GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ClRDfTTS-fTO S OnUTA PITJ MLO. O. KADSTROPJB - TetEPOJI «T tM ČEKOVNI RACOII P«l NAROOKI 8AN Ki. PODRUŽNICA PTUJ, STtV 643-T-206 01E JO JI OKEDNISKI 90S0B - ODGOVORNI UREDNIK VRABL JOZI ROKOPISOM NT VRAČAMO - nSKA MARIBORSKA HSRARNA »ETNA NASOCMINA 400 OUi. POLLETNA 200 dtn. ČETRTLETNA 100 001 Cena din 10.—• Štev. 29 ~ Leto VI. PTUJ, 17. julija 1953 Parlizcmskl pohod po pliaiskem okrofu |e pripravljosi Krajevni in občinski odbori Socialistične zveze in Zveze borcev NOV ter okrajni odbor ZB NOV so v zadnjih dneh opravili veliko poti ter razde- lili skrbi in delo na čim širši krog svojega članstva, zlasti borcev NOV, da bodo proslave »Dneva vstaje« — 22. julija do- segle predvsem politični po- men. Osvežile bodo tradicijo partizanskih pohodov in utrdile bratako povezavo med patrioti, borci NOV in zavednimi člani Socialistične zveze in ostalih množičnih organizacij kot Je ta obstajala v času vojne ne gle- de na življenjske nevarnosti in žrtve ter represalije okupator- jev. Na »Dan vstaje-; naj zaživi spomin na vsa junaška dejanja borcev NOV. na neuslrašnost narodno in socliilno zavednih slo\^nskih družin, na mesta spopadov s sovražnikom, na nesta prelite krvi sinov in hčera našega okraja, na grobo- ve, kjer počivajo naŠi borci, kjer trohnijo kosti heroja Jo- žeta I-acka in soborcev. Pohod patrulje skozi kraje z zgodo- vinskim obeležjem iz NOV, obisk družin, ki so podpirale NOV in tudi utrpele človeške in materialno žrtve, mitingi v v partizanskih krajih in drugo ima predv.sem ta namen. Okrajni in krajevni štabi par- tizanskih patrulj ter organiza- cije ZB NOV so se sporazumeli glede smeri pohoda patrulj, glede njenih poti in zadrževa- nja kakor tudi glede mitingov in tega. da se celotni načrt ob- javi, da se omogoči čimvečje sodelovanje in navzočnost čim večjega ?tevila ljudstva. Po načrtu patrulj je raz- ^-idno. da bodo v glavnem tri patrulje in s^cer iz smeri Sa- T-'r!.iskc. 7:-? zbor ^-seh natrulj in veliki miting. V patruljah bodo na- .stopali partizani raznih podro- čij v ol-raju, ki jih ljudstvo nujbolj •pozna in oni ljudstvo, sš-^ T so skupno delili vse dobro iy zlo. Po na'rtu bo začel 18 t. m. ob 5. tnn pohod pn^e patrulje, k; jo br>do tvoriii borci NOV i? občine Makole. v Savinskem (Sagadir> in se bo pomikala .cJcozi Ložnico. Statenberg. pre- ko Dedje'5a vrha. Ane in Dežna proti TvT.Tišperku. kamor bo prispela 13. ob 19. uri. Moštvo z-^ zampnia^^o natrulie v Maj- gperku bo d-5la 7R NOV Maj- šrerk. od ki^dc bo patrulja na- da1'"*^'ala 19. ob ii. ur: zjutraj pohod P''-ko Stogovv" »''-^n- ka. Janžkega vrha, Kočic, do r?odneg2 vrha. kamor bo pri- spela patrulja ob 19. uri. Tam jo T.^me-iia patrulja članov ZB NOV iz Pod'elmika, ki bo na- dalievala pohod 20. ob 6. uri z^utrai nreko J-^^-iIovca. Podleh-, nika. Dolenc, Sel, I^ncove va- s: v Trž'^c. kamor prispe ob trulja članov ZB NOB Videm 5n nadaljuje Pot 21. ob fi. uri zjutraj .<=kori Dra?ence, Apače in Kidričevega, kjer se priklju- či patnilia članov ZB NOV fajdina in nadaliujo pot pre- ko Hajd'"e proti Ptuju in skozi Ptuj v Ljudski iTt, kjer poča- ka na .skunno slavnost. Tekom štirih dni T?ohoda pa- tnili bodo moštva obiskala važ- r.ei.šo krnje kot n. pr. Kagadi- novo hUo, kjer je bil r.n časa okupacije bunker za zdravlje- nje partizanskih ranjencev in k'er je ob priliki napada fa.ši- stov padel Sagadin in drugi borci. Obiskali bodo kraj, kjer je bila kurirska st<3nica 4 S pod Eočem, kjer je v spopadu s fa- .«isti padlo 11 borcev. To sta- nico so na novo formirali. Nie- no moštvo fp je 1945 spopadlo s fašisti in izgubilo nekaj par- tizanov. Preko Bolfcnka vodi pot patnilje. ke^- se je tam za- drževal Teta 1944 olcrajni odbor OF, na .Tanžkem vrhu je bila ob^ščevalna postojanka. Na Rodnem x'rhu je bilo več po- stojank. Leta 1944 je bil spo- T>ad med moštvoma stanice 8 S in gestapovci. Spotoma bo mo- štvo patrulje obiskalo člane družin padlih borcev, vdove itd. V Lancovi vasi bo obisk kraja, kjer je bila partizansl^a tehni- ka. Patrulja bo šla skozi gozd pri Hajdini, kjer sta bili for- mirani I. in TI. ptujska četa. Po načrtu druge patrulje iz članov ZB NOV Zavrč, ki zač- ne 18. ob 7. uri pohod iz Za vr- ča preko Goričaka, hrvatske meje, Turškega vrha, Gorenj- skega vrha proti spomeniku talcev v Cirkulanah, kjer jo zamenja ob 18. uri patrulja članov ZB NOV Cirkulane in nadaljuje 19. ob 6. uri zjutraj, razdeljena v dve skupini, pohod v dveh smereh. Prva skupina bo spotoma obiskala Paradiž. Midribnik, Mejo, Gruškovec, Brezovec, Veliki vrh in se ustavi na Borlu, druga skupina pa Okič, Slatino, Gradišče. Do- lanc in se sestane s prvo sku- pino na Borlu. Tam jo zame- nja patrulja članov ZB Gorišni- ca, ki nadaljuje pohod 20. ob 6. uri zjutraj preko Drave, For- mina, Gorišnice, Gajevcev, Ma- le vasi v Muretince, kjer je bila od februarja 1944 tehnika Jožeta Lacka do avgusta 1944, ko je bila vsled povečane oku- patorjeve nevarnosti prestavlje- na v Gornje Haloze v Stogovce, kjer je ostala do o.svoboditve. Iz Muretinc prispe patrulja v Stojnce ob 18. uri, tam pa jo zamenja patrulja članov ZB Markovci, ki nadaljuje pohod 21. ob 5. uri preko Bukove. Vo- pošnice. Male vasi, Markove. Zabovc, Spuhlje (pod kastami). Budine (Kuhar), Brstja, preko proge za železniško delavnico v Ljudsid vrt. Druga patrulja rabi za pohod 4 dni, ker bo obiskovala naj- značilnejše kraje i/. NOV Pre- bivalstvo Za vrča in Turškega vrha je 1. 1943 in 1944 v veli- kem številu podpiralo NOV in povezovalo naše edinice s hrvat. skimi, zlasti z zagorsko brigado in drugimi. V Zavrču je leta 1944 ob napadu na nemško po- stojanko skupno 8 kurirji tu- kajšnje edinice sodelovalo tudi moštvo zagorske brigade. V Go- ričaku in Pe.stikah ob hrvatsld meji je bila kurirska stanica, ki je vzdi-ževala zveze s hrvatsld- mi enotami. Na Turškem vrhu obišče moštvo patrulje partizan- ske družine in bivše borce. Na Gorenjskem vrhu je bila 1944 borba 3 partizanov s 13 verman- šaftarji, v katerj so se izkazali partizani s svojim junaštvom. Obiščite tud| spomenik talcev v Cirkulanah in pogorišča v Med- ribniku in Mejah na poti skozi Paradiž, kjer se je začelo delo NOV že leta 1942. Obisk Velike- ga Okiča in Gradišč, kjer je na- stajala leta 1943 ponovna zveza z Zagorjem, ob sodelovanju Bel. šak Franca (Toneta), ki je pa- del 191,3 kot sekretar okrožne- ga odbora OF. Bori je znano koncentracijsko taborišče pred izseljevanjem prebivalstva iz severozapadnega dela Sloveni- je. Pod Borlora je bil prevoz partizanov s čolni. V Gorišnici je bij a 1945 težka borba obko- ljenih partizanov s fašisti. Zna- menitost Muretinc je pojasnje- na žc zgoraj Tretja patrulja članov ZB Središče začne pohod 17. ob 6. zjutraj iz Središča preko Gode- ninc, Salovc, Pušenc in prispe v Pavlove© ol? 18. uri. Tam jo zamenja patrulja članov ZB Ormož, ki nadaljuje pohod 18. ob 6. zjutraj preko Ormoža, Hajndla, Velike Nedelje do Podgorc, kjer jo zamenja patru- lja ZB Podgorci in nadaljuje pohod 19. ob 7. uri preko Bres- nico, Bratislave, do Zamene, kamor prispe ob 19. uri. Tam jo zamenja patrulja ZB Doma- va, ki nadaljuje pohod 20. ob 6. uri preko Mezgove, Domave, Mostja. do Pacfflja,.Ii;amor prispe ob 18. uri. Od tam nadaljuje patrulja ZB Rogoznica preko Rogoznice, Nove vasi, Zg. in Sp, Velovlaka, Kicarja v Ljudsk"' vrt. Ta patnllja bo rabila za pohod 5 dni, ker bo obiskala več važ- nih krajev, kjer so bile borbe med fašističnimi in partizanski- mi enotami. V Pavlovcih je bila kurirska stanica 15 S. V Hajndlu, Veliki Nedelji obišče otroke padlih borcev V Pogorcih je bila 1944 večja partizanska akcija ter je bil zaplenjen razni okupatorski arhiv, v Bratislavcih je biia borba med gestapovsko edinico iz Ptuja in partizani, v kateri je padlo več gestapo\'^cev in 5 bor- cev, članov Komunistične Parti- je Jugoslavije. V Mostju in Paci- nju je bila 1942 borba med Lackovo skupi.n.o in gestapovci, kjer je bil Lacko ujet. V Dester. niku so še padli Reševi iz Lac- kove skupine. Po obi.sku Lacko- ve in Krambergcrjcve domačije v Rogoznici bo Sla patrulja v Ljudski vrt, V torek 21. julija ob 18. uri bo v Ljudskem vrtu — Ptuj sprejem in pregled vseh patruii in končno partizanski miting z veliko udeležbo množice iz Ptu- ja in okolice. Okrajni odbor Zveze borcev NOV ie pozval vse občinske od- bore ZB NOV in tudi posamez- ne borce NOV, naj skupno s Socialistično zvezo delov, ljudi in Zvezo komunistov pripravijo čim boljše partizanske pohode in sprejeme patrulj v vaseh in naseljih in da bo 22. julij res pravi ljudski praznik v spomin »Dneva vstaje«, da bodo na pro- slavah in zborovanjih nastopila druJtva s kulturnimi programi, da bodo čim dostojnejše prosla- vili »Dan vstaje«, kar bo naj- zgovornejši dokaz, kako visoko cenimo pribor j eno svobodo in vse žrtve, ki so padle za njo in da bo ostalo v zgodovini ptuj- skega okraja vedno zapisano slavno ime heroja NOV pok. Jožeta Lacka in njegovih so- borcev, ki so padli v neizprosni borbi s fašističnim sovražnikom našega bratstva, svobode in ne- odvisnosti jugoslovanskih naro- dov ter so ostali svetel zgled vsem sinovom naše domovine, kako se je treba boriti zoper vsako tuje nasilje, in zoper vsa- kogar, ki grozi svobodi in neod- visnosti naših narodov. Poz'v vsesu borcem en >t IK. korpissa v okviru pripravljalnega od- bora za proslavo desete obletni- ce osvoboditve Primorske in ustanovitve IX. korpusa NOV in POS je u.slano vi j en še pose- ben štab za pripravo in organi- zacijo zbora enot IX. korpusa. Za organizacijo zbora brigad je potrebno, da vsak okrajni odbor za proslavo osvoboditve Pri- morske formira takoj delovni štab, ki bo odgovoren za celot- no organizacijo in zbor posa- meznih brigad. Priprave za zbor brigad bodo v okrajih: VII. SNOUB Franceta Prešer- na v okraju Kranj, XVI. SNOUB Janka Premrla-Vojka v Tolmi- nu, III. SNOUB Ivana Gradni- ka, XVII. SNOUB Simona Gre- gorčiča in II. VOV (vključno enote VOS) v Gorici, XIX. SNOUB Srečka Kosovela in XVIII. SNOUB Bazoviška v Se- žani, vs?e prekomorske brigade v Postojni, XX. U-žaška SNOUB v Kopru. Zato naj se vsi borci naštetih enot takoj prijavijo pri okraj- nih odborih Zveze borcev, kjer bodo formirane njihove briga- de. Vse borce ostalih enot, (odre- dov, komand mest, karavl, mi- nerskih vodov, specialnih enot pri štabu IX. korpusa itd), ki so se borili v sestavu IX. korpusa, naj se prijavijo v okrajih, v ka- tere spadajo, oziroma v enoto, v katere sestavu želijo biti na proslavi. Podrobnejša navodila bodo iz- dali pripravljalni odbori že na- vedenih okrajev. Stab za pripravo in organiza- cijo zbora enot IX. korpusa ima svoj sedež na okr^-nem od- boru Zveze borcev C rica. Pripravljalni odbor. Socializem in privatna lastnina Da o gornjem napišem nekaj besed, so me pripravili neka- teri več ali manj dobro namer- ni tovariši, ki so nasedli paroli sovražnika socializma, češ da socializem in privatna lastnina ne spadata skupaj. Ta parola se je pojavila ob uveljavljanju zakonov o zemljiškem maksi- mumu in o odpravi vini carskih odnosov. Temu se je pridružila še druga, ki pravi, da je za nadaljnjo graditev socializi-na potrebno podržavljenje zemlje itd. ter govore, da so tudi v Ru.«iji podržavili najprej nad 10 j hektarjev, potem nad 5 in na- zadnje še tisto, kar je ostalo. Trdijo, da je to samo začetek, da se delovne kmete samo va- ra, da se ne spoštuje ustava, kjer je rečeno, da je privatna lastnina zajamčena, pa se ven- dar jemlje zemlja itd. ter še cela vrsta tem podobnih parol, ki imajo v glavnem en cilj, namreč, prestrašiti večino na- šega kmečkega prebivalstva. Popolnoma razumljivo je, da privatna lastnina, katere posa- meznik ne uporablja za to, da bi z njo izkoriščal drugega po- sameznika, v ničemer ne na- sprotuje socializmu. Dokler to- rej posameznik zemljo sam ob- deluje, je stvar v redu. Ce pa jo prepusti obdelovati druge- mu, pa vendar od tega ima gotovo korist, gre že za izkori- .sčanje, ki je socializmu nasprot- no. Se nekaj za tiste, ki menijo, da se krši ustava, s katero je zajamčena pri-^-atna lastnina. Naj citiram nekatere odstavke iz 18. čl. zvezne ustave: »Nihče ne sme uporabljati zasebne lastnine v škodo ljud.skc skup- nosti. Zasebno lastnino so lahko omeji ali razlasti, če to zahte^M snlo.šna korist, toda le na po- dlagi zakona.« In dalje 19. čl.: »Zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje. Veli-lca zemljiška no- scstva ne morejo biti na no- ben način v zai?cbnih rokah. Maksimum zasebne zem.ljiške popesti določa zakon.« Mislim, da k temu ni potre- ben poseben komentar, ker sta torej oba zakona utemeljena z ustavo in v skladu z njo. Nekateri so, kot omenjeno, sklicujejo tudi na Ruse. Pr^nč ni res, da so v Rusiji najprej podržavili vse nad 10, potem nad 5 ha itd., pač pa je res, da je Lenin prvi dan po revoluciji predložil zakon za podržavlje- nje vse zemlje, ki je bil tudi sprejet. Tam je to bilo v in- teresu lonetov, kajti zemlja je bila v Rusiji last zemljiške go- spode in kulakov. Naš kmet pa že nad 100 let poseduje zemljo, zato podržavljenje v glavticm ne pride v poštev. V kolikor pa zemlja ni bila v kmečkih rokah, temveč v rokah vele- posestnikov in gospode, je bila itak odvzeta z zakonom o agrar- ni reformi. Z zadnjima zakono- ma se končno podržavlja tista zemlja, ki je lastniki niso sami obdelovali. Treba je vedeti, da sovražnik nikdar ne miruje. Toki-at te parole širi del večjih kmetov, ki pridejo pod udar zakona. Ta del poznamo po njegovem so- •^Tažnem odnosu do ljud.ske oblasti iz časov odkupa, ljud- skega posojila itd. Značilno je, da se ti še nikdar niso čutili tako osamljene v borbi proti ljudski oblasti kakor sedaj. Včasih je držal z njimi .še del delovnih kmetov, medtem ko danes, ker jih zakona ne tan- girala, ostajajo ob strani. Zdaj jim je šele jasno, kako malo jih je. Sai pride pod udar obeh zakonov komaj kakšnih 1000 kmetov od 14.500 kmetov v ce- lem okraju. (Razumljivo je, da jih je od teh 1000 mogoče samo polovica dejansko sovražno razDoložena). Zato pa so zagnali takšen krik ter se trudijo pri- dobiti pomagače. Tako na pri- mer očitajo ljudski oblasti, da nobene stvari ne drži. V dokaz temu navajajo ustanavljanje kmečkih delo-vmih zadrug, češ takrat sto tako govorili, danes pa drugače. Ne da bi se spuščali v to, da se mnenje o delo\mih zadruK'ah ni v bistvu spreme- nilo. Pač pa se izpolnjuje ob- ljuba, da po treh letih lahko vsak KDZ zapusti, če mu ne bo ufrajala. Tako se tudi argti- menti obračajo proti njim sa- mim in dokazuicjo. da liudska oblast er^^oje obljube tudi drži. Mislim, da je treba še spom- niti na besede, ki jih je re- kel tov. Kardelj na kongresu SZDL v letošnjem aprilu v Ljubljani, ko je dejal med dru- gim to: »Kmetijski proizvajalec, ki dela sam na svoji zemlji, ni razredni sovražnik deJavskega razreda, niti preti od njega kakršna koli nevarnost sociali- stičnemu sistemu. Z družbenega stališča gledano je vsak človek, ki dela s svojimi individualni- mi sredstvi, lahko vključen v socialistični sistem, kakor vsa- ka tovarna z delavskim sve- tom na čelu. Druga stvar je seveda, če se taka Individualna dejavnost tudi izplača in če lahko obstaja v razvitih go- spodarskih pogojih. Toda o tem naj razmišljata kmet tn obrtnik sama. družba pa niin» nobene potrebe, da bi jih na- silno razlaščala oziroma gle- dala v njih '^eko stalno nevar- nost za svoj obstanek.« In končno sam Tito, predsed- nik republike, pravi v svojem ukazu, s katerim razglaša za- kon o kmetijskem maksimumu dobesedno sledeče: s Da se iz- polni ustavno načelo, da zemlja pripada tistemu, ki jo obdelu- je, da se delovni kmet zavaruje pred izkoriščanjem, da se za- gotovi razvoj kmetij .stva ▼ skladu s socialističnimi družbe- nimi razmerji in da se zavaru- je delovnemu kmetu lastninska pravica do zemlje, ki .jo sam obdeluje, izdaja ljudska skup- '^ina FLRJ zakon o km.etij-skem zeniljiškem skladu...« Naj torej končam z zagoto- vilom, da naši lanetja lahko mimo spijo, ker jim ljudska oblast nikdar ne bo jemala ti- ste zemlje, ki jo obdelujejo sa- mi s svojimi družinami. Tramšek Jože Na poslovilnem večeru, ki ga je priredila mladina na Bregu v slovo mladincem, ki so odšli v JLA 15. juhja, je bilo zelo prisrčno in veselo. V svogo sre- dino .so p>ovabili mladince, bo- doče vojake, iz vseh aktivov v mestu. Skupno so veselo z.apl€)- sali, zapeli lepe slovenske pesmi in ob godbi mladih tambiu-ašev iz Brega imeli zares prisrčno slovo. Tovarlšica Ljuba, član MKLMS je mladim fantom re- gratom pripela šopke rož na pr- si. Pred.sednik mladine na Bre- gu tov. Ivo Habjanlč jo v ime- nu mladine pozdravil bodoče vojaJie in izrazil željo, da b^ v Armadi častno izpolnjevali vo- jaške naloge in dolžnosti do na- še domovine. V imenu ptujske mladine je mladincem, bodočim vojakom, govoril predsednik mestnega ko- miteja mladine tov. Feliks, ori- sal njihove naloge v Armadi z željo, da bodo častno zastopali člane Ljudske mladine Ptuja v vrstah naše Armade. Nato jo po- delil priznanja najboljšim za požrt\'ovalno delo v organizaci- ji. Priznanja so sprejeli Zgeč Mirko in Cetl Franc. Tov. Cetl Franc je v imenu vseh obljubil, da bodo v JLA častno izpolnje- vali vse naloge in da bodo do- bri in hrabri vojaki. Preteklo nedeljo, 5. 7. 1953 so odkrili v Cvetkovcih na gasil- skem domu spominsko ploščo padlim borcem, talcem in žrt- vam fašizma okoliša Cvetkovci — Osluševci. K odkritju se je zbrala velika množica ljudi, sodelovale pa so množične organizacije iz Cvet- kovc, Oslušcvc. Podgorc, za<;top- niki obč. IJ. odbora ter ZB NOV iz Velike Nedelje. Odkritje je pričel tov. Trunk Alojz, ki je v imenu obč. odbora Podgorci pozdravil svojce pad- lih borcev, talcev in ostalih žrtev, zastopnike OK ZKS, okr. odb. ZB NOV, OLO, JLA in ostale. Borbo ljudi, katerih imena so na spominski plošči, je orisal predsednik obč. odb. ZB NOV Podgorci tov. Korpar Joško. Po- udaril je, da je žrtev, ki so jo dali borci, talci in druge žrtve nepoplačljiva in da če se lahko kaj vrača, se lahko samo s tem, da se čuva to, za kar so dali svoja življenja. Nato je govoril v imenu okr. odb. ZB NOV tov. Tramšek o našem prizadevanju za ustvari- tev boljše bodočnosti in o borbi našega ljudstva v tem okolišu proti okupatorju. Ko je odkril spominsko ploščo, je pozval nav- zoče, da z enominutnim molkom počasti spomin padlih žrtev, vod JLA pa je izstrelil častno salvo. Ploščo je izročil v \'arstvo ga- silski četi, nakar je moški zbor pod vodstvom tov Greifonerja zapel nekaj pesmi. Vence pred ploščo so položili tov. Korpar za ZB NOV Pod- gorci, tov. Kosi za ZB NOV Ve- lika Nedelja, gasilska četa Cvet- kovci, SZDL Osluševc — Cvet- kovci, mladinski aktiv, organi- zacija KK. Pri odkritju je sode- lovala tudi godba na pihala. Mii in iiiinle, upii se y iettto m Msiio šolo lott-Pi PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 17. julija 1953 Okrog nas Zadnje dni je ves svet prese- netila nepričakovana vest. da je bil prvi podpredsednik sovjet- ske vlade, minister za varnost, šef vsemogočne sovjetske tajne policije in gospodar nad življe- njem in smrtjo sovjetskih dr- žavljanov, zloglasni Berija od- stavljen z vseh svojih položajev v hiorahični lestvici sovjetske vladajoče hierarhije, zaprt in da bo nostavlien pred najvišje so- dišče. Tako so že po dobrih nekaj tednih po Stalinovi smrti Iz- kaizuje kot točno napovedovanje, da se bo med dediči diktatorja v določenem času razvila brez- obzirna borba za prevlado Se- veda je pri tem treba imeti pred očmi, da v tej borbi ne sodelu- jejo Eomo ljudje kot je Malen- kov, Molotov in dnagi, temveč da stoje za njimi organizirane sile kot je boljševiška stranka, armada, državna birokracija in tajna policija. Kot je videti, je v tej borbi najprej potisnjena v stran policija in stopa v ospredje, kot jo opaziti po nekih znakih, arm^ida Neposrednih vzrokov za padec Berije domnevajo med- narodni politični opazovalci več, nekateri celo cesto si nasprotu- joče. Nekateri menijo, da je vzrok neuspeh sovietske politi- ke v satelitsldh državah, kjer je prišlo, kot je znano, do odkritih uporov (Čehoslovaška. Vzhodna Nemčija. Polisl^a, sedaj pa se i Madžarska), drugi zopet, da je j to le uvod v veliko čistko«, j Vsekakor ie težko reči, kdo bo ostal končni zmagovalec v tem boju. Na konferenci treh zahodnih rnnan.iih ministrov, ki se je kon- čala pretekli torek zvečer v Wa- shin^tonu, je bilo sklenjeno, da bo po volitvah v Nemčiji v le- tošnji jeseni konferenca ziina- n.fih ministrov ZDA V"! Brita- nije. Francije in ZSSR. To je kompromisna rešitev med Chur- chilovim predlogom in predlo- gom zun, ministrstva ZDA ki meni, da je treba najprej vide- ti, kam bo šel razvoj v ZSSR da bi se poterfi vodila temu ust- rezna politika Angleška in egf-ptovska vlada sta si ponovno v laseh. Britanci obtožujejo Egipčane zaradi iz- ginitve nekega britanskega vo- jaka, ki je bil stacioniran v Is- mailiji, Egipčani pa odgovarjajo, ds jim o tem ni nič znanega. Ta incident je ponovno zbudil nasprotja med obema državama, ki sicer niso niti ponehala in katerih predmet je britanska posadka ob Sueškem prekopu. Egipčani so mnenja, da so sa- mi sposobni braniti to strateško važno medmorsko napravo ter da je za njih ponižujoče ter z njihovo suverenostjo nesprav- Ijivo, da se v Egiptu nahajajo britanske čete De Gasperi je končno sesta- vil novo italijansko vlado, ki jo bo prihodnji ponedeljek pred- stavil parlamentu in senatu. Zdi se pa in številni komentatorji govore o tem, da je sestava vlade povzročila precejšnjo zme- do predvsem v vrstah demokri- stjanske stranke same. To je v ostalem razvidno tudi iz tiska stranke samega, ki napada De Gasperija zaradi težkega gospo- darskega položaja, ki ga je za- krivila vlada Sestava čisto de- mokristjanske vlade je torej povzročila še večja notranja na.sprotja v stranki, kakor jih je povzročil neuspeh na volitvah. Čvrstost nove italijanske vlade pa bodo lahko presojali že prve dni njenega vladanja, ko bo prvič iskala podpore v parla- mentu. Robertson in Sing Man Ri sta se končno sporazumela — o ' čem, pa ni povedal niti prvi, ni- ti drugi. Zato pa sta pustila oba široko torišče domnevam ki jih ne more zadovoljiti uradrto po- ročilo o razgovorih Sing Man Ri je potem še izjavil, da je združitev neodvisne Koreje še vedno njegov cilj ter da gre za spremem(X) metod, ne pa za sprememlK) cilja, ko se govori o sporazumu med njim in Ro- bcrtsonom. Robertson pa se je med tem že posvetoval z japonsko vlado gle- de vloge .Južne Koreje, ki jo bo imela v azijskem obrambnem sistemu po sklenitvi premirja. In na našem Balkanu? Ce ne bi omenjali atenske konference, o pomenu katero razpravlja važnejši svetovni tisk ter jo ocenjuje kot stvar, ki doprinaša k javnosti glede številnih vpra- šanj Balkana in njGgo\'e obram- be ter odločilnosti v sodelova- nju treh balkanskih držav, ne bi bilo povedati kaj važnejšega. Seveda ne bi bilo mogoče itt mimo jugoslovanskega protesta v Romuniji zaradi tistih jugo- slovanskih otrok, ki jih že leta 1950 protipravno In proHčlove- ško zadržujejo v Romuniji in jih kljub številnim našim zahte- vam nočejo vrniti njihovim staršem. „Ne podpišem zapisnika" Okraina komisija obravnava primere v Gorišnici, CirkijJanah in Cirkovcih Od 7. julija t. 1. obravnava okrajna komisija v ptujskem okraju primere kmetijskih in vinogradniških posestev, ki pri- dejo pod udar novih zakonov o zemljiškem maksimumu in od- pravi viničarskih odnosov. Isto- časno pa so na delu krajevni in okrajni politični aktivisti in funkcionarji Socialistične zveze delovnih ljudi, ki tolmačijo ljudstvu politični pomen obeh r.akonov in obenem pojasnju- jejo podrobnosti iz zakona. V nedeljo, 12. t. m., so bila na sedežih večine občin množična zborovanja, ki so kazala po šte- vilu udeležencev in diskusiji o novih zakonih, da se ljudstvo močno zanima za no\'e gospo- darske spremembe v okraju In v državi. Po izkušnjah komisije, ki je začela z obravnavanjem pri- merov v občinah Gorišnici, Cir- kulanah in Cirkovcih ter po izkušnjah političnih aktivi- stov in funkcionarjev se vidi, da sta oba zakona pognala v politično defenzivo nekatere kmetovalce, ki imajo nad 10 ha obdelovalne zemlje kakor tudi nekatere vinogradniške posest- nike, ki jih bodo viničarski in podobni odnosi spravili ob vi- nograde. Vsa defenzivnost se odraža v raznovrstnih tolmače- njih, kritikah, jezi in nevolji ter poizkusih posameznikov, da bi ovrgli odločbe o odkupu višlca obdelovalne zemlje in vinogradov, zlasti pa utemelji- tve o odpravi viničarskih in podobnilm odnosov. Večina kme- tovalcev in vinogradnikov je kljub močni prizadetosti ostala mirne krvi. drugi se trenutno ne znajdejo in vprašujejo so- prizadete, kaj naj storijo, tretji pa so glasni in ne prikrivajo, da jih je ta ali oni novi zakon močno gospodarsko prizadel v korist izboljšanja slabega eko- nomskega položaja kmetijskih in vinogradniških delavcev, vi- ničarjev in podobnih Prvim kot zadnjim in ostalim je uspelo potom raznih dolgoletnih živ- ljenjskih vezi, vplivov in gospo- darske moči pridobiti zase do- kaj sočutja sovaščanov, zato ni čudno, da se oglašajo tudi na sestankih ponekod celo občinski odborniki ljudske oblasti in Socialistične zveze, mali kmetje in celo viničarji v prid priza- detih, ne glede na razne žaljiv- ke o zapravljivcih, lenuhih, slabih goGpodarjih itd. Priza- deti prihajajo na sestanke pri- pravljeni braniti svoje koristi, zatrjujoč, da pri njihovih odno- sih do viničarjev ne gre za iz- koriščanje, za odnose, ki so v sramoto naši družbi in graditvi socializma, da so viničarji pri njih dobro živeli, da od vino- gradov ni bilo koristi temveč samo stroški in podobno. Mar- sikje ne prihajajo na sestanke funkcionarji občine in Sociali- stične zveze, celo ne člani ZK, očividno iz bojazni, da se ne bi zamerili prizadetim ali kme- tijskim delavcem ali viničar- jem, zato je razumljivo, da so viničarji v diskusijah, ki jih na- čenjajo prizadeti, tiho kot da bi se jih vse skupaj ne tikalo, le v razgovorih med sovrstniki se razživijo in priznavajo, da po- zdravljajo zakon in da dajejo ljudstvu vsa zagotovila, da bo- do cenili pridobitve tega zako- na in doprinašali častni delež v prizadevanju našega kme- tijstva. To se močno odraža tudi na sestankih, kjer gredo viničarji preko raznih žalitev, ker vedo, da jim z zakonom pridobljenih pravic ne more nikdo odrekati. S parolo »Tujega nočemo, svojega ne damo!« nastopa največ prizadetih v Halozah, Slovenskih goricah in . tudi v ravninskih vaseh, zlasti pa v Vidmu. Zavrču, Trnovski vasi, Sodincih in drugod. Skoraj povsod zavračajo prizadeti vi- nogradniki trditve o viničar- I skem in izkoriščevalskem odno- su in . prikazujejo viničarje kot navadne stanovalce v njihovih I vinogradniških hišicah in kot j delavce, ki jim nikdo ni niče- sar prepustil v obdelavo, tem- več jih le najemal kot pomožno delovno silo. Pri tem se največ opirajo na staro pojmovanje o viničarjih, po katerem je mo- ral imeti viničar strokovni iz- pit, sicer se ga ni moglo sma- trati kot viničarja. Pri preve- ritvi odnosov pa se določno vi- di, da so viničarji opravljali dela, ki jih je že svojč.as pred- videval viničarski red in tako odsluževali stanovanje, depu- tatno zemljo in druge gospo- darjeve usluge. Kmetje in vinogradniki vneto spremljajo delo okrajne komi- sije, saj jih nadvse zanima, če bodo dobili odločbe o odkupu zemljišč tudi meščani ali kra- jevni vinogradniški posestniki- nekmetje, ki še imajo vino- grade in ki jim vinogradi niso edini vir dohodkov, v viničari- jah pa imajo pravtako stano- valce, ki se smatrajo viničarji. Kjer prične komisija z delom, zahtevajo, naj se najprej ob- ravnavajo primeri nekmetov, šele potem njihovi, ker se ho- čejo prepričati, če je komisija res nepristranska in pravična. Razumljivo je, da se kmeto- valci in vinogradniki medse- bojno zanimajo, kako je poja- snil svoje odnose do viničarja ta ali oni pri konkretnem ob- ravnavanju njegovega primera, enako pa se medsebojno zani- majo viničarji, to tembolj, ker nekateri nasedajo gospodarjem in dajejo Izjave, ki jim lahko celo resno škodujejo, čc pride po gospodarjevi pritožbi do sodnega spora. V večini prime- rov so izjave gospodarjev in vi- ničarjev poLne medsebojne ne- spravljivosti, ki jo je moral rešiti zakon o odpravi takih od- nosov, da ne bi obstajali še dalje v sramoto družbe, ki gra- di socializem. V manj primerih viničarji celo branijo gospo- darjeve interese. Večina kmetovalcev in vino- gradnikov odklanja podpis na zapisniku z izgovorom, da ne marajo biti pred družino, zlasti pred otroci krivi, da so z izjavo in podpisom zapravili zemljo ali gorice, pripominjajo pa. da se bodo pritožili zoper odločbo. Nekod mislijo celo na depu- tacijo v Beograd. Med delom komisije pa tudi na političnih zborovanjih se je izkazalo, da še mnogi prizadeti, niti kmetijski delavci in vini- čarji ne poznajo določil zako- na. Vedo sicer, da jim bo te- kom 20 let odplačana vrednost odkupljenega nepremičnega premoženja, v kolikor spada pod udar zakona, da bodo pre- jeli državne obveznice, mnogi pa ne vedo, da bodo viničarji pridobljene viničarije odplače- vali 20 let. Na enem izmed se- stankov je na navzoče dokaj ugodno vplivalo tozadevno po- jasnilo, da se ne bodo hišice zastonj delile viničarjem. Pri tem pa je le treba upoštevati, da je 90 odstotkov viničarskih bajtic vredno največ 10.000 do 50.000 din In da viničarji z od- plačevanjem ne bodo imeli te- žav. V nekem primeru, kjer je viničar že v stari Jugoslaviji plačal gospodarju kupnino za viničarijo IC.OOO din, kar pa je bila samo gospodarjeva pote- gavščina viničarja, ta sedaj ne bo plačal viničarije, ker se bo gospodarju verjetno odbilo to- liko od odškodnine za hišo in zemljo. Proti prodaji viničar- skih bajtic viničarjem je na- stopilo na nedavni konferenci DrušU'a kmetijskih inženirjev in tehnikov nekaj članov, ki smatrajo, da bodo s tem na- stale težave, ker se bo treba potem z novimi posestniki po- gajati za stiskalnico, cisterno za vodo in vodo pri škropljenju vinogradov, vendar so taki ugo- vori neumestni, ker jim je za- kon te hišice zagotovil in jim bodo tudi prodane. Drobna vprašanja lahko potem rešujejo v sporazumu z njimi samimi. Za dovršitev začetega dela bo rabila komisija najmanj 2 me- seca. Najprej bo obdelala in dovršila enostavnejše in ne- dvomljive primere. primere s posebno problematiko bo zbi- rala in jih reševala po dovr- šitvi večine primerov Veliko dela še ima politični aktiv So- cialistične zveze, da bo končno vse ljudstvo vedelo za vsako podrobnost teh novih zalconov in da bodo onemogočene pa- j role in tolmačenja, ki jih sprav- ljajo v javnost posamezniki, da bi čimbolj zbegali čim širši krog ljudstva, zlasti kmetoval- cev, vzbudili do naše zakono- daje čimveč nezaupanja in da bi v motnem laže ribarili. Obširno politično delo z vini- čarji in tudi a prizadetimi in neprizadetimi kmetovalc; bo znatno pripomoglo k čim hi- trejši in čim boljši rešitvi vseh tozadevnih problemov. 23. g^psti ^žfcraar e ^ ^ Na mladinskem posvetovanju, kateremu so prisostvovali pred- sedniki osnovnih mladinskih or- ganizacij razen predsednika mladine »Preskrbe«, bolnice in terena Vičava-Orešje, je bil sprejet sklep o sklicanju mla- dinskega zborovanja vseh čla- nov ljudske mladine na področ- ju mestne občine Ptuj. Na tem mIa4iJT.skem zborova- nju, ki bo najlepši praznik ptuj- ske mladine, bo ta iz svoje Ki'e- dine 950 članov izvolila štiri naj- boljše za V. kongres slovenske mladi]-5e, ki bo 10. oktobra v Mariboru. Takoj po sklicanju volilnega mladinskega zborovanja se je v osno\mih mladinsikih organizaci- jah razvila živahna diskusija o Icandidatih za delegate za V. kongres, ker bo treba res skrb- no izbrati najboljše in najbolj zaslužne člane mlade generacije, ki t>cdo zastopali na kongresu organizacijo ptujske mladine. Med kandidati, ki jih postav- lja mladina, so največ razprav- lja o naslednjih članih: Frediju Vajsbaherju, delavcu y Tovarni a\i:omobilov Maribor, članu LM od leta 194.5, enem najboljših članov Mladine v Ptuju; o tova- rišu Ivanu Habjaniču. predsed- niku mladine na Bregu, delavcu pri »Perutnini«. Med kandidati je tudi tovarišica Voljč Majda, nameščenka. član Ljudske mla- dine od leta 1944 in član SKOJ od leta 1945 Dolgoletna mladin- ska delavka, ki je s svojim de- lom in požrtvovalnostjo vložila vse svoje sile za vzgojo mlade- ga rodu. Prav tako je med kan- didati tov. Feliks Bagar, dela- vec iz krojaške delavnice »Mo- da«, predsedRik mestnega ko- miteja mladine. Član Ljudske mladine od leta 1945, član SKOJ je bil od leta 1946. O teh tovai-iših je mladina največ razpravljala. Prav goto- vo je, da bo še več predlogov za kandidate, od katerih bo mladi- na izvolila štiri. Mladina, vloži vse svoje sile v utrjevanje svojih vrst, postani re\«olucionarna in borbena in vzgajaj se na vrlinah članov SKOJ! Tako, da bomo lahko na našem zborovanju dalj obračun našega dela! ZAKON oodproflflniciirsifiii oii nosov Na FKKilagi drugega odstav- ka 79. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politič- ne ureditve in o organih ob- lasti Ljudske republike Slove- nije razglaša predsednik Izvrš- nega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij, ki ga jo sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na svoji seji dne 30. junija 1953 in ki se gla.si: Zakon o odoravi viničau-skih in podobnih razmerij Da bi se v krajih, kjer so še polfevdalne podobne oblike iz- koriščanja delovne sile, zagoto- vil gospodarski, kulturni in so- cialni napredek: kmečkega de- lavstva, je Ljudska skupščina I.iiKl^lrp rr-publike SVvfniie na podlagi zadnjega odstavka četr- iega ciena zveznega zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kme- tijskim organizacijam z dne 27. maia 19,53 (Ur. list FLRJ štev. 22-150-53) sprejela zakon o odpravi viničarskih in podob- nih razmerij. 1. člen Viničarska in tem podobna razmerja .se na območju Ljud- ske republike Slovenijo odpra- vijo po določbah tega z^akona. 2. člen Za viničarska in podobna (na primer hubarska, ofarska, majerska, kolonatska) razmerja po prvem členu tega zakona se štejejo takšna razmerja: 1. kjer je prepustil lastnik obdelavo vinograda ali del po- sestva viničarju ali drugemu delavcu tako, da ga mora vini- čar, oziroma drug kmečki de- lavec obdelovati bodisi sam ali s svojo družino, ali z delavci, ki jih najame on sam ali last- nik zemlje in dobi za to plačilo v denarju in v naravi ali samo v naravi (stanovanje, deputat- no zemljo, kmetijske pridelke in podobno), lastniku pa pripa- dajo pridelki; ali 2. kjer je dal lastnik kmeč- kemu delavcu ali malemu kme- tu del posestva ali posamezna zemljišča trajno v uživanje ta- ko, da mora sam ali s svojo družino delati na lastnikovem posestvu na njegovo vsakokrat- no zahtevo, ali da r>^ii mora kot odškodnino za uživanje od- dati določen del pridelkov ali pa' zakupnino plačati v denar- ju ali odslužiti z delom. Ali gre ra takšno razmerje, se v primerih, kjer ni bila o tem izrecno sklenjena pogodba, presoja po dejanskem stanju. V viničarskih okoliših se šte- jejo za viničarskemu podobna razmerja tudi taki primeri, kjer je obstajalo viničarsko razmer- je, na je bilo pozneje samo for- malno pravno ali na zunaj spremenjeno, dejansko pa ta,k- šno razjnerje po svoji naravi v eni ali drugi obliki .š^ obstaja. (Nadaljevanje na 3. strani) Očetje m matere, posilita tm$lB naslednike v kmMVmko ioio Turnišl^, da bci n|ih delo doffiaodoče ostal doktor, čeprav so kapljali bolj tanlvi honorarji, vse zaradi pa- triotizma in velikodušnosti. Eni ob patriotizmu hiše zidajo drugi glodajo skorjo ... Ljudje so to- lažili njiju dva in same sebe: »Ko bo sonce posijalo pred na- ša vrata, bo vse z dvojno mero povrnjeno!...« Tud{ to je kmalu dočakal. Naši so prišli, ne bi dejal, na- ravnost na oblast, am.pak samo neKsko bliže oblasti, in vse, kar je bilo živega, se je sprevrglo v rodoljube in mučence. T'=^t= na, ki so pvisedli v vladino bližino, so se napilmili; kil nekam poča- sen in nespreten, pa tih in di- skreten, je prijel med zadnjimi prosilci. Konec koncev niti veli- ko zahteval ni: samo toliko da bi ga postavili na staro mesto. Potem So mu zdolgočaseno de- jali: »Uradnik ste in kdo vem je svetoval pečati se s politiko, Ptuj, 17. julija 1953 PTUJSKI TEFNIK Stran 3 Zakon o odpravi viniCarskih odnosov (Nadaljevanje z 2. strani) 3. člen Razen gozdov postane vsa zemlja, ki je predmet viničar- gkih in podobnih razmerij, fj poslopji vred na tej zemlji (v nadaljnjem besedilu: zemlja) gplo^o ljudsko premoženje in pride v kmetijski zemljiški sklad in sicer: — v primerih iz prve točke jn iz tretjega odstavka drugega člena vsa zemlja, ki jo je pre- pustil lastnik drugemu v obde- lavo in tudi denutntna zemlja; ^ v primerih iz druge točke drugega člena vsa zemlja, ki jo je lastnik dal drugemu v uživanje. V posameznih primerih lahko okraina komisiia za kmetijski zeniliiški sklad iz utemeljenih razlogov, upoštevaje stvarno pf-^nie odinči da se pu-^ti do- sedanjemu lastniku v lasti del zemlje iz prvega odstavka tega člena, oziroma da se mu da za odvzeto zemljo v zameno druga obdelovalna zemlja Iz kmetij- skega zemliiškega sklada sploš- nega ljudskega premoženja, predvsem, če gre 7ja manjšega kmeta. 4. člen Lastnik zemlje, ki postane po določbah te^a zakona splošno ljudsko premoženje, imajo pra- ^'ico do odškodnine za to zem- Ijo. Odškodnina za obdelovalno zemljo, zasade, poslopja in druge objekte se določi po predpisih 23. člena zveznega zakona o kmetijskem zemlji- škem skladu splošnega ljudske- ga premoženja in o dodeljeva- nju zemlje kmetijskim organi- zacijam. Odškodnina za košenice in pašnike se določi od 10.000 din do 30.000 din za hektar. V teh mejah določi višino odškodnine izvršni svet glede na klasifika- cijo zemljišč. Odškodnina po tem členu se izplačuje po določbah 24. člena omenlenega zveznega zakona o kmetijskem zemljiškem skladu. 5. člen Zemlja, ki postane sploSno ljudsko premoženje po določ- bah tega 7.akona, se dodeli v trajno uporabo kmetijskim or- ganizacijam, ki že obstajajo, ali ki se bodo ustanovile. Viničarji in dru^i kmečki de- lavci, ki so bili zaposleni na toj zemlii. imajo pravico, vkliu- tlti se kot proizvajalci v te kmetijske organizacije. Ce se vključijo, imajo pravico uživati še naprej deputatno zemljo, ki so io uživali doslej. Hišice in kočo na odvzeti :^emlji se prepustijo proti pla- čilu v last tistim \nničarjem In drugim kmečkim delavcem, ki v njih stanujejo, zemljišča, na katerih stojijo te hišice in ko- če, ter dvorišča pa v brezplačno traino uporabo. Kupnino za hišice in koče določi na podla- ocenitve okrajna komisija za kmetiiski zemljiški sklad. Vi- ničarji oziroma kmečki delavci imaio pravico plačati kupnino v obrokih v dvajsetih letih od dneva zemljiško-knjižnega pre- nosa. 6. člen Odločbe po določbah tega za- kona izdaja okrajna komisija za kmetijski zemljiški slad. Zoper odločbo okraine ko- misije o izločitvi zemlje 7.a kmetijski zemljiški sklad in o odškodnini lahko prejšnji last- nik v 30 dneh po prejemu od- ločbe vloži tožbo pri okrožnem (Nadaljevanje na 4. strani) Ptuj Me pripravi/a sia Dan rstage Priprave za proslavitev »Dne- va vstaje« — 22. julija, ki so na skrbi Mestnega odbora ZB NOV, se bližajo koncu. Načrt sam je sestavni del okrajnega načrta, saj se bodo 21. julija zbralo v Ptuju v Ljudskem vrtu vse patrulje, ki so bile na po- hodu v okraju. Številno mestno prebivalstvo se bo udeležilo f j sprejema patrulj v Ljudskem vrtu 21. julija, ob 18. uri, ta- bornega ognja, raporta koman- dirjev patrulj, govora predsed- nika Okrajnega ljudskega od- bora, krajšega kulturnega pro- grama ter partizanskega raja- nja. Najprej bo na Lackovem grobu na pokopališču ob 17.30 spominska svečanost, nakar bo odhod povorke v Ljudski vrt. Naslednji dan — 22 julija — bodo skupine ptujskih prebival- cev pohitele v partizanske kraje na obiske partizanskih družin, vdov in otrok padlih borcev. Glavno točko programa tvori le množična udeležba, zato se je Mestni odbor ZB NOV tudi dokaj potrudil s propagando in agitacijo za udeležbo prebival- stva pri spominski svečanosti in pri sprejemu patrulj. V Ptuju živi mnogo ljudi, ki se sklicu- jejo na sodelovanje s pokojnim herojem Lackom Jožetom, ki upravičeno zatrjujejo, da jih je okupator preganjal, pa tudi ljudi, ki so sicer bili doma, in na razne načine škodovali oku- patorjevemu administrativnemu in gospodarskemu aparatu, pod- pirali NOV in OF in komaj ča- kali na osv^oboditev. Vse to ljudstvo se bo zgrnilo 21. julija okrog Lackovega groba in po- zneje v Ljudskem vrtu okrog tabornega ognja, ker se zaveda vrednosti težko pribor j ene svo- bode in da je pripravljeno to braniti pred vsemi nevarnostmi. V soboto, dne 18. t. m. zvečer še priredijo nekateri tereni SZ v Ptuju na pobudo ZB NOV partizanske večere z namenom zbUževanja borcev NOV s član- stvom Socialistične zveze delov- nih ljudi in oživljanja tovari- ških tradicij iz časa vojne, ko je ljudstvo i)ovsod iskalo pri- like za zaupne razgovore o uspe- hih NOV in o svobodni in ve- liki bodočnosti v Titovi Jugo- slaviji. Tako bo na videz preveč mir- ni Ptuj proslavil »Dan vstaje« in se zopet izkazal z novim obličjem, saj se je otresel po- tuj čevalcev in izdajalcev in je nad svojim delom in življenjem svoj gospodar. Poverjenikom Prešernove dru?be! 1. Prosimo, da nam javite naj- kasneje do 25. julija število do tedaj vpisanih članov Prešerno- ve družbe ne glede na to ali so članarino že plačali i« ste jo vi odvedli ali ne. Posebej, navedi- te število tistih članov, za ka- tere predvidevate, da se bodo vpisali v članstvo tedaj, ko jim boste obenem že tudi ponudili* knjige (t. j. v mesecu novem- bru). Najkasneje 1. avgusta mora- mo tiskarnam sporočiti naklado v kateri naj tiskajo letošnje knjige Prešernove družbe. Zato opozarjamo poverjenike in vso javnost, da bomo kasnejša spo- ročUa in vpise le težko upošte- vali: 2. Do 1. septembra nam javi- te koliko in katere izmed petih knjig želite v polplatno oz. plat- no. Doplačilo za vezavo koledar- ja v polplatno je 100 din, v plat- no pa 200 din, za vsako izmed ostalih knjig pa v polplatno 80 di-n in v celoplatno 160 din. 3. Pohitite z vpisovanjem čla- nov. Ker bo stala družbo vsaka zbirka preko 500 din storite vse, da zberete čimveč podpornih i-n ustanovnih članov. Imena pod- pornih in ustanovnih članov, ki bodo plačali članarino do kon- ca tega meseca bomo objavili lahko še v koledarju za leto 1954, sicer pa šele v naslednjem letu. Kadarkoli nam pišete, nam sporočite tudi točen naslov, kjer naj bo navedena tudi pošta in železn.^ka postaja. Glavni odbor Prešernove družbe Rekrutl so se zkrcill 17 sredo V sredo, 15. in v četrtek, 16. t. m. so se zbrali v šoli pri OLO Ptuj rekrutl iz vseh predelov ptujskega okraja. Na pločnikih so se ustavljali ljudje iz mesta in podeželja in opazovali vesele, nasmejane in vriskajoče dečke s šopki za klobuki, s kovčki v roki ali na vozeh, v spremstvu svojcev in deklet na poti proti zbirališču. Popoldne je bilo šolsko dvo- rišče polno mladih, dokaj krep- kih dečkov vseh mogočih delov- nih področij, zlasti kmečkih si- nov. Dokaj lahko je bilo ločiti rekrute od svojih spremljeval- cev po ostriženih glavah, kar že dolgo vrsto let velja za relmite precejšnjo nevšečnost. Obdržali so na sebi svoje obleke in bodo v njih odpotovali v svoje edini- ce. Vest o preoblačenju rekru- tov že v Ptuju se je izkazala kot netočna in preuranjena. Okrog oficirjev JLA se je zbiralo lepo število rekrutov in so poslvtšali njihove komentarje o službi v JLA. V času obeda in večerje so v prav vojaškem stroju, ki ga poznajo že iz predvojaške vzgo- je, stopali po vrsti h kotličem s toplo jedjo, ki jim je kar tek- nila, zlasti tistim, ki so pili do- ma »Janževo vodo«. Solza, ki je zdrknila ob slove- su s sinom materi, očetu, ženi aU dekletu iz očesa, n\ kazala na žalost, da gre sin, mož ali fant k vojakom, temveč da od- 1 ha j a z doma član družine, ki je doma pomagal pri delu, ki je bil v veselje in ponos družine, to- lažba in skrb očeta, ki je vse dal na svojega sina. Cez nekaj dni bodo začela pri- hajati pisma z naslovi edinlc JLA, kjer bodo mladi fantje za- čeli z učenjem in vajam,- za obrambo domovine tn z izobra- ževanjem za pametne in srečne državljane. POZIV Sklicujem 11. sejo odbornikov Ljudskega odbora mestne obči- ne Ptuj za četrtek, dne 23. 7. 1953, ob 15 uri v sejni dvorani na mestni obči- ni Predsedni-k Janko Vogrinec l.r. DOPISI UREDNIŠTVU Še nekaj o družinah V 13. Številki Ptujskega tedni- ka je bil dober članek o vlogi družine v socialistični družbeni ureditvi Opozarjal je na razne kvarne vplive, ki rušijo neka- tere naSe družine in ki zelo po- razno vplivajo na vzgojo naše mladine. Ker se večkrat maje in razdira več družin, je važno, da ponovno in javno spregovorim o določenih vzrokih nesrečnih družin. Truditi se bomo morali vsi, da bomo take pojave pra- vočasno preprečili in s tem re- šili otroke, ki so največja žrtev takih razmer Gradimo socializem in dviga- mo našo državo iz gospodarske in kulturne zaostalosti. Borimo se za višjo raven našega delov- nega človeka. Vzgajamo za bolj- še življenje našo družbo V vsa- kem odraslem človeku hočemo razviti zavest vzgojne odgovor- nosti. Tu jemljemo v poštev v prvi vrsti starše Otroci se na- uče ob dobrem zgledu staršev vsega, kar jim je potrebno, da se morejo pozneje družbeno raz\njati dalje Medsebojni odnosi v družini naj temelje na principih soci- alistične morale in naše socia- listične življenj.ske prakse Kako velikega pomena je vprašanje odnosov v družini, lahko razu- me samo tisti ki je vrednost družine v pozitivnem smislu občutil in doumel sam Nobena stvar na svetu ne more otrolcu nadomestiti družine, to je očeta in m.atere. Važno je pri otrolcu medsebojno življenje staršev, njih odnos do otroka kot mla- dega nedozorelega člana človeš- ke družbe Prva in najvažnejša metoda vzgajanja naj bo: »Bodi strog do sebe, spoštuj svojo dru- žino in kontroliraj vsak svoj korak!« V šolah se vzgojitelji trudijo, da bi našo" mladino pravilno usmerjali ter jo odvračali od raznih zunanjih kvarnih vpli- vov. A kaj pomagajo vse lepe besede in vsa dobra vzgoja vzgojiteljev v šoli, ko vidi in čuje marsikateri otrok vse slabo v družini! Kako more govoriti o vzgoji in družini tisti oče, ki prihaja domov pijan, ki izostaja jn išče veselja in zabave v družbi žensk-avanturistk ki izostaja z doma po več dni in noči zaradi takšne družbe in k vsemu temu še terorizira ženo in otroke! Vedno znova se rušijo družine zlasti zaradi takšnih neznačaj- nih. sebičnih in brezsrčnih žensk, ki zavajajo lahkomiselne družinske očete, jih odtujujejo ženi, otrokom in domu ter za- pravljajo z njimi denar, ki je potreben družini. Takih poja- vov ne bi smelo biti v družbi, ki nosi ime socialistična. Ali bo socialistična družba m.lmo gledala razdiranje družin, odtujevanje očetov otrok in kvarno vzgojo naših otrok? Ne! Ce ne bomo tega preprečili, ne pričakujmo povsod pravih uspehov pri vzgoji! Ali bo socialistična družba upoštevala družinskega očeta, kj zanemarja al! celo zapusti družmo? Ali bo socialistična drhžba zaupala vse človeku, ki izda ženo, dom, otroke? Tak člo- vek je brezsrčen egoist, Id mu ni do resnega življenja, ki nima čuta odgovornosti in mu ni mar niti vzgoja in bodočnost svojih lastnih otrok! Oče, ki ceni in ljubi svoje otroke, ne bo napra- vil kaj sličnega. Kdor ljubi svo- je otroke, se trudi, da bi jim nu- dil vse, kar je mogoče, se za nje žrtvuje, se briga za njih dobro vzgojo, da bodo zrastli v dobre in poštene državljane. Da bomo dosegli, da bo vso. naša mladina dobro vzgojena, moramo \'zgajati predvsem star- še, pri katerih bodo imeli otro- ci dobre vzglede, ki so najboljše vzgojno sredstvo. Truditi se moramo da postavimo vse naše družine na trdne temelje. V družinah rastejo in se vzgajajo otroci, ki prehajajo pozneje v kolektive, v družbo. Otroka vzgaja najbližja okolica, to je družina, iz katere rastejo člani ljudske skupnosti. Zato starSi niso odgovorni samo članom svoje družine, temveč v enaki meri tudi veliki ljudski skup- nosti, katere. člani so. Danes je vprašanje naše družine, njenega notranjega življenja in rasti, medsebojnih odnosov med dru- žinskimi člani v vsem svojem obsegu družbeno vprašanje. Velik del nalog, ki jih ima ljudska skupnost v boju za so- cializem, nosi v veliki meri dru- žina. Da bomo povsod dosegli moralno vzvišenega človeka socialistične družbe, moramo pristopiti k izboljšanju razmer v družinah in i>ovsod, kjer je tako izboljšanje potrebno. Delovne žene, vključene v SZDL. se bomo borile proti vsem kvarnim vpUvom v naših družinah, čuvale bomo delovne družine, ki so temelj in naj- manjša celica ljudske in držav- ne skupnosti. Na naših sestan- kih bomo javno razpravljale o razdiralnih vzrokih družin, da jih bo naša socialistična družba odpravila in izvrgla ter upamo, da nas bo pri tem podprla tudi naša oblast, ki je najvišji ču- var naših delovnih družin. IZ VIDMA Sodeč po pripravih bo v Vid- mu pri Ptuju skrbno organizi- rana počastitev 22. julija — dneva vstaje. To bo dan, ko se bo vsak državljan spKjminjal vseh neštetih grozodejstev oku- patorja, ki je hotel za vsako ceno obdržati v pokorščini in suženjstvu naš narod ter druge svobodoljubne narode. Zopet bo- do priklicani v spomin oku- patorjevi plakati, s katerimi je razglašal svoja grozodejstva, pa taborišča, ki jih je imel in kjer je uničeval vse, kar si je le upalo izraziti voljo do svobod- nega življenja, kar je le poka- zalo le malo iskrico upora proti srednjeveškemu suženjstvu. Zo- pet bo obnovljen spomin na težki kn^avi davek, ki ga je pla- čalo naše ljudstvo, da si je na- zaj priborilo oropano svobodo. Za 26. iullj vas irabi Gomila v nedeljo. 26. julija 1953 bo pri razglednem stolpu na Gomili v Slovenskih goricah kon- cert »Svobode« iz Kidričevega. Prebivalstvo Slovenskih goric b o prišlo od blizu in daleč na koncert, ker ceni petje in godbo. Pričakujemo tudi številne goste iz Ptuja, predvsem delav- ske kolektive, ki še niso videli prekrasne okolice Gomile. Ne pozabite! 26. julij boste prebili na Gomili. Vsa tukajšnja pokrajina je kot veliko mor- je, iz katerega se svetlikajo nji ve z ržjo in pšenico kot morske pene, hribčki Slovenskih goric pa kot veliki valovi. Prirodna lepota vas bo prevzela in boste radi še in še prihajali. _ ^ristično društvo G^omila ko imate dovolj drugih oprav- kov! Uradnikov ne potrebuje- mo!« In tako je, potem ko je potrkal na premnoga vrata, ko- maj dosegel, da so ga reaktivi- rali. Zena mu je slavni spomin na vse to oživila sicer precej na kratko, toda poučno: — Stori, kakor hočeš, samo pazi. da se ti ne pripeti kakor pred desetimi leti!... On se je skoraj malce ujezil. Ce ima človek svoje prepri- čanje, se spodobi, da tudi trpi zaradi njega. Takole malenko- stno trpljenje ni nič posebnega, glavna stvar je, da ideja ostane zmagovalka Razen tega ga je žena opomni- la, da ima otroka, da je sin že na univerzi in da je tudi on — i^esrečncž — krenil na levo in da tudi njegovi grehi gredo na očetov rovaš. Saj je lepa stvar Vjubiti domovino in nai'od, toda tlovek mora misliti tudi na svo- je najbližje. Konec koncev so tudi oni del naroda! ... Tudi na to se ne bi smelo pozabiti! Potem je imel zaupen razgovor s prijateljem Ratkovičem iz Zagreba. Ralkovič je bil njegov Sošolec, sicer pa nekak svetnik, Zverina srednjega kalibra, toda stari uradniški lisjak, ki je mar- sikaj vedel, ki je imel občutljiv ^os in dovzetno uho za senza- ^'JG. spremembe, za vse tisto, ^ar je še za bregom. — Poslušaj Mirko, vest pusti v miru! — mu je dejal — Ce bi pa kljub vsemu rad vprašal za svet tako svojo vest kakor pre- pričanje, p>otem izvoli vprašati samega sebe Kakšno korist bo opozicija imela od tvojega gla- su? Tako in tako bo propadel skupaj z opozicijo! . In da bi človek za tako dubiozno stvar izpostavljal sebe in družino pre- ganjanjem, kajti ti Si že tako slabo zapisan, 'se prav zares ne izplača. — Seveda se ne izplača! O tem niti ne dvomim ne! — se je vznemirjal doktor Mirko Ko- tarski. Z globokim prepriča- njem je ponovil svojo priljub- ljeno devizo: — Enkrat človek živi, pa naj takrat pošteno!. . . Jaz sem si- cer najbolj povprečen mcdicus v Evropi, toda kljub temu imam svoje prepričanje in svojo čast! — Nihče ne dvomi o tem dra- gi amice! — mu je s filozofskim vzdihom pritrdil prijatelj Rat- kovič. — Človek mora biti po- lten, zato pa se ni treba na silo v prepad! Kdo se zmeni za naj- povprečnejšega zdravnika v Ev- ropi, kakor se sam imenuješ?! ... Kaj ne vidiš, v kakšno po- gubo drvi prav ta Evropa, kako ji vsako minuto preti vojna, po- lom in koi*ec? Zato, prijatelj, carpe diem, užij to malo bur- žujskih dobrot, kar ti jih je bog dodelil, in ne delaj s,- odvečnih skrbi in kamjpl^aaj. Saj sva vendar pri petdesetih in čas na- ju bo brez dvoma pohodil, pa naj se obnašava tako ali tako- Razen tega sva uradnika, to se pravi državni inventar, ki mu je sojeno brez vprašanja in po- korno prehajati iz rok v roke. Naša dolžnost je bila in bo: ubogati, in sicer pb navadi ubo- gati slabšo od sebe!... Ce to- rej do svojega petdesetega leta nisva prišla do izraza, sedaj prav gotovo ne bova!... Kaj pa zadeva mili narod, on ima tako vlado, kakršno je zaslužil. To je že zdavnaj znana stvar. Ti boš pa svojo dolžnost do nje- ga izvTŠil žc s tem, če ne boš šel volit. Enostavno boš pravo- časno zbolel. Ce hoče ohraniti čast, mora pameten človek tu- di to izpeljati, če je le mogoče, brez žrtev in — kako naj se izrazim — z določeno mero tidobja ... Doktor Mirko Kotarski ni pri priči kapituliral. Cmeril se je. tu in tam protestiral, tovariša kr- stil za cinika, toda jasno je ču- til, kako se njegov določni sklep, voliti opozicijo, topi. me- či, podira. Ko je prišel domov, je bil narejen že nov sklep: da sploh^ne bo šel volit. Ta sklep mogoče ni bil posebno časten, posebno junaški, toda v dušo mu je vlival več miru. Za dolgo časa seveda ne! Volilni boj se ie bil kar ne- varno raznetil. Zglasilo se Je najmanj deset kandidatov, drug boljšj od drugega. Do takrat se tudi ni vedelo, koliko ljudi se je pripravljeno žrtvovati za na- rodni blagor. Bili so vseh slo-! jcv. Nekdanji kmet z zlatimi zobmi, odličen strokovnjak v kvartanju, izurjen požigalec, ki je z uspehom zažgal dve svoji hiši in dobil zavarovalnino; šol- ski nadzornik, Id je v letih svoje kariere premenjal vse stranke in vsa prepričanja in mimogre- de denunciral svoje starejše in mlajše tovariše; trgovec s pra-- šiči, ki je ugotovil, da je do- bičkanosneje trgovati s politič- no kramo kakor s prašiči; od nekod iz profesor.ske zbornice se je izmotal mlad profesorček, hud unitaristični fanatik, ki se ie nadejal, da bo ves parlament in vso javnost očaral s svojim govorniškim darom in krepkimi mislimi; potem še en duhoven, en učitelj in dva advokata. To- da vse je kaj kmalu zasenčil mladi odvetnik doktor Jurica Hitrec. Po očetovi smrti je po- dedoval pisarno, se precej go- sposko in bogato oženil pa tudi živel tako gosposko in bogato, da niti ženina dota niti pisalna miza nista prenesli toliko stro- škov Zato se je že nrej poizku- šal politično zasidrati, pa ni imel sreče. Vselej ga je kdo pre- skočil. Zdaj se mu je navsezadnie nasmehnila sreča; ne s^mo. da so ga »povezali« s .=;lužb'^no li- sto, tudi prednost pred vsemi so mu dali. Od zgoraj je prispe- lo nežno priixjročilo, da bi bUo prav, ko bi bil izvoljen doktor Jurica. Doktor Jurica Hitrec se je iz- kazal kot čisto nenavaden l.aja, da je začel pouk v Mai'kovci}i leta 1789. Pr- votno je bil v župnišču, kjer je bila za to pripravljena soba. po- zneje pa v različnih sosednih poslopjih. Leta 1805 je bil izde- lan pivi načrt in odobren pro- rač-un za zgraditev poslopja za šoksl^e svrhe. Z delom pa niso pričeli zaradi vojne. Po dolgo- letnih prizadevanjih, leta 1840, so končno pričeli graditi tik cerk\'e pr\'o šolsko poslopje, ki i je bilo gotovo iste jeseni. Nikjer ni zapisano, koliko je .stala gra- ditev, pač pa je zapisano, da so tretjino plačal,- župljani, tretjino verski sklad, tretjino pa gra- ščinska gosposka, .^olo je takrat obiskovalo 112 dečkov in 72 deklic. S šolsl^im letom 1870 jc .stopil v veljavo zakon o obveznem šo- lanju. Število učencev je 1871 zelo naraslo. Šola je postala dvorazredna. Leta 1873 je ob- iskovalo šolo 284 učencev. Na- jet,- so morali še eno sobo v va- si. Leta 1884 je postala troraz- redna. V vasi so morali najeti , še eno sobo. V letu 1885 je ob- , iskovalo šolo 373 učencev. Na- raščajoča potreba po novih pro- storih jih jc prisilila k graditvi večje šole. Žs. graditev šole v Markovcih in Stonjcih je bil že 1881. leta izdelan načrt, vendar je prišlo do zmešnjave, ki jo je povzročil šoLski svet. 2e leta 1874 je ukazal olcrajni šolski svet, da morajo v Stonjcih gra- diti svojo .šolo, vendar o tem ta- krat Maretinčani in Stonjčani niso hoteli ničesar slišati. Okraj- ni šolski svet je 20. maja 1881 Stonjčancan ponovno ukazal graditev svoje šole in jim ponu- dil 800 goldinarjev pomoči iz štajerske posojilnice. Zar-adi pre- nizke i>omoč: do graditve ni pri- .šlo. Šestletno poK^^Janje je vpM- valo tudi na graditev šole v Markovcih. Končno je takratni šolski svet kupil za 1250 goldi- narje\' danažnje zemljšeče in odločil zgraditi na njem poslop- je s petinoi učilnicami in stano- vanji, da bi bili vsi učitelji pod .šolsko streho. Z graditvijo šole so pričeli 22. aprila 1890 in jc znašal proračun 26.260 goldinar- jev. Ljudstvo je pričetek gra- ditve pozdravilo. VsaJc posest- nik je prispeval po enem goldi- narju direktnega davka 3 goldi- narje in 25 krajcarjev, kar je znašalo skupno 22.125 goldinar- jev 23 krajcarjev. 5. julija 1890 je bil vTndan ogelni kamen. H kroniki o razvoju te šole .•^pada vsekakor tudi zapisek o dobi, v kateri je prišlo do obno- ve šole in čemu vsemu je slu- žila šola v dobri graditve so- cializma, ko je potreba po njenih prostorih še bolj poveča- la in daleč prerasla olcvir šole, ki so jo začeli graditi 1890. leta. Lepo jim je na ivorjii V torek. 14, t. m. popoldne, je odpotovalo v Šilo na otoku krku 55 otrok iz ptuj.=kcga okraja, ki bodo 3 tedne krepili svoje zdravje s kopanjem v morju, sončenjem, igranjem ter počitl bo nabralo lepo število izkušenj, zamisli in predlogov, kako bi drugo leto v istem ČB^n razveselili na isti način še večje število otrok, kje je najboljše mesto za pio- nirske kolonije, zakaj so boljši šotori ali bivanje v stalnih zgrndbah. zakaj je boljše imeti kolonijo na celini ali na oto- kih itd. Glavno je, da je začel ptujski okraj misliti na lastno kolonijo na morju, da je k temu letos pristopil, da je ob tej zamisli praktično uživalo že desetine in desetine otrolc in da so to akcijo podprli ko- lektivi. V času. ko bodo mamice či- tale te vrstice, bodo njihovi otroci iz 2. zamene brez skrbi na novem mestu, daleč od njih u-živali in občudovali lepote in zanimivosti krajev in življenja na otolcu Krku._________._______________^ S ? O R T VELIK l^SPEH PTIJCANOV — DRAVA ZASEDI^\ 3. MESTO Maribor, 11. In 12. julija. Ma- riborska rokometna podz\'eza je organizirala v ok\nru rMc-iribor- skega tedna« velik pokalni ro- kometni turnir, na katerem so sodelovale vse ekipe MRP. Kno najlepšim mest je zasedla ptuj- ska Drava, k^ je prejela diplo- mo in zastavico. Posamezne tek- me .so potekale tako: PARTIZAN {Cakovec;-DRAVA 4.-O (-2:0) Pi-vemu in velikemu favoritu so se Ptujčani le malo'upirali, kar nam x>redstavlja /,e sam re- zultat. Cakovčani so igrali bitro in smiselno. Tega pa pri Pt\ij- čanih nismo videli. BRAMK (Maribor)-DEAVA 3:2 (2:1) Ptujčani so izgubili tekmo v z-adnjih sekundah po bliskovi- tem prodoru Branika pri stanju 2:2. To je bila ena najborbenej- ših tekem na turnirju sploh in Drava je bila po{X)lnoma enako- vredna Braniku. DRAVA—Ž;SD CELJE 6:4 (2:4) Medtem ko so bili Celjani boljši v prvem polča.su. so Dra- vaši zaigrali lepo in učinkovito v drugem delu in tudi zasluže- no premagali tretje plasirano okipo na državnem prvenst\'u in glavnega favoriti turnirja sploh. DRAVA-SLOBODA (VaraJdin) 4:0 (2:0) Najlepša JG bila zmaga nad ekipo Varaždina, ki je bila pred kratkim v Ljubljani tretja na finalnem prvenstu Slovenije. Varaždinčani niso nekaj časa sploh prišli do žoge. DRAVA-PARTIZAN rVelenje) 3:2 (3:2) Proti zadnje plasirani ekipi Partizanu iz Velenja jc Drava zaigrala najslabše, predvsem za- to, ker .so jih Dravaši podcenje- vali in so morali zadnje minute prikazati vso vztrajnost, da so sploh rešili obe točki. Še lepše pa nam priliazuje uspeh PtujČanov prvenstvena tabela, ki je takšna: Partizan (Cak.) 5 4 10 9 Branik (Mar.) 5 4 O 1 30:11 8 Drava (Ptui) 5 3 0 2 15:13 6 Sloboda (Var.) 5 113 9:13 3 ŽŠD CeliG 5 0 2 3 15:23 2 Partizan (Vel.) 5 0 2 3 5:21 2 Moštvo je igralo kot celota iz- redno dobro, prav posebno hvalo pa zasluži vratar Mesaric, ki ima levji delež ob tem ler^m uspehu. To tekmovanje nam daje slutiti, da se moštvo Drave temeljito pripravlja za jesensko tekmovanje. Drava bo tudi po- slala na trenerski tečaj v Mari- bor dva igralca, ki bosta de- ležna skupaj z najboljšimi ig- ralci iz vse države nn j boljšega treninga z\'eznega Jugoslovan, skega trenerja in povabljencgn trenerja iz Nemčije. Kakor srna iz\'edeli, bo po vsej verjetno.Tti v času od 27. do 30. t. m. v Ptu- ju prva mednarodna tekma v rokometu, kjer bo igral Ansbach iz Bavarske pix3ti Dravi in Bra- nil-tu. Klub Drava ima tudi po- nudbo od Blau-Wei.Nsa in Uni- ona z Dimaja, toda 7al tega ne borno mogli videti, ker primanj. kujejo finančna ."sredstva. V pri- meru, da bo igral Ansbach, pa bi ptuj.ska publika precej pripo- mogla, če bi si ogledala to tek- mo, -k VO.IASKIM VOJNIM LNVALI- DOM. VDOVAM IN SIROTAM! Me.?tni odbor Zveze V\'J Ptuj Vas po;iva, da poravnate čls- narino pri svojih or.g;mizacijah do 10. a^-gusta 3?53, sicer s(? organizacija ne bo zavzemala za vn:-e pra\'ice.. Mestni odbor TYVJ. Pfnj. MESTNI KINO PTl J predvaja sledeče filme: Od 21. .julija do 23. julija 155.3 ameriški film: .-Ne hoj mi ža- lostnih pesmi«. Od 24. julija do 27. julija 1953 i^meriški film: s)Rcbet:caPrl Roziki« Oodha ples, dobra kanl,iica in priznana kuhinja vse r Vaše razvedrilo in zadovoljstvo. Se vljudno priporoča kolektiv »Prš R{w;lki« Začetek ob 15. uri. Pridite! HM\ OGLASI Gospodinlsko pomočnico na ma. lem pose-^tvu .'.prcjmeni. Na- slov v upravi l.i^ia. Eno6tanovanjiska hiša v Ptuin na Tratah ?e pr.^da na dražbi v torek, 21. julija 195.">. ob 9. uri v prostorih Okrajne obrtne zbornice Ptuj. Prešer- nova 27-1.. kjer se dobijo tudi podrobnejša pojasnila. Pisme- ne ponudbe do 20. t. m. Preklici Prekliraje\'a neresnič- ne D^ece o Sn-cf-^----- T- SredLšče, 12. julija 1953. P. in D. G. KAKŠNE KNJIGE SO POTREBNE NA OSNOVNI gOLI? SEZNAM ŠOLSKIH KNJIG ZA ŠOLSKO LETO 1953/54 L FftKned trnnovne šole I. Prva čitanke 160 din; 2. Prva računica 80 din. IT. razred osnovne iolc 3. Druga čitanka (v tisku>: 4. Računica za 2. razred osno^^"iih sol 46 din; 5. Jezikovna vadnica za 2. razred osncrvnih šol 70 din, m. raKTCd osnovnih šol 6. Tretja čitakn« (v tisku); 7, Itaf;unic3 za 3. razred osnovnih šol 80 din; S. Slovenska jr.zi- kovna vadnica za 3. razred osn. šol 95 din; 9. Prirodopis za 3. razred osnovnih šcA 85 din: 10, Zemljepis za 3. razred osnovnih šol 43 din. IV, rarred osnovnih šol II. Četrta čitsnka (v tisku); 12. Računica za 4. razred osnov- nih šol 24 din; 13, Slovenska je- ziko\ma v..=)dnica za 4. rčjy:red osnovnih šol 45 din: 14. Zemlje- pis za 4. rcizred osnovnih šol 35 din; Prirodop;.s za 4. razred osnovnih šol 105 din. Zgoraj naved ne knjige dobi- te v knjigarni trgovsi^ega pou- jetja >Izbira,v (prej Državna za- ložba Slovenije) Ptuj. Na zalogi So tudi vse o-stal" šolske potrebščine po najnižjih cenah. Cene na ptujskem trgu za kilogram, liter ali komad v sredo, 15. julija 19.53: Vrtnine: čebula 25—30. čeM->n 60. stročji fižol 3<)- 50. .grah 20. tu.<čen r*rah 40, krompir 13—15, Jcoicraba 20. karfijola ?5, kii- mare 20—35, peteršilj 40. rdeča pe.sa 20, solata 20—30, solata v glavah 20. špinača 40, zelje v glavah 10. Ma^čob- ko ?n sirnetar^a 100—120 b:r 50 do 80. Gozdni sa^^ež': *r^ice 40 pve?.s gobe 50 lisičke 40, maline 40, ribez 40. Zakon o odpravi viničarskih odnosov (Nadaljevanje s 3. strani) j ??odi«ču. ki jc pristojno sedežu okrajne komisije in zahteva, da se odločba razveljavi ali spremeni. Zoper druge odločbe okrajne komisije je v 15 dneh -po pre- jemu odločbe dovoljena pri- tožba na republiško komisijo za kmetijski zemljiški sklad. Zaradi odločbe republiške komisije ni mogoč upravni spor. 7. člen Vprašanje, ali jc obstajalo viničarsko ali ix)dobno raz- merje, se presoja po dnevu, ko je začel veljati zvezni zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje Icme- tijskim organizacijam. Ce je lastnik zemlje, glede .katere je obstajalo viničarsko ali podob- no razmerje, pred tem dnevom vstopil v kmečko delovno za- drugo ali dal tako zemljo v uživanje kalcšni kmetijski orga- nizacij!, aa se presoja to vpra- j sanje po dnevu, ko jo vstopil j V kmečko delovno zadrugo, ozi- roma, ko je dal zemljo kme- tijski organizaciji v uživanje. 8. člen Dokler se zemljišče, ki jc bilo na podlagi pravnomočne odločbe izločeno in vlo'?.eno v kmetijski zemljiški sklad, ne! dodeli v uporabo kmetijski or- j ganizaciji, se pusti v brezplač-' no uživanje viničarju, oziroma kmečkemu delavcu, ki je to zemljišče užival ali obdeloval na podlagi viničarskega ali po- dobnega razmerja. Viničar oziroma kmečki de- lavec mora z zemljo, ki mu je bila puščena v uživanje, gospo- dariti po njenem namenu kot dober gospodar. 8. člen Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, se za raz- merja, ki urejena s tem za- konom, primemo uporabljajo določbe z\'e2nega zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kme- tijskim organizacijam. 10. člen Kdor z namenom, da bi one- mogočil ali otežkočil vložitev zemlje v Icmetijski zemljišlci sklad, resnično ali navidezno odtuji ali razdeli zemljo, ki spada pod določbe tega zako- na, kdor da neresnične sli ne- popolne podatke o viničarskem ali podobnem razmerju ali o zemljiščih, ki spadajo pod do- ločbe tega zakona, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zapo- rom do enega leta. Enako se kaznuje lastnik zemlje, ki po uvelja\'itvi tega zakona ustanovi viničarsko ali podobno razmerje ali vzdržuje tako razmerje. Zoper takega lastnika zemlje se poleg kazni lahko izreče tudi odvzem zem- lje, ki je predmet takega raz- merja. 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati uredba o začasni ureditvi prejemkov viničarjev in obvezna razlaga točke g) 2. člena te uredbe (Ur. liH LPS, št. 50-364-45 in 35-138-46). 12. člen Iz vršni svet izda podrobnej- še predpise za izvrševanje te- ga zakona. 13. člen Ta zakon volja od dneva ob- jave v Ur. listu LRS. Štev. U 45-6-53. Ljubljana, dne 4. julija 1953. Predsednik Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije: dr. Ferdo Kozak 1. r. Prec:n prx'£'m nastopu mladinca tov. Vidovič ., Marjana in Benčič Bogdana. Od I navedenih mladincev je s'!ednji j za-VTc! tretje mef to, a oba sta i poko-zal.i zadovoljiv stil jahanja. • Dne 19. julija t. 1. bodo prve i ustano-vne dirke na že preure- jenem dirk-