki vladajo v tem uradu, smo povedali že o priliki zadnjih državnozborskih volitev naše mnenje. Vendar pa nismo pričakovali, da se bo ponavljala sedaj zopet stara komedija. Ljudem, ki bivajo že več let v Trstu, ne morejo v tem uradu potrditi tega bivanja vzlic temu, da so bili pravilno javljeni, iz enostavnega razloga ker jih v svojih registrih ne morejo najti. V naš osrednji volilni urad prihajajo take nerešene slovensko sestavljene vloge z lahoničao opombo „non figura kot da bi ne bil slovenski jezik v Trstu deželni Jesik.
Ml zahtevamo, da se vsakomur, ki je v resnici bival od zakona predpisani čas v Trstu, to bivanje tudi pravilno potrdi in da se rešujejo naše vloge edinole v našem, to je: slovenskem jeziku.
Vsakdo pa, komur ne bi hoteli potrditi predpisanega rednega bivanja, naj se osebno potrudi v ta c. kr. urad (ulica Caserma 7), kjer naj na energičen način uveljavi svoje pravice! Vsaka sila do vremena.
Oficirji pri „Schtilvereinu". Te dni je priredilo vojaško poveljstvo v Gorici zabavo, ki se |e vršila v poslopju „Schulve-relna" in ki fe baje izborno uspela. Sodelovali so oficirji in dame tamošnje družbe, kar se v nemških krogih zelo pohvalno omenja. Zabaveželjnim ljudem gotovo privoščimo to, a vprašali bi pa vendar vo|aško poveljstvo, bi-U dovolilo častnikom sodelovanje tudi na kaki prireditvi v slovenske kulturne svrhe, pri čemer pa moramo še posebej naglasiti, da društvo Schulverein ne zasleduje samo kulturnih namenov, ampak Je njegovo delovanje nacijonalno-politične naravi, naperjeno naravnost proti ekzistenci našega naroda — Je torej za nas Slovence politično-bojevna organizacija v najusodne-jem pomenu te besede.
Kongres državne gostilničarske zveze, za katerega Je bilo letos določeno naše mesto, se je pričel predvčerajšnjim. Naša gostilničarska zadruga se kongresa oficijelno ni udeležila, ker so jo prireditelji popolnoma prezrli, kar se nam zdi tembolj čudso, ko je vendar med tržaškimi gostilničarji pač dobra večina slovenskih in slovanskih gostilničarjev.
Kongres Je zboroval v veliki dvorani trgovinske in obrtniške zbornice. Predsedoval mu Je predsednik Zveze Otmar Penz v navzočnosti namestnika princa Hohen-loheja, župana dr. Valeria, predsednika trg. in obrt. zbornice Ricchettija. Po otvoritvi kongresa Je pozdravil zborovatee predsednik italijanskega konsorcija gostilničarjev Ba-schiera. Ko je predsednik izreke! vdanost zborovalcev cesarju in so se rau zborovale} priključili s trikratnim „hoch*~-klicem —
predsednik Vicek o sklepih industrijskega sveta v trgovinskem ministrstvu o usposob-ljenostnem dokazilu, o komisiji za prodajo piva v steklenicah in obveznosti protoko-liranja. Spreiela se je resolucija, ki zahteva čim prejšnjo izvršitev teh sklepov.
Med drugimi je poročal tudi g. Alfonz Mencinger iz Ljubljane o lokalnem kon-sumu v gostilničarski obrti in postopanju obrtnih oblasti, gospod Fran Zašrel iz Prage o željah in zahtevah železniških re-stavraterjev in g. Fran Rožanec o uvedbi privatnih tobakaren.
Popoldne bi se bil moral vršiti ogled Dreherjeve pivovarne, ki pa je odpadel, in so se zborovale! sešli v Wieningerjevi restavraciji, kjer je igral orkester bosenskega peŠ-polka. Zvečer Je večina kongresistov po-setila „Eden".
Včeraj dopoldne se je nadaljeval kongres v dvorani trg. in obrt. zbornice. Po prečitanju cesarjeve zahvale na vdanostni brzojavki in brzojavnem voščilu trgovinskega ministra je razpravljal poročevalec Herzl o počitnem dnevu vajencev potem pa poročevalca Sukfiill in Steinbock o državni ood-pori hotelski industriji. G Stelnbuck iz Prage je protestiral proti velikim davkom. Obširna debata se je vršila o poročilu g. Neu-bacha o ureditvi policijske ure na deželi. Med ostalimi je poročal g. Bučar o reformi da7ka na vino.
Ko so bile sprejete vse predlagane resolucije, je predsednik z zahvalo namastnika, županu in vsem drugim, ki so podpirali delovanje kongresa in trikratnim „hoch"-klicem cesarju zaključil kongres.
Popoldne ob poli 3 se je vršil nato banket v Excelslor Palače Hotelu, ob 5 pa so se odpeljali udeležniti koneresa z dvema parnikoma v Portorose, danes pa polete v Benetke.
V nedeljo, dne 13. t. m. se bo vršila otvoritvena veselica XII. ljudske knjižnice slov. ak. fer. dr. „Balkan* v Padrlčah. Ker so Padriče v zelo lepem kraju nudijo kakor nalašč vse. kar se zahteva za krasen izlet v svežo pomladansko naravo! Upamo vsled tega, da se odzove si. občinstvo v častnem številu. Že program sam ne sebi bode nudil nepričakovano presenečenje! — Veselica se začne točno ob štirih popoldne.
Obsojeni radi balkanskih dogodkov.
Sarajevsko okrožno sodišče je obsodilo urednika socijalističnega „Glasa slobode", Marka Brkoviča, v trimesečno Ječo brez pravice do običajne custodia honesta, urednika bivše ,Otadžbine", Lazo Raduloviča, v dvomesečno težko ječo in urednika „Srpske Riječi", Tanasija M. Pavlovića, na Šest tednov zapora, ali 840 kron globe. Pisali so o balkanskih dogodkih.
Stvar je namreč ta: Čtm bližje Balkana si, tem manj smeš o Balkanu govoriti. V Bosni, Dalmaciji in Hrvatski te zapirajo, pri nas na Slovenskem ti samo grozijo in te prekričavajo, na Dunaju med Nemci pa smeš pisati in govoriti o Balkanu, kar in kakor hočeš!
Vojna ladja „Salamander" v Trstu. V torek popoldne se je usidrala v tržaškem pristanišču vojna ladja za polaganje min, „Salamander". Ladja nakrcava iz japonske došli in za puljsko vojno luko namenjeni materijal. Leži ob Rivi V.
Poziv tržaSkemu dijaštvu in tržaški javnosti. Ker ni kljub našemu pozivu v „Edinosti" in pa drugih slov. časopisih niti enega odziva iz Trsta tako od strani dijaštva, kakor od strani zasebnikov, se še enkrat obračamo do dijaštva s prošnjo, da pristopa k počitniški zvezi in da brezplačna prenočišča. V Trstu je vendar mnogo slovenskega dijaštva, ki bi med seboj lahko nabralo mnogo prenočišč in nam Jih poslalo.
Tržaško Javnost pa uljudno prosimo, da bi nas tudi podpiral in dala na razpolago brezplačna prenočišča za one dijake, ki pridejo na potovanju v počitnicah v Trst. Gotovo je mnogo takih, ki lahko odstopijo vsaj po eno posteljo. Naj nam vsak blagovoli to Javiti na naslov: Uredništvo „Preporoda" (za počit, svezo), Ljubljana.
Upamo, d^ bo na ta naš poziv tako od strani dijaštva kakor cd strani zasebnikov več odziva, nego ga j« bilo na prvi poziv.-
LJubljana, 9.. IV. 13.
Odbor
jugoslov. dij. počit, zveze.
Ozirom na železniško^ nesrečo- na progi Zagreb-Reka smo prejeli: Vsled te nesreče Je zavladala med vsemi železničarji sina potrtost. Živo jim je v zavesti, kako so vedno z eno nogo v grobu. Posebno hudo Je za ogrske železničarje. Na Ogrskem ni nobenih humanitarnih naprav. Na posta
kongres Je zboroval v nemškem jeziku - Je "^JS1
pozdravil kongres namestnik v daljšem na-:ska str_aho*lada. Železničarji so brez vsake
kov. Obravnavali so vprašanje gradnje hiš za stanovanja.
Spored koncerta podružnice „Glasbene Matice" v Trstu, ki se vrši jutri v soboto, dne 12. aprila :
1.	B. Smetana: „LlbuŠa", overtura za veliki orkester.
2.	Dr. A. Schvab: „Zlata kaiglf-c a", za mešan zbor in sopran solo s sprem-Ijevanjem orkestra.
3.	a) E. Adamič: „V snegu", b) dr. G. Krek: „Idila" mešana zbora.
4.	Wagner-W(lhelny : „ V a 11 e r j e v a pesem" Iz opere „Mojstri pevci iz No-rimberga", parafrasa za vioiino in orkester.
5 A. Foerster: „Turki na Sle-v i c i", balada za mešan zbor, soli In orkester.
6. G. Bizet: „L'A r I i s i e n n e", suita za veliki orkester. I. Prelude, Menuet, III. Adagietto, IV. Karillon.
Pri koncertu sodelu|ejo g a Mira Costa-peraria-Dev (sopran solo) popolni orkester c. kr. bosenskega peŠpolka št. 4 pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Paulisa is društveni mešani zbor. Začetek točno ob 8 in pol zvečer. Konec ob 10. —
Sedeži so v pred prodaji pri vratarici „Narodnega doma-. Sedeži v pritličju stanejo z vstopnino vred K 3, 2 50 in 2, na galeriji K 160. Lože & K 15.
Izjava. Cenjenim članom „Tržaškega podpornega In bralnega društva", izjavljam da ne bi mogel več spre|eti predsedništva pri bodočih volitvah na rednem občne* zboru prihodnjo nedeljo in to z ozirom na oddaljenost bivališča.
Priporočam obenem, da se glasovi oddajo onemu, ki ga člani smatrajo najspo-sobnejim za predsednika v sašem društvu.
M. Kamuščič t. č. predsednik.
Slovenski romarji v R mu. Iz Rima nam piše|o: S posebnim vlakom je dospel dne 9. t. m. ob 51/« pop. v Rim 650 slovenskih romarjev, na čelu jim ljubljaaski knezškof Jeglič, in pod rediteijstvom kanonika Kalana in dekana Arka. Večji del romarjev je iz Kranjske, a tudi Štajerska, Koroška Goriška In Trst so zastopani. Iz Ti sta jih je okoli 30, med njimi dekan mons. Slavec, dr. Požar in župnik Slamič. Medpoto-raa so se romarji ustavili za kratek, skoro prekratek čas v Padovi, Bolonji in Fiorenci in bliskoma obiskali imenovana slavna mesta. V Rimu ostanejo romar|i kake štiri dal. Žal, da se slovenskim romarjem ne bo mogla izpolniti njihova gotova najgorkejša želja, radi katere se jih je gotovo večji del odločil na pot v sveto in večno mesto : ne bodo mogli biti sprejeti v avdijenci od papeža.
Indispoziclja papeževa se je pojavila baš v dneh, ko so romarji bili že na potu. Brzojavilo se Jim Je s?cer, da bo sprejem pri papežu radi njegove bolehnosti nemogoč, toda brzojavka Jih Je dohitela v Fiorenci, kjer bi bila vsaka daljna odredba prepozna. SIcer čaka v Rimu že par dni okoli 2000 laških, francoskih in drugih romarjev brezuspešno na sprejem pri papežu. Za enkrat so odgodene vse avdijencije za nedoločen čas.
Upati je, da bo vsaj vreme v bodočik dneh mileje; kajti dan prihoda v Rim in prejšnje dni je deževalo, lilo, grmelo, treskalo, kakor v visokem poletju in le s kratkimi presledki.
V SOBOTO, DNE 12. APRILA KONCERT „GLASBENE MATICE" V TRSTU. MED DRU-GIM SE IZVAJA: A. FOERSTER: „TURKI NA SLE VICI*
Tržaška mala kronika.
Trst,	10. aprila.
Nasilen tat. Najprej sta	skupaj pila,
Bernard Demark iz LuDoglave	in mehanik
Elija Mušić iz Sarajeva potem	pa, ko sta
bila oblazila že vse krčme, je	pa Bošnjak
Hrvata ukradel 20 kron. Ker	je nekoliko plahi Demark mislil, da Še bo po vrhu te-
Politično društvo „Edinost'
sklicuje sledeče
UOLILSKE SHODE.
Za volilce na Belvederjm, Škorklji, Greti in Rojanu: danes, dne 11. t. m., ob 8 zvečer v dvorani „Koa-sumnega društva" v Rojanu.
Za volilce pri Sv. Jakob®: v nedeljo, dne 13. t. m., ob 10 dopoldna v dvorani ,.Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu (nasproti cerkve).
Za volil ce v Sv. Križu: v nedeljo, dne 13. t. m., ob 3*30 pop. v gostilni gosp.
uspeha. Za njim so poŽdravHI koigrls ^ 0 ^f^erfe javnost niti ne doznava	^ _ _ .
še župan, predsednik trg. in obit zbornice; Absolvente! izpit z dobrim uspehom ■ Košuta 5t. 6 v Sv. Križu, in predsednik kuratorija zavoda za pospe-> I* napravil g. Srečko Kumar, član »slov. šavanje mele obrti.	! akad. fer. društva Balkan-, na Tartinijevem [ Z a v o 11 c e v P a dr 15 a h m G ro-
Nato se |e začela strokovno delo kon-, kanservatoriju,	p adi: v nedeljo, dne 13 t. m. po otvonfrn-
gresa in je. prvi poročal zadružni instruktor' Gradnja h« za državne uradnike.'Jj^ske knjižnice akadenučnega društva „Bal-
dr. Blodig o organizacij hotelirjev in go- Saočl se je Trfilo v poštnem poslopju iz- kan v gosaku „pn Martina .__
stilničarjev, potem* pa predsednlšcPenz in redno zboro Tanje zadruge državnik uradni-
V Trstn, dne 11. aprila 1913.
„EDINOST" št. 100
cAtrvs IT*
pen, je pobegnil, a Mušic ga je dohitel in mu je vzel še srebrno uro z verižico. Na Demarkovo kričanje je prihitel stražnik, ki je MuŠića komaj ukrotil.
Nič ni tako skrito.... 57 let stari Qio-vanni Steianutti je bil prej uslužben pri tvrdki Paoio Urizio kot instalater plino-in vodovoda. Pred osmimi meseci pa si je bil Stefanutti izmislil in je šel k tvrdkam Kra-raer & Schwarz in Franc & Kranz, kjer so mu zaupali za 400 kron blaga. Sedaj pa so prišli na to, da blago ni bilo za Stefanutti-jevo tvrdko in so ga zaradi sleparstva zaprli.
Nevaren gost. Zaprli so 27 let starega dninarja Franca Slugoviča, ker Je grozil natakarici Mariji Kumpsejevi v gostilni „zur Stadt Brii-in," da jo ubije.
Požar v trgovini. V ulici Giuliani Je v Karisovi trgovini z Jestvinami izbruhnil preteklo noč iz neznanih vzrokov požar, ki pa so ga že čez pol ure pogasili. Škode je pa vendar 1000 kron, a je vsa zavarovana.
Tatica uhanov. Danes proti poldnevu je dobila neka ženska v veži neke hiše 5 in pol letno Gino Falebrinijevo in jo je spravila s pretvezami v kapucinsko cerkev, kjer jej Je snela uhane z ušes. Za uhani, ki so vredni 12 K, mala nič preveč ne žaluje. a policija se za tatico vendar zanima.
Renjikoli na potu domov. Policijsko ravnateljstvo je zopet poslalo v njih Italijansko domovino pet renjlkolov, samih radi tatvine, sleparstva, potepanja in nasilstva obsojenih ljudi. Tej družbi Je še pa pridalo neko žensko, ki jo je pognalo iz Trsta radi povzročanja nemira in žaljenja javnih funkcionarjev. _
Društvene vesti.
Telovadno društvo Sokol v Trstu.
vabi vse člane in članice na PEŠIZLET V BORŠT ki se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. Odhod točno ob dveh popoldne. Pot: naravnost v BorŠt. Povratek do osmih zvečer. Izletu se pridružijo tudi druga društva Tržaške župe. Obleka civilna. Vaditeljski zbor.
Zveza Jugoslovanskih železničarjev vabi na javen shod, ki se bo vršil danes, dne 11. t. m. ob 8 zvečer v društveni dvorani. ulica Sv. Frančiška 2, I. Dnevni red: 1. Zveza jugoslovanskih železničarjev in jugoslovansko železničarstvo. 2. Kratenje pravic posameznim kategorijam po upravi c. kr. državnih železnic. 3. Slučajnosti.
Volilni shod „Delavskega podpornega društva" se bode vršil v soboto, dne 12. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih, ul. Giorgio Galatti št. 20. Prosi se obilne vde-ležbe.
Telovadno društvo „Sokol" na Vr-deli vabi vse člane in Članice na pešiz'et v Boršt (kakor je bilo že pred tedni naznanjeno), ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. t. m. Odhod točno ob dveh popoldne in Nar. doma pri Sv. Ivanu. Pot: čez Lonjer v Boršt. Izletu se lahko pridružijo tudi druga društva Tiž. sokolske župe. Nazdarl
Slovensko gledališče.
V nedeljo ob 8*15 zvečer se vprizori Smetanova opera
„PRODANA NEVESTA".
Največji in najbolj zasloveli umotvor nesmrtnega češtega glasbenika Bedricha Smetane bo torej v nedeljo prvič pokazal TržaČanom nebeško lepoto svoje glasbe in slovansko - mili humor svoje poezije. Zanimanje za premijero je res veliko, kar le dela čast našemu občinstvu; že precejšnji del gledališča je razprodan.
Glavne uloge so tako-le razdeljene: Janko — operni tenor g. Harfner-Karaš, Marinka (Marenka) — operna primadona g.ca Richterjeva; Kecal — operni basist g. Križaj; VaŠek — g. Š v a g e I j ; nadalje nastopijo : g.ca L e p u-š e v a in K r e š e v i č e v a ter g.a T o-p I a k o v a in gg. Požar, Održi č, D r a g u t i n o v i ć In dr. Poskrbljeno Je za primerne narodne kostume in dekoracije. Zbor |e znatno pomnožen.
Vstopnice in sedeži so v predprodaji pri gledališki blagajni v »Narodnem domu" (glavni vhod).
f^ar. del. organizacija.
NDO sklicuje za nedeljo ob 10 pred-poldne društven shod v društveni dvorani, ul sv. Frančiška 2.
Na dnevflem redu so raznovrstna važna vprašanja.
Govorniška $ola NDO. Današnji pouk odpaue, in to z ozirom na shod, ki ga priredi daaes ob istem času ZJŽ. Prihodnji pouk bo v petek.
Delavci tehničnega zavoda pri Sv. Andreju in pri Sv. Marku, kakor tudi drugi kovinarski delavci v Trstu, so vabljeni na sestanek, ki bo Jutri, v soboto, ob 6 in pol zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu (blizu Jadrana).
Govorniška šola NDO. V petek ob 8 zvečer govorniška šola. Pri tej priliki se obračamo posebno do odbornikov raznih skupin v NDO, da se udeležujejo govorniške šole, ki Je velikega pomena. Kdor ima veselje dela v korist zatiranemu slov. delavstvu, ta naj prihaja v šolo naj se vežba, da bo lahko kaj koristil.
V SOBOTO, DNE 12. APRILA KONCERT „GLASBENE MATICE" V TRSTU; MED DRUGIM SE IZVAJA: A. FOER-STER: „TURKI NA SLE VICI".
Vesti iz GoriSke.
Narodni muzej v Goric«. Za Narodni muzej v Gorici prihajajo pridno darovi Obilo lepih reči Je že nabranih. Sedaj so nabrani darovi zbrani v posebni sobi hiše Drufovke v Gosposki ulici; treba bo pa dobiti primerne prostore in otvoriti muzej.
Slovensko gledališče v Gorici. Po dveh diletantskih predstavah, ki nam Jih Je uprizoril „Sokol", imamo sedaj v Gorici pravo gledališče. Ljubljanski igralci so tu od nedelje dalje ter so vprizorili do četrtka 10. t. m. tri igre: burko „Uboga para", dramo Sudermanovo „Tiho srečo" in veseloigro „Gospod senator". Sledi Še vrsta predstav; par jih bo tudi na deželi. Pričakujemo k vsem obilne udeležbe, ne le iz mesta, ampak tudi z dežele.
Stekel pes v Gorici. Pes krčmarja Figlja na Travniku Je ugriznil krčmarjevo 121etno hčerko in nekega 14letnega dečka. Steklega psa so ubili, otroka pa so poslali v Pasterjev zavod na Dunaj.
t>o vsej sili je hotel Emil Tabaj iz Št. Andreža, da ga mora ljubiti VolčJčeva Ančka iz Iste vasi. Ali Volčičeva ga ni hotela in mati njena tudi ni bila naklonjena Tabaju. Ker ta le ni nič opravil, jima Je nekoč za-žugal s smrtjo. Nato sta ga ovadil sodišču in goreči Štandrežki fant Je prišel pred sodnike, ki so mu prisodili 14 dni Ječe, da se pomiri in da v bodoče ne bo več z grožnjami iskal neveste.
Samomor dveh starcev. Poročali smo že, da se je vrgel v Sočo pri Pevmskem mostu 701etni Aston Rusjan iz Gorice. To se Je zgodilo v nedeljo. Pustil Je na mostu kos papirja, na katerem Je bilo napisano, da gre v smrt radi neozdravljive bolezni. Isti dan pa se je ubil v bližnjem St. Petru neki 751etni Andrej Krešan, doma iz Šempasa. Revež Je bil bolan in star, pa brez doma. Pravijo, da se Je hotel dopoldne vreči pod vlak, pa so mu to preprečili. V nedeljo popoldne so ga našli mrtvega v nekem kamenolomu.
Smrtna kosa. V torek, dne 8. t m. je po dolgi in mučni bolezni in v dobi komaj 34 let preminula Ida MichI roj. Kavčič, soproga pevovodje „Pevskega in glasbenega društva" v Gorici, g. Josipa Michla. Umrla je za sušico. Pokojna je bila svoj čas učiteljica, inteligentna in skrbna mati. Zapušča 5 malih otročičev v dobi od 1 do 7 let. Pogreb se |e vršil 10. t. m. Iz hiše žalosti v Gorici, ulica Luigia št. 55 ob 2 popoldne. N. p. v m.!
Uradniško konsumno društvo v Gorici Je imelo zadnjo nedeljo svo| redni občni zbor. Predsednik g. F. Minck je otvori! zborovanje s primernim nagovorom in podal obširno poročilo o upravni dobi 1912, člje računski sklep izkazuje 1135*97 K čistega dobička. Tretjina tega dobička se pripiše v smislu društvenih pravil rezervnemu zakladu, ki se zviša na 3237 64 K, preostanek pa se razdeli med člane v dividendah po eden od sto na vrednosti blaga, ki so ga bili nakupili v zadnjem letu.
Ta računski sklep, oziroma bilanca, Je ena najboljših, odkar se Je društvo ustanovilo (1905). Največja zasluga za to gre vztrajni delavnosti in vsestranskemu nadzorstvu upravnega sveta kakor tudi sposobnemu in vseskozi praktično zmožnemu vcdji društva, g. Ivanu Dcmiclju. Društvo se preseli v bližnji bodočnosti v druge primernejše prostore, ki se urede po modernih zdravstvenih in estetičnih zahtevah.
Kolesarsko druStvo „Danica" priredi prihodnjo nedeljo izlet v Ajdovščino. Odhod s kolesi opoldne od rdeče hiše, z vlakom pa ob 2 30 pop. To društvo priredi celdnevni

ALOJZIJ TflUČflR- DOTOl/LcIE
autorizirano sfaubno in kamnoseško podjetje
zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne.
1 1 i i 1
1 M i 1 1
SOLIDNO: in : ELEGANTNO $
IV PO ZMIRNIH CENAH	S
RAFAELE ITALIAI
TM? . VIA MALCANTON - TMV
Mnenje zdravnice dr. Matilde Biehler
■a terap. kliniki bolilšnice Jezusovega deteta in bolnišnice sv. duha v Varšavi.
Gosp. J. SERRAVALLO
Trat.
V moil privatni praksi sem večkrat rabila vaše železnato kina vino Serravcllo. Jaz vidim da ono ne povzročuje spremljajočih znakov. Bolniki ga prav radi pijejo in dobro prenesejo. Pospešuje tek In okrep-čuje posebno v slučajih slabokrvnosti In konvalescence.
Dr. Matilda Biehler.
Alberto Finzi & €.0
Trst, ulica Gaetamo Doalzettl 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungariaeho AUg. Croditbuk) podrašaica v Reki prodaja po zelo dobrih oenah: žito rsake vrete, debele in flae otrobe, oves In SOČivje in ker je enem zastopstvo goriomanjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrašbo.
Zastopstvo in skladišče
Mroziani mike Združ. parnih nHn«v „Hungaria" ak. dr. v BuJimpitl.
Ceniki in anaroi m pmWJ*jo mm **btei o. Telefon št 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst
[\ Zdravilno pivo dvojnega kvasa
Odlikovano na ^ ^^SPff ET A iti
: 7 razstavah.: ^Jm	1 Cal
i Glavna zaloga v Trstu, vla Valdlrlvo St. 32. — Telefon St. 2201.
Vsi zdravniki ga prfporodajo.
Odlikovano na : 7 razstavah. :
■
i
PAROPLOVNA DRUŽBA D. TRIPCOVICH & Ci.
=====	TRST =======i^====
Urnik za potniško službo
veljaven do preklica.
Iz Trsta V Jakin, najhitrejša proga
s parobrodom na dva vijaka .GRAF WURMBRANDm.
Prevoz čez morje v 9 urah.
Vsako sredo ob 7 zjutraj od pomola sv. Karla, v zvezi z brzovlakom v Rim in nazaj, s povratkom iz Jaki na v Trst vsako sredo ob 9 dopoldne;
iz Trsta V Jakin, direktna proga
z zvezo z brzovlakom v Rim in nazaj s parnikom na dva vijaka „CYCLOPSu; vsako soboto ob 4 pop. iz proste luke ; s povratkom iz Jakina v Trst vsak ponedeljek ob 4 pop.;
iz Trsta v Benetko,
s parnikom na dva vijaka „Graf WurmbrandM; vsako soboto ob 2 popoldne in '] vsako nedeljo ob 4 popoldne od pomola sv. Karla; iz Benetek v Trst vsako nedeljo i in vsak ponedeljek ob 8 zjutraj od pristana sv. Marka. Fina bnfetna postrežba. Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu in njenih raznih zastopstvih, v odpremnem potniškem uradu avstr. Lloyda, v potovalni pisarni P. Christofidis
in družbeni lopi na pomolu sv. Karla. Družba si pridržuje izpremembe v smislu prometnega opravilnika.
DRRUJTE Z R „DIJRŠKO KUHINJO"
Vsem: gospodinjam
toplo priporo&mo
KOLINS
- edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
ORIJO
v korist rfruZbi sv. & Cirila in Metoda I
TvfifUiti nnlii I Drože (kvas) Iz odlikovane slovenske tovarne drož, so dosegle dosedaj vsepovsod naj&ollil sloves, narodnjaki' 1 iBUVU» PCMI s naročajte pri domatl tvrdki, ki vam postreže po konKarenčnih cenah. - "Tjlt j. j. soban, Trst G. Oasari 10.
Stran IV.
„EDINOST" St. 100.
V Trstu, dne 11. aprila 1913.
Izlet v Italijo 27. t. m. skozi Gradišče, Pal-manova, Videm, Krmin iu nazaj. Odhod zjutraj ob 5*30 od društvenih prostorov. Člani, ki se udeleže izleta, so naprošeni, da legitimacije za svoboden prehod čez italijansko mejo prinesejo v podpis k predsedniku društva, F. Batjelu Gorica, Stolna ulica št. 2.
Rokodelsko podporno društvo v Mirnu bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 20. t. m., ob 1 popoldne v občinski dvorani.
Sankcija deželnik zakonov. Cesar je sankcijoniral po goriškem deželnem zboru sklenjene zakonske načrte o delitvi skupnih zemljišč in regulaciji nanje se nanašajočih užitnih in podedovanih pravic, o zlaganju gospodarskih zemljišč, o varstvu planin in pospeševanju planinstva ter je dal obenem pooblastilo za sklep pogodbe v zadevi namestitve georaetrskega osobja za agrarske operacije.
CMD podružnica v Nabrežini priredi dne 8. junija t. m. CM slavnost s sodelovanjem pevskih društev, kar naj blagovole bližnja bratska društva vzeti na nanje, da omenjenega dne ne prirede morebitnih slav-ncsti. Naprošena so obenem bratska društva, da bi naznanila odboru v najkrajšem Času svoje sodelovanje.
Tolmin. Slovenski protialkoholni kongres v Ljubljani koncem I. 1912 je našel odmev tudi na Goriškem. V Tolminu se je ustanovilo društvo „Sveta vojskanadevši si nalogo, propagirati idejo vzdržnosti, ozir. treznosti. Da se pa širje občlinstvo seznani z namenom in svrho proiialkoholnega stremljenja, namerava to novo društvo sklicali javen shod pod konec aprila. Poljudno se bode tolmačila vsestranska škodljivost alkoholizma. Želeti Je pač, da namera društva najbolje uspe, kajti v Gorah se posebno „žajfa* žganje in „jeiuš". Tako ne more, ne sme naprej, sicer je duševni in gmotni pogin neizogiben I
Izpit za zidarske mojstre so napravili pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani: Josip Jura iz Volčjegrada pri Komnu. Anton Valič iz SkrilJ pri Ajdovščini Vinko Štrukelj iz Ozeljana pri Gorici.
Orllč, ki Je natančno pregledal vse uradno poslovanje našega občinskega urada in se (e po končani reviziji izrazil kar najpohval-neje o poslovanju občinskega urada ter tozadevnem delovanju našega župana in našega občinskega tajnika Frana Kerševanija.
Iz PodpeČa v Istri. Poleg pevskega in bralnega društva „Sloge" v Podpeču se je ustanovil še mladeniški pevski zbor pod vodstvom domačega pevovodje g. A. Ogrina. Zbor je že pri prvi vaji pokazal, da to dobro napredoval. Le tako vrlo naprej!
Orug* slovensk* d*2*l#.
Grozna nesreča pri instalaciji dekana. Po Slovenskem vlada navada, da streljajo pri raznih cerkvenih slavnostih. Pa, ko bi bili pri streljanju vsaj bolj previdni ali, ko bi Imeli s tem posla vešči ljudje! Tudi ko je prišel na Vrhniko nov dekan, so porabili v to, da so streljali, kakor kje pred Skadrom. Imeli so na razpolago tudi veli* uožnar, zraven njega na tleh pa odprt zaboj in v njem 20 kg smodnika. Streljanje je vcdil cerkovnik.
Nesreča pa nikoli ne miruje in lako je padla iskra smodnika, ki se Je vnel med groznim pokom. Ranjenih je bilo 6 večjih šolarjev, od katerih sta dva že umrla, dočim ostali štirje najbrže tudi ne ostanejo pri živ ijenju. Mati enega umrlih je zblaznela in je zažgala domačijo.
Tu bi pač morala poseči oblast vmes, da ljudje ne bi streljali brez posebnega dovoljenja. G. dekan pa, ki je pri vsem Čisto nedolžen, si dela težko vest. Komu je torej ustreženo ? !
Poskušen umor in posrečena operacija brez zdravnika. — V četrttk popoldne je prispel na Reko parobrod „Karpdi*, čegar poveljnik R. Bauer (e naznanil policiji poskus umora, ki se je bil dogodil na parobrodu po noči od 5. na 6. marca. Dva mornarja Nikola Čiriako in Orlando Dekolibur sta se pretepala na krovu ladje. Pretepu so napravili konec. Na to pa je Dekolibur počakal Ciriaka v zased;
in ga zabode v trebuh, da so se mu čreva lf _ i,« , t* . - . ~ • vsu!a ven- Poveljnik R. Bauer je potisnil in Ivan otepančič iz Renč pri Gorici j srušenemu čreva zopet v trebuh in rau ga ......... državne obrtne šole v Z£|j. in g|ej čudo! V dvajsetih dneh po
— vsi absolventi LJubljani.
Učiteljsko društvo za goriški okraj
|e imelo dne 3. t. m. v Gorici svoj letni občni zbor ob obili udeležbi. Društveni predsednik, g. Ignacij Križman, je otvoril zborovanje in pedal zelo zanimiva poročila, tičoča se učiteljskih pravnih razmer. Izmed mnogih naj omenim posebno zakona, sklenjenega v zadnjem zasedanju deželnega zbora, s katerim se prisojata učiteljem sta narina in
tej čudni operaciji je ranjenec popolnoma ozdravel.
Ranitelja so seveda zaprli. Mož {e regnicolo. Imajo pač ti ljudje tako radi nožič v rokah.
DAROVI.
— Za svetoitansko CMD podružnico je
nabial g. Franjo Treven med pevci „Sveto-
Fv.BfU!Ta uu,-u',cl" T*! tankega pevskega zbora" In med gosti penzija. Vsled raznih vprašanj j	rLst™
eanwia ♦	'r.T . •; Gospodarskega društva „pri cerkvi- K 5 25
aS^TalMH SS/SSf £ V nabir^^pr. živo, P« SovraniKu K
kon deželnemu odboru v neko popravo, ker v enem jezikovnem tekstu ;manjka neko — podpičje I Ko se ta nedostatek popravi, ne bo nobene ovire več in zakon dobi najvišo
sankcijo.
Predsedaik je opomnjal, da nekateri kolegi preglasno kritikujejo delovanje uči-
18 16.
— Za ubogega dijaka-učiliščnika v Gorici je darovala gospa Logar K 1.
Za CM družbo: Iz nabiralnikov v Bazovici, gostilna „pri lipi-' K 16.80, gostilna „Društveni dom" 80 stot., gostilna pri Gr-giču" 40 stot., gostilna „pri županu" Pa driče K 6'58, gostilna „pri Francetu44 Gro
apnnDnnnDDuuuiinnnDPDnaoooooaDaciD
teljskih zastopnikov in sicer kritikujejo polDa(ia tr c.on'
T	fe	kl ml8"' - O- Andrej Ferfolja daruje svoj dele?
Sh kl^iES l«*' fifJ Pi.Sf 2b2rOVa1 društvene gostilne NDO 10 K isti in 5 K branita	^topnika P^o, da se j podružnfci^MD iL 4 v Trstu. - Denar
Žalostno je, de se ravno taki kolegi	dra«1 Podružnl^ blagaJnik g°sP
izogibljejo zborovanj. Kdo so ti? To so *08!C' ravno oni, pri katerih sta zastopnika uporabljala ves svoj vpliv, da niso sfrčali črez vrh v dolino. Morda mislijo, da jim bo to i g koristilo. Motijo se.	!g
Tajnikovo poročilo je bilo stvarno in n je g. Rojic dobil zanje veliko pohvaie. Tudi g denarničar je podal jako zadovoljivo poro- S čilo. Dohodkov Je bilo 873 K, troškov pa □ 546 K. V odbor so bili izvoljeni zopet S prejšnji odborniki v dokaz zaupanja In priznanja za neumorno delovanje.
MALI OGLASI
MALI OGLASI M ričanftjo p« 4 vil. besed«. Maštao tisku« b«m4« enkrat ni NajMgia prM^Mu 40 v«a. Plačs se Ukij taseritnesM
Vesti iz Istre.
Prnriain ali v naJem 86 dai° razne gostilne,
■ ■ "UclJU kavarne, mlekarne in drugi obrtni \ obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, ka-' varna Corao od 9—11, 3—6, telefon St. 825. 417
Podružnica CMD za občini Oclzla- StanOvanlB v na.8cali Santi, 3 80b3 Klanec in Materijo bo imela svoj redni: S^S	LT5S?
m «imciiju uu iincid avuj reuni nim razgledom na mesto in moije, se odda v najem zbor V nedeljo 13. t. m. ob 3*30 pop. V , tudi takoj. Naslov pri inseratnem oddelku Edinosti slučaju, da ne bi bilo ob določeni uri za-: pod št. 751. dostnega števila udov, se bo vršilo zbo- j
751
roo^if i	U ' T	; Trnnuinn v ulici delle Poste, se proda takoj,
rovanje pol ure pozneje. Odbor vabi ca1 I 100*1 »a Naslov pove Edinost	755
obilno udeležbo.	'
bi. (,!z ",arezi«n?m Te dni |e;Tomajslii fantje
bil lu revizor deželnega obora Istrskega g. „ korist Ciril Metodovi fiuibi:	777
t
rirn7ničlfi P°BtfljevocUa 7 pokoja, izvežbaa v UlUAHIDM sodni in zemljiškoknjižni pisarni v
slovenskem, neoofikem in italijanskem jeziku, išče primerne službe. Gorica, Dolgo Soča 25.	749
V Skopem
se proda črez 100 centov sena I prve vrste in 2 domača junca, po dogovoru. Pojasnila daje Josip Živic, veleposestnik in trgovec z lesom v Siopem.	765
72 y	stane čez ul co dobro teranBko in
St. 176.
istrsko vino. PoreSka klet, Opčine,
662
DHHocta 8e 'epi me! 1 rani Bobi v bližini UUUaoLD južnega kolodvora. Belvedere 27,1. 6.
76-4
llrnnAP 8 te<^ena^° plačo se sprejme takoj za UI/vllOI/ novo trgovino jestvin. Via Cecilia, vogal Ruggero Mana.	769
Uohlii>QnQ soba se odda takoj v ulici Far-muuiirdlld neto §t 43, IV.	715
Srivska dvorana. fč™^™'?,
Rojana in okolice, ae priporoča brivska dvorana v nllcl Montoraino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vnhomanorlć, brivec.
Stev. 3624 13.
Oglas.
Dne 19. aprila t. 1. oddajeta se potom javne dražbe na podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu
lova v zakup
katastralnih ob Sin Zgonik in Št jak in
sicer lov katastralne občine Zgonik za ostali čas zakupne dobe t. i do 30. aprila 1919, lov katastralne občine Stjak pa za prihodnjo osemletno dobo t. j. od 1. maja 1913 do 30. aprila 1921. 1.
Vzklicna cena znaša za lov katastralne občine Zgonik 500 K in Štjak 250 K.
Dražba začne ob 10. uri predpoludne. Varščina znaša 20 % vzklicne cene in je i3to položiti najkasneje do 10. ure predpoldne.
Natančneja pojasnila daje podpisano c. kr. okrajno glavarstvo ob uradnih urah.
Od e. kr. okrajnega glavarstva
Sežana, dne 8. aprila 1913.
C. k. okrajni glavar: Lasič s. r.
Drožbeni razglas.
(Šolska zgradba).
Krajni šolski svet v Št. Petru na Krasu razpisuje z odobrenjem c. kr. okrajnega šolskega sveta v Postojni
zgradbo enonadstropnega prizidka k šoli v Št. Petru
v preračunjeni svoti okroglo 52.000 K.
Zgradba se bode oddala potom zmanjSe-valne dražbe, ki se bo vršila
dne 29. aprila t 1. ob 1 popoldne
v šolskem poslopju v Št. Petru.
Ker se bodo mogoče napravile stopnice in stropovi iz železnega betona, se za ta dela sprejemajo ponudbe strokovnih tvrdk, opremljene s o % vložnino, od ponujene svote ra-čunjeno in se bode eventualno oddaja istih posebej vršila.
Pred začetkom ustmene dražba se sprejemajo pismene ponudbe, ki jih je primerno označiti in zapečatene doposlati podpisanemu krajnemu šolskemu svetu, ali izročiti dražil-nemu komisarju.
V ponudbi, kolekovani s kolekom za 1 krono, je razun naslova navesti morebitni popust ali zahtevano naplačilo na enotne cene v številkah in besedah ali v odstotkih ter izjaviti, da so ponudniku znani načrti, troškovnik in vsi pogoji ter da se jim brezpogojno podvrže.
K ponudbi je priložiti vležnino v znesku 2600 K (dvatisoč šeststo kron); isto mora ob pričetku obravnave predložiti tudi vsakdo, ki namerava dražiti, v roke voditelja obravnave.
Natančni predpisi glede dražbe in varščine so navedeni v splošnih pogojih, ki so ob enem z drugimi pripomočki, načrti ter troškovnikom razpoloženi od 14. aprila t. 1. počenši pri kraj nem šolskem svetu v Št. Petru ter pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Postojni (stavbeno vodstvo - soba št. 23), kjer da c. kr. okrajni inženir podjetnikom vsa zahtevana pojasnila.
Krajni š.lski svet v Št. Petru n Krasa
dne 5. aprila 1913.
Alojzij Boik
Trst nI. Belvedere 3, Tel. 342 R.VIII.
Trsoolno đellkctes,
kolonljalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — Razpošilja se tudi po pošti in dostavI{a na dom.
V srednji Istri je dobro uspevajoča
trgovina z mešanim biagom in jestvinami.
Mogla bi se odkupiti ali vzeti v najem. Potrebni kapital okoli 35 tisoč kron. Informacije daje A. Z. Trst, glavna pošta, poste restante.
Nova dalmatinska
gostilna -buffet
Trst, ul. Pasqnale Revoltella 479.
Toči se dalmatinsko prvovrstno vino in Dreherjeyo pivo. Mrzla in gorka jedila.
CENE JAKO ZMEBNE.
Vino za družine po znižani ceni.
Priporoča Be za obilen obisk odani
JURAJ PERIŠIĆ, lastnik.
Nova trgovipa
Cesare Gentilli
Trst, ul. Campanile 21
nasproti
srbsko-pravoslavni cerkvi. Prispele so zadnje novosti oblek za gospe in deklice in bluz po cenah, kakor jih še nI bilo v Trstu,
OD priliki pomladanske sezone
prej nego kaj kupite, obiščite
i)ovo trgovino
Cesare Gentilli
Trst, ul. Campanile 21
nasproti
srbski pravoslavni cerkvi
; Knjigarna in trgovina papirja
E. Siadler
; Trst - Via Belvedere štv. 2.
ima veliko izbero vseh slovenskih, nemških in italijanskih romanov.
1 Umetno - fotogrntlenl f
S0 Trst, ulica gfffilfg) Trst. ulica « Rivo št. 42 mtsfjC Ri^o St. 42
(pritličje) --pri Sv. Jakobu -- (pritličje!
r;
pr ■
:tEP
Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes ob 6. uri zvečer, v starosti 79 let, po dolgi in mučni bolezni, previden s s vet o taj s t vi za umirajoče, preminul naš ljubljeni oče, oziroma tast in stari oče
FRANC ZINK.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 12. t. m. ob 9ys dopoldne, iz hiše žalosti v župnišču na Opčinah v cerkev in odtam na pokopališče k Sv. Ani v Trstu.
Trs t—O p č i n e, dne 10. aprila 1913.
Andrej, Peter, Josip, Marija por. Ferluga in Josipina por. Jebačio, otroci.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
F? G. de VECCHI
naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št 17.
Zaloga sena, krme in otrobov.
Seno I., slama, ogerske seno, * beneški otrobi, otrobi it. 84. —
£b ==n~o
\ mesnici
o Trsta, Campo s. Glacomo ste«. 5.
(Lisa delavskega konsumnega društva)
se prodaja meso prve vrste goveje, telečje, jagnjetina in perutnina iz Štajerske.
Udani
AtfDBUA VIANELLO.
I »Trla je Tt»ko fotegrafiCno del km ker tuđi razglede, p<u: etke, do-lr*»j««t lokalov, porcelaorke pl. M« za TBakorrstne ipomenlk« Itd. itd.
Posebnost: Povečanje ysake fotografije
Kadi udobnosti goep. naroćnikor ■prej«ma oarofibe ic jih lavrtuje n* doma, eveiituelco tudi ranaj mNti
■■■■■EHHiBBB
Zaloga obuvala
— in lastna delavnica
Pahor nlica Arcata 19.
Velika izbera Čevljev za moške, Šenske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako nizkih ssess^s in smernih cenah.