VIIVB11ANIINVMARIBORV. IZHAJA 3IESEČN0 - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, iMIKLOŠIČEVA 8 ŠTEV. II. NOVEM BER 1940 LETO XIX. Občni zbor Prosvetne zveze v Ljubljani \ četrtek 24. oktobra se je vršil v beli dvorani Uniona 41. redni občni zbor naše največje prosvetne organizacije. Navzočih je bilo 86 delegatov društev. Predsednik dr. Lukman je uvodoma pozdravil zastopniku g. bana, zastopnika p re vzvišenega knezoškofa, zastopnika župana ljubljanskega mesta in zastopnika Prosvetne zvezo iz Maribora. Z navdušenjem so bili sprejeti pozdravi Nj. Vol. kralju Petru II.. Nj. \ is. knezu namestniku, pro-. svetnemu ministru dr. Antonu Korošcu in dr. Mihu Kreku, ker praznujemo letos 7"> letnico rojstnega dno ustanovitelja Prosvetne zveze dr. Janeza Ev. Kreka, si1 je predsednik s toplimi besedami spominjal velikega p red hodnika. nakar mu je občni zbor zaklical trikrat Slava . Kakor so v preteklem letu naše organizacije izv ršile poučno akcijo proti komunizmu, tako bodo tudi letos posvetile svoje moči proti oskruo je vanju nedelj in praznikov. Prosvetna okrožja tvorijo vmesno stopnjo med društvom in centralo. Od okrožnih odborov je torej odvisno, kakšen je ta slik. Mnoga okrožja me vršijo svojih nalog, imajo redkokdaj seje. društva pa tudi no pošiljajo svojih zastopnikov na okrožne svete. Ker nekatera društva tudi nočejo plačevati članarino, so bodo ta društva objavila na koncu leta, ker ne v ršijo svoje dolžnosti. Pred uvodom v debato o poročilih so razni zastopniki pozdravili občni zbor. Zadruga »Lastni doni«, o kateri je podal poročilo minister dr. k u lovec, uresničuje sedaj resolucijo, ki je bila sprejeta na tolikih katoliških shodih, s tem, da gradi v Ljubljani Slovenski dom. Društva so doslej nabrala samo okrog I"5.000 din. kar je malenkost. Zato je apeliral na sodelovanje društev. ki naj bi prirejala tombole, akademije, igro in zbirke za Slovenski dom. Ako je na primer društjvo v Troblji v Poljanski dolini prispevalo 1000 din, zakaj ne bi tega zmogla mnoga društva, ki štejejo veliko več članov in žive v ugodnejših razmerah. Največjo dobroto bodo uživala od Slovenskega (loma r al vino društva. Odbor IV. je imel 41 sej, na katerih se je razpravljalo o vseh tekočih zadevah. Eno glavnih skrbi pa je posvetil odbor reorganizaciji radijske postaje v Ljubljani, ki gradi v Domžalah in Mariboru nOve postaje in jo naročil nabavo nove 20 K\V posta jo v Ljubljani. Na njegovo intervencijo se je društvom znižal tok za ">0 odstotkov. ki ga rabijo po domovih in odrih. Na novo je bilo ustanovljenih 5 prosvetnih društev. \ preteklem letu se je slovesno praznoVala 10letnica ljubljanskega škofa. Slovesnega odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksan-I d ru ise je udeležilo nad "50 društev sj 300 narodnimi nošami. Na novo je bilo sezidanih 6 prosvetnih domov, ki bodo] prihodnjo pomlad blagoslovljeni. Pro svetnih domov je sedaj že 139. Socialno se je PZ udejstvovala v skrbi za naše izseljence, katerim pošilja knjige. Založila je delo »Naroda rast in zdravje družin«, sestavila je spo društev. S tečajem iso bili tečajniki silno zadovoljni. 24. novembra pa bo celodneven maskerski tečaj. Ob priliki tečaja se je vršil tudi občni zbor Zveze ljudskih odrov. Izvoljen je bil odbor ki mu načelu je dr. Rb-ger, zvezni režiser pa je g'. V. Kos. ki je spretno režiral prvo igro v letošnji sezoni, in sicer Mrtvaški ples . Stanovska izobrazba Dr. Je raj Ljudje živijo v konkretnih stanovih. Zato jih moramo tudi vzgajati za stan. I. Kaj je stan? Stan je skupina ljudi. ki imajo isto gospodari&ko-kulturno stališče v družbi. Vsak stan je predvsem gospodarskega značaja, Človek si služi v njem kruh. Stan pa ima tudi kulturni značaj, ki se razodeva v posebni stanovski kulturi: kmečki, obrtniško-trgov-ski in industrijski. Stanovske kulture se ločijo med seboj, ker vsak stan po svoje sprejema splošne verske in kulturne vrednote. Kmet na primer drugače gleda na vero nego meščan, prav tako tudi drugače obrtnik in industrijski delavec. Tudi kulturno in družinsko življenje se loči po stanovih. Vsak stan ima svoje šege in navade, svojstveno umetnost, nekdaj celo no- šo. Stalne šege in navade so izraz zrelosti stanu; posebno močne so take med kmeti in ponekod tudi še med obrtniki, (ločim jih industrijski podjetnik in delavec še skoro nimata. Nista zato še na ravni stanu, temveč le sloja. Višek stanovske kulture ali izobrazbe je stanovski etos in stanovski ponos. Kmeta ali rokodelskega mojstra je sram. če se njegov tovariš-kmet ali rokodelec slabo obnaša. I mala torej fino stanovsko zavest in ponos. Tudi je rokodelca sram, če soro-kodelec nudi družbi slabo blago. Po stanovskem pojmovanju ne odgovarja posameznik le zase, ampak za druge. Posebno skrb ima zavedni stan tudi za stanovski naraščaj: za mlade kmete, vajence in delavce. Njihova izob-brazba je bodočnost in ponos stanu. Vsak odrasel kmet, rokodelski mojster ali starejši delavec v tovarni nosi to skrb v siren in mu je težko, ako mladina propada. Glavni vzgojitel j ni šola ali družba, temveč dom in delavnica. Seveda se s tem z močno stanovsko zavestjo zelo briga tudi za stanovsko socialno skrbstvo. Ako obuboža ali umre rokodelski ali kmečki družini oče. potem je stan tisti, ki pride prizadeti stanovski sodružini na pomoč. 2. Kajpak imamo danes malo stanov z izrazilo stanovsko kulturo, tako imata le: kmet in delavec — rokodelec. Ker sta stara stanova, zato sta si lahko izoblikovala stanovsko omiko. Industrijski delavci (delavci niso stan) pa stanovske kulture še nimajo iz dveh vzrokov. Pnv ič je industrijski sloj mlad. ki še ne obstoja niti sto let, drugič pa so industrijske proizvajalne razmere zaradi novodobnega kapitalizma tako obupne, da si industrijski delavec, ki vsak dan trepeta za svoj košček kruha sploh ne more ustvariti ik a k e solidne stanovske kulturo. Kulture industrijskemu delavcu pa ne moremo mi dati. Ustvariti si jo more le sami. kakor si jo je kmet ustvaril, iz svojih industrijskih, tovarniških in družinskih razmer. In-dustrijec mora po svoje doživeti (Boga). župnijo, svetnike (izbrati si zaščitnika), tpo svoje oblikova : družino, ne meščansko ali kmečko, temveč industrijsko. svoj življenjski družinski način, pohištvo, obleko, podobe, umetnost. pesmi, svoj stanovski etos. svojo socialno skrbstvo, svojo strokovno šo'-stiv o. pa tudi svo jstv eno državi jamsko in narodno slovensko zavest, zavest ne splošnega Slovenca, ampak tudi indti-st li jca-Slovemca. 3. Ker je po pravilnem pojmovanju stan gospodarsko kulturna skupina ljudi, potem sodobno industrijsko delavstvo še ni stan. je le sloj. Slo j označu jemo za pridobit veno ali pri vredno skupino. Kakor delavci so tudi drugi .meščanski trgovski in celo duševni poklici (učitelji, uradniki) le pridobitni sloji, torej ljudje, ki iščejo predvsem le dobiček, nimajo pa torej prave .stanovske kulture. \ nekem smislu izgubljata tudi rokodelec in kmet ponekod stanovsko kulturo ter se pomeščanjata. postajata pridobitna sloja, pri vTednika. Samostojni kmet, ki je samo s telesom na grudi, s srcem pa v mestu, prodaja zemljo, ni mu sveta gruda prednikov, ne drži občestva s sokmeti (pri delu. bolezni, smrti, pogrebu), jo tujec v vasi in špekulira, gosposki kmet. ki se sramuje kmečkih žuljev. Prav tako je tudi staročastiti rokodelski stan. ki ga gospodarsko izpod jota stroj, že kulturno okužen, navaden dobičkar in uživanja željan meščan, ki mu je sta-rcslaivna rokodelska tradicija, ponos, solidnost in stanovska solidarnost deveta briga. Rečemo lahko, da je splošni val ekonomiziranja vseli poklicnih skupin — gospodarskih in duhovnih — znak naše dobe. Zunanji znak teh dejstev je. da se je razvil v današnji družbi razredni boj. Ljudje se ne družijo več po poklicni pripadnosti, ampak po premoženjskem stanju. Nepo-sedujoči sloji se bore z bogatimi kapitalističnimi sloji na življenje im smrt. 4. K.rko rešiti sodobne ustanove. Za gospodarsko rešitev modernega sloj-nega boja imamo dna recepta: komunistični in korporaei jski (fašistične, narodno socialistične, portugalske in krščanske organizacijo). \li smo vsi za načrt sv. očeta Pija XI. (Quadra-gesimo anno) in odklanjamo brezbožni marksizem. Korporaei jo (pri nas že imamo velike začetke, zavarovanje za starost, bolezen, kolektivni tarifi, javna dela itd.) bodo rešile gospodarsko stanje vseh slojev, lokaj ne moremo mi vmes posegati. I o jo naloga politikov, državnikov in sociologov. 5. Drugo veliko vprašanje pa je duhovni podvig modernih gospodarskih slojev in razredov v kulturne stanove. I u pa je striktno naše področje strogo prosvetno vprašanje: dati zopet kulturo slojem s stanovsko vzgojo. Preden načnemo to vprašanje, moram poudariti, da je stanovska vzgoja in kultura največja sovražnica razrednega boja. Nekateri so že izrazili bojazen, da bo stanovska vzgoja v naših društvih pomnožila stanovska nasproistva in razredne mržnje. b. To je popolnoma izključeno in bo nasprotno res. Dve osnovi stanovske vzgoje sla: solidarnost med stanovskimi člani in solidarnost z drugimi stanovi. Stanovska misel poudarja kot temeljno načelo, da so stanovi organi družbe. Kakor more le vzajemnost med udi v telesu celoto pospeševati, tako mora 'bili solidarnost tudi med organi družbe. Stan živi od stanu, roka roko umiva. Kmečki interes raste z mestom in industri jo. Ko bi imeli Slovenci močno industrijo, bi bilo tudi kmečko vprašanje precej rešeno. Drugi osnov ni temelj je solidarnost v stanu med kmetom in posli, mojstrom, pomočniki in vajenci, med tovarnarjem in delavstvom. Stanovska misel jih hoče povezati (Ikmet je s posli pri isti mizi). Stanovski rokodelec ima stanovsko življenjsko in delovno občestvo s pomočniki in vajenci. Težje ho ns.tlvariti industrijsko občestvo, skupnost delavcev s podjetniki v kor-poraciji. medsebojno določene pravice. kolektivni tarifi morajo zbližati oba in jih zvariti v stanovsko skupnost. Pore j stanovska ideja je mir v stiinu in mir z drugimi stanovi. Kdor ho stanovsko vzgojen, bo iskal skupnost. ne razlike in nasprotstlva z drugimi. '.. Pristen element stanovske vzgoje je tudi stanovski etos. Stanovski etos pa terja disciplino, pravičnost ni čut. soliclnost v izdelkih in v obnašanj i. torej samo protirazredne lastnosti. K stanovskemu etosu spada tudi korektno obnašanje ne samo do sotovarišev vpoklicu, ampak tudi do drugih stanov. Stanovski ponos se tudi razodeva vtem. cla ima vsak zavest, cla nekaj doprinese v svojem stanu k cclokup-nosti. Stan doprinese svoj kamenček h kulturi kosmosa. vsega človeštva, vseh stanov. Prav i stauiclvski ponos pa tudi ve, cla je to le drobec, kar doprinese k celoti. S. C'e torej pristanemo na stanovsko vzgojo, kako jo izvršiti? Zgoraj smo že našteli elemente prave stanovske kulture, ki se ustvarja v treh glavnih poklicih: kmečkem, rokodelskem, industrijskem in obrtniškem stanu. Ker imamo kmečko, obrtniško in industrijsko mladino, jo moramo vzgajati za kmečko, obrtniško in industnijsko stanovsko kulturo. Vzgoja ne sine biti splošna, ampak specificirana po stanovih. Ne eksistira splošni človek, ampak kmečki, obrtniški in industrijski. I udi sprejema vsak občne vrednote vere in kulture po svoje, zato mu jili moraino svojstveno nuditi. lJ. Prv i zakl juček je torej, da moralno najti način vzgoje za tri glavno stanove: kmečki, obrtniški in .delavski. Ker pa se obrtniški in inclustrij-sko-delaivski milje v omogočeni skladala. lahko vzgojo združimo ter oba izobrazil jemo po enotnem obrtniško-industri.jskeni prosvetnem načrtni, tako cla imamo samo dva glavna stanovska izobraževalna načrta: kmečki in obrt-niško-industrijski. Kmečko članstvo v naših fantovskih odsekih in .prosvetnih društvih se mora vzgajati iin izobraževati po kmečki stanovski izobrazbi. dočim se obrtniško-industrijski slan vzgaja po posebnem obrtniško-industrijskeni prosvetnem načrtu. Prosvetni zvezi v Ljubljani in .Mariboru sta v smislu teh načel sestavili posebno prosvetno štiriletko posebej za kmečki in obrtniško industrijski stan. Zveza fantovskih odsekov pa je sklenila na prosvetni anketi v Ljubljani 15. junija sklep, cla bo tudi po načrtu vzgajala in izobraževala slovenske fante na stanovski podlagi. Izbira in spored iger Dr. Česnik Ivo Vemo. cla ima govorjena beseda na cdru silno moč. Že pesnik in pisatelj Schiller je v svoji razpravi »Oder kot moralna ustanova napisal nekatere misli o silnem vplivu odra. Poudarjal je, cla nam igralci predstavljajo člo- vekovo srečo in nesrečo, modrost in norost, krepost iu g.rešnost, kažejo človekcive visoke odlike, najgloblja čustva, drzna dejanja, učijo nas prenašali težke udarce usode, tegobe in trpljenja, budijo nam usmiljenje do trpečih, ponižanih in razžaljenih, povedo nam bridke resnice, ki jih sicer neradi slišimo, norčujejo se iz naših napak, uorosli in neumnosti, nas zbolj-šujejo, utrjujejo nam versko in državno misel in krepe narodno zavisi. Primere za resničnost teh misli najdemo povsod v svetovni in domači dramski literaturi. Kako silno biča Shakespeare v Kralju Learu otroško nehivaležnost. kako dela isto naš .Medved v igri »Stari in mladi« ali Remec v »Uži.tkarjih«. Znana vam je Shake>-pearova igra »Beneški trgovec«. Jud Shylok tla posojilo proti poroštvu trgovca Antonija, da v primeru neplačila sme vzeti od njega funt mesa. Ko ni plačila, zahteva Shvlok po mrtvi črki funt mesa iz Antoni jevega teles i. Mladi jurist — kneginja Ponija mu prisodi pravico po mrtv i črki. toda iz-rezati ga sme prav en funt. niti trohice več in ne sme preliti niti kapljice krvi, sicer zapade smrti in njegovo imetje beneški republiki. Juilova krivica postane krivica, ko se uresniči rek: »Kdor drugim jamo koplje, sam Iva njo pade!« Maščuje se sovraštvo Žida Shyloka. Kako globoko učinkuje v moralnem in verskem oziru duhovna igra, nam priča Slehernik ali Pasijon. Oder lahko človeka visoko dviguje moralno in kulturno, ga zboljša in vzgaja: lahko pa tudi v njem podira vse dobro, vse njegove človečanske in verske nazore. Premalo se zavedamo te silne moči, ki jo ima oder na človeško dušo v primeri s tem. kakor se jo zavedajo na primer boljševiki. ki z .govorjeno besedo na odru in v filmu širijo svojo prevratno propagando. Ker pa ima govorjena beseda na odru toliko vpliva, je potrebno, da začrtamo neke smernice, ki naj so merodajne za naše ljudske odre glede izbire iger in repertoarja. Potrebno je, da se predvsem zavedamo, da je dramatski odsek, ki vrši odrsko delo med našim narodom, del prosvetnega društva. Naša prosvetna društva imajo po intencijah prevziv išenega ordinarija namen vršiti med slovenskim narodom prosvetni apostolat. To na- logo jim nalagajo tudi pravila, ki govore. da morajo med drugim krepiti med člani versko in narodno zavest iu jih izobraževati na temelju naukov katoliške cerkve umsko in nravno in prirejati zdravo in pošteno zabavo. Dramski odsek mora torej služiti prosvetnemu apostolatu ter širiti versko. narodno in državno zavest in služiti tudi pošteni zabavi. Zato I judski oder ni posnetek poklicnega gledališča, ki ima povsem druge namene, namreč gojiti lepo dramsko umetnost, ljudskemu prosv. odru pa je umetnost sredstvo za prosvetne namene. Ljudski oder more sivojo nalogo vršiti uspešno tudi. če ne goji Bog ve kako visoke umetnosti. Zalo naj ne segajo naša prosvetna društva previsoko po težkih umetniških igrah. Iker se zgodi, da kljub dobri volji iz dragocene dramatične vrednote nastane na ljudskem odru skažema igra. Potrebno je. da so igralci naših ljudskih odrov vzgojeni po naših idejah in niso samo igralci, temveč tudi vzorni člani, dobri, ziuvedni katoličani. narodnjaki iti dobri državljani. Lita izmed najbolj odličnih lastnosti. ki jih mora dičiti. je požrtvovalnost in potrpežljivost. Brez teh lepih lastnosti odrsko delo ne more uspeti. Potrebno je dalje zlasti, da je režijski vodja na pravem mestu, da razume s vrbo naših prosvetnih društev in namen naših ljudskih odrov. Tak režiser zamore tudi iz manj primerne igre za prosvetne namene ustvariti dobro igro. ker lahko črta. kar ni primerno, ali pristavi nekaj dotične-11111 kraju in razmeram primernega v igro. tako da uspeh igre zagotovi. Celo najboljši misterij pri slabi režiji in slabi igri lahko doživi popoln neuspeh. Zato je potrebna zelo skrbna izbira iger. katere naj se prirejajo na naših ljudskih odrih. Za izbiro je treba treznega preudarka in smotrnosti misli. kakšen namen in kakšen cilj naj igra ima. Kdor misli, da služi prosv. namenom občeslvena igra ali misterij. se moti. Ena duhovna igra ali kvečjemu d\e iki leto zadostujeta. Pripravljena pa mora biti taka igra ne le odrsko, temveč tudi versko, laka igra mora biti praznik za člane prosvetnega društva in sploh za vse katoliško občestvo \ župniji. Zato zahteva skrbne priprave še bolj. kakor druge igre. Posamezne svetniško osebe ne smejo biti osmešone z igranjem, temveč mora biti njihova veličina prikazana v besedi, mimiki iin dejanju, kakor jo zaslužijo. Če ne. je iboiljiše, da se igranje verskih iger opusti. Nadaljnje načelo nam mora biti še zmerno igranje. Če prirejajo društva preveč predstav, se igranje poplitvi, kakovost iger trpi in občinstvo postane razvajeno. Prosvetna društva dobivajo bodisi tiskane ali .na stroj pisane i,gre od matice Prosvetne zveze v Ljubljani. Slišali smo očitke, da Prosvetna zveza izdaja premalo iger. cla. mi dovolj izbire in cla društva ne morejo is pridom uprizarjati dobrih iger. Slišali smo še drugi očitek, da se sicer dobijo igre na razpolago, da pa nimajo umetniške vrednosti in nimajo vzgojnega pomena, cla se je v zbirko vtihotapilo mnogo rokopisov podeželskih dramatskih pisateljev in pisačeiv ter da je v zbirki mnogo -plaže«. Že pred ileti se je trudila Prosvetna zveza, cla bi izločila iz zbirke slabša dela. Prosvetna zveza oziroma Ljudski oder je celo nekaj časa plačeval posebno uradno moč, ki je bila na razpolago po tri ure. toda iz zbirke se je izločilo malo del in se ni pismeno ocenilo posameznih iger. Prosvetna zveza je uvidela v letošnjem letu nujno potrebo, cla se pregleda celotna zbirka in izločijo vsa slabša dela. tako da bodo imela društva oziroma režijski (voditelji, ki si igre izposo j u jejo. nekoliko več informacije o posameznih dedih, kot jo morejo črpati iz Priročnika. Na podlagi ocen se bodo mogli odločiti, kaj, ike-daj in kako naj uprizarjajo posamezne igre. Za znana elela je taka ocena odveč, za ostala elela pa potrebna. Do sedaj je pregledana in ocenjena zbirka del do črk VI in izločenih ~0 del. Ocenjena je vrednost del v umet- niškem, moralno vzgojnem, jezikovnem i,n odrskem oziru ter pristav ljene tudi pripombe, na kakšnem odru je možna uprizoritev posameznih iger. ko bo ocenitev vse zbirke izvršena, bo treba to delo še enkrat pregledati, po potrebi popraviti in potem broširati. cla Ibo na razpolago 'voditeljem naših ljudskih odrov. Za sedaj bodo dosedanje ocenitve iger na razpolago pri Prosvetni zvezi. Izmed clramatslkih del, ki so pregledana in ocenjena, .priobčujemo seznam nekaterih duhovnih, iverskiih. dramatskih in tragičnih del, komedij, veseloiger iin burk ter otroških iger. Razumljivo je, da v seznamu navedene igre niso primerne za vse ljudske odre. Igre z mnogimi vlogami in večjimi spremembami scen niso primerne za man jše odre in za začetne diletante, težke duhovne in klasične igre so že za clobro izvežbane igralce, lažje igre z malo vlogami so za začetnike. nekatere igre, zlasti klasične, za igralce-dijalke, druge za rokodelce, tretje za kmečko ljudstvo. Režijski vodja pozna svoje igralce in najlaže nasvetuje in izbere primerno igro. Zasledili smo pa v zbirki nekatere skrite bisere, ki niso bili nikoli igrani, a zaslužijo veliko pozornost. Izmed duhovnih iin verskih iger maj vam navedeni 4 povsem neznane, to so Ama-ta. Judita, sv. Justa, Klavciia Prolkula. Prva igra je rimska drama v 5 dejanjih iz časa cesarja Avrelijana. Iz nemščine jo je prevedel prof. Omerza. \ njej je upodobljeno propadajoče rimsko poganstvo in nastajajoča moč krščanstva, ki z ljubeznijo in milostjo spreobrača cluše. Ima zelo napoto dejanje in zahteva dobrih igralcev iin se more odigrati le na večjih odrih; zahteva tudi precej sceničnih sp r omemb in mnogo kostumov. Igra je pisarna v verzih in nastopajo v njej samo moške osebe. Druga igra Judita je povzeta po znani svetopisemski zgodbi. Poslovenil jo je po Vizerjn Tine Debeljak. Igra je zelo napeta, clobro zgrajena in vzgojna, zahteva pa veliko oseb, zlasti veliko število statistov in se jo da igrati samo na večjih odrih. Tretja igra Sv. J ust je štiridejanka s samo moškimi vlogami im predstavlja živ ljenje sv. J lista in n jegovo init-čeništvo. Iz italijanskega izvirnika je delo prevedel pokojni dr. Deibeveo. Delo ima umetniško in lvzgojno vrednost. Opisuje boj krščanstva s poganstvom. boj milosti s temo. Rimski sodni običaji in trpljenje kristjanov so vzorno podani. Igro lahko smatramo za globoko duhovno igro. Primerna je le za velike odre. Četrta Klavdia Prokula je versko duhovna igra v 3 dejanjih o Gospodovem trpljenju z 9 vlogami. 5 moškimi in 6 ženskimi. Finžgarjev škofjeloški in Gregorinciv Paisijon zahtevala veliko vlog in veliko .statistov. Klavdija Prokula zahteva sicer dobro režijo in dobro igro. a iscenerija je preprosta, dvorana v Pilatovi palači in orientalska soba v Jeruzalemu. Malo je osebja, malo tudi k os t umret v. nekaj rimskih in nekaj judovskih. Med igro se sliši večkrat melodiozna godba. ki spremlja Kristusovo trpljenje in smirt, kar je vse z občiltkom podano v besedah klavdije Prokule, Veronike in Magdalene. Igro je možno uprizoriti tudi na manjših odrih. Druge boljše verske in duhovne igre so: Anima, Teofilus, sv. Lucija, Igra o dobroti. Sv. Janez in ropar. Luč. ki je pisarna v verzih iiii predstavlja pok ris t j či n jen je Moratvanov. \ igri nastopata tudi sv. Ciril in Metod. Igra je primerna za akademije versko narodnega značaja. Ugotovili smo tudi. da je med drama takimi deli nekaj malo ali celo neznanih. Omenjamo le: Brez Boga, Dvoboj itn Koroški tihotapci. Prva igra »Brez Boga« je Schroten-bachova ljudska igra v 4 dejanjih, ki jo je priredil Franc Kobler. V dejanju je izražena misel, da se brez Boga ne da živeti. Zločinec si Židi, da bi ne bilo Boga in dela tako, kot bi ga ne bilo. a pride dan. ko mil pred oči stopi njegovo grešno stanje in priznati mora, da zahteva od njega Bog strašno kesanjc in da ga je udaril s strašno pokoro. lendenca pa ni vsiljiva, temveč jo podaja dejanje samo. Igra je zelo glo- boka. zahteva pa nad 50 oseb. Igra bi se dala krajšati in tudi nekaj v log bi igrali isti igralci. Druga igra -Dvoboj je po svoji sestavi in psihološkem razpletli podobna »Prvi legiji . Ne opisuje morda dvoboja z orožjem, temveč dvoboj za dušo in telesnost vojvodi.ilje de Chail-les med bratoma duhovnikom Danijelom in brezivercem zdravnikom Moze-jeni. Vlons. Bolere. škof iz Pi Či kin-ga, je globoka svetniška asketska duša, ki vsa težka vprašanja pravilno reši. Igrana pa mora biti igra od zelo spretnih igralcev, ki imajo v oblasti besedo, mimiko, geste in čustva. Nastopa S oseb. Tretja igra Koroški tihotapci« je narodna igra v 4 dejanjih in prikazuje znane narodne boje na Koroškem. Bavi se z najbolj resnimi narodnimi in družinskimi ivprašanji ter se godi v slovenskem koroškem svetu med Dravo, lepo Bačo. Karavankami in Beljakom. Naša prosvetna društva bodo predvsem predstavljala dela slovenskih dramatskih pisateljev . Finžgarjev e: Divji lovec. Veriga, Naša kri. Razvalina življenja: Medvedove: Stari in mladi: Jalenove: Dom. Srenja. Bratje; kacjanara jev o Za pravdo in srce itd. Ljudje najrajši gledajo ljudske ali narodne igre. ki kažejo našo zgodovino. podajajo sliko našega življenja v lepi in temni luči. še vedno so privlačne: Deseti brat. Revček Andrej-ček. Miklolv a Zala. I ihotapec. Testament in druge. V zbirki Prosvetne zveze imamo žal prav malo dobrih slovenskih veseloiger. Vsekakor štejemo lahko med nje Medvedovi: Na ogledih in Prvi april, dr. Detelov i Blage duše in Učenjaka, V omberge jevi Voda in Zlato tele ter - VI laka r j e ve I až j e s ti v a r i: G a r j e v a ovca. Gluha teta. I uršičeve Izgubljeni raj in J uroki. Za primer navedemo dr. Detelove Blage duše. Mozerjevega knjižničarja in Enkove kislo gobe. Detelova veseloigra Blage duše« je šaljiva zgodba v 5 dejanjih. Opisuje lahkoživca. dobrodušnega Lešnika, ki vleče za uos dtva veljaka dr. Murna in ( urna. ki bi morala plačali njegov dolg. Hočeta se otresti te obveze na ta način, da pridobita Lešnika, da zaprosi za službo pri posojilnici ali se pa bogato poroči s Stopa r je v o K a robno. Zadeva se čudovito razpleta. Na-vihani Lešnik s svojo dobrohotnostjo pripomore do službe v posojiil.il iei Kotniku, ki nazadnje dotbi Karolino. Igra je primeroma lahko uprizor-lj.iva, stvar režijskega vodje pa je. da tu in tam spremeni besedilo, da bo igra erl rsiko učinkavitejša. Druga igra Knjižničar« je salonska veseloigra v 4 dejanjih. Godi se v Londonu, Vsebuje zabavne in vesele tipe. kakor: krojača Gibona, guvernanto Saro. starega veleposestnika Macdonalda. sodnega slugo Kratila i,n K u veka. Igra se srečno konča z zaroko. Uprizoritev ni težka. Kisle gobe nimajo sicer umetniške vrednosti, a so zabavne lin vzgojne. Prikazujejo tatinsko nalvado hlapca Tomaža, ki ga ozdravijo dozdevne kisle gobe, ki jih je pripravila mati Gabrov ka. Igra je lahko uiprizori jiiva na vsakem. še tako majhnem odru in primerna predstava za podeželske oidre. Med otroškimi in mladinskimi igrami je težko dobiti ka j vzornega. Med dobre spadajo Goli je ve Peterčkove poslednje sanje in Jurček ter K unči -čeve otroške igre. Naj navedemo clive boljši: Janko in Metka ter Kraljica z mrtvim srcem. Prva je bajna igra v ~i slikah, pisana v verzih z znano tendenco: Kdor ne uboga, ga tepe nadloga! Janko in Metka zabredeta v gozdu, kjer ju aingelci uspavajo. Nato pridejo škratje in pozneje vešča I Irustalka. ki ju po-vede v hišo, kjer ju hoče speči, a jo onadva zbašeta v peč. kjer zgori. la znana otroška igra je polna šal. Manj znana je -Kraljica z mrtvim srcem«, ki prikazuje v štirih dejanjih kraljičino, ki muči svoje služabnike in služabnice in je zato hudo kaznovana. da mora vršiti najtežja tlela. Naj omeninio še neka j besed o repertoarju. Odbor prosvetnega društva naj si z režijskim vodjem napravi za vsako sezono načrt, katere igre bo društvo uprizorilo od septembra do aprila. Pri izbiri se je treba ozirati na cerkveno leto. Nekatere v rste iger ni mogoče igrati, kadar bi se komu ljubilo. Prosvetna zveza je v tem oziru že dala določena navodila. Prepovedala je posebno odrom, da bi v postnem času igrali burke ali veseloigre. Od tihe nedelje do velike noči naj se igrajo izključno le nabožne in resne igre. Tudi v adlvenimi čas pred božičem ne spadajo burke in veseloigre. Postni, adventili čas je najprimernejši za duhovne in verske igre. Zato naj društva skrbe, da določijo za ta čas eno ali drugo primerno duhovno ali versko, če ne vsaj resno igro z globoko vzgojno, socialno ali karitativ no (vsebino. \ repertoar spada tudi v saj ena drama in ena otroška ali mladinska igra. Ireba jo navajati naš naraščaj na ljudsko odre in mu dati priliko, da so izobrazi v nastopu in govoru. Tako otroške in mladinske igre so prav veseli dogodki za društva in mladino. Navežejo stike med starejšimi in mladimi, ki bodo nekoč prevzeli delo v prost vetnili društvih. Skušnje za mladinske in otroške prireditve naj se vrše po možnosti popoldne, igre pa ob nedeljah popoldne, razen v izrednih primerili, ako ni drugače mogoče. Društva bodo prevzela v repertoar tudi dobro veseloigro in burko, ki pa mora vsebovati kako zdravo misel. Izbira v tem oziru no bo pretežka. Ni potrebno, da bi društva igrala veliko novih ded v sezoni. Zadostujejo štiri, le igre pa naj bodo dobro pripravljene in naštudirane. Dobro uprizorjeno igro naj cliletanti igrajo enkrat. dvakrat ali večkrat, kakor razmere kažejo. Prosvetna zveza jo dala že nekatera navodila, kako bi se igranje na ljudskih odrih zboljšalo. Po okrožjih, kjer je dana možnost, naj bi ljudski odri priredili igralne tekme. Vsako društvo naj bi si izbralo vzorno igro, s katero naj bi nastopilo na tekmi. Razsodišče, bi vse te igre pregledalo in končno razsodilo. Priporoča se gostovanje odrov pri sosednjih društvih. Taka gostovanja vplivajo vzgojno ne samo na Občinstvo, temveč tudi na domače igralce. Odri se čutijo potem, bolj povezane. Primerno ib:i tudi bilo. da bi se v večini krajev pred predstavo napravil nagovor na občinstlvo, v katerem bi se obrazložil pomen igre, njeno vsebinsko jedro in vzgojna i,11 umetniška stran. Na ta način bi se ljudstvo navajalo k razumevanju dramat-ske umetnosti in bi se odpravila razvada, da se ne bi smejali včasih najbolj resnim scenam. Priporočamo sledeče igre: Otroške igrice. 1. Bajlarska princezin ja. 2. Bedak Pa vlek. 5. Bele rože v dušah naših. 4. Bratec in sestrica. 5. Čista vest. 6. Deklica s tamburico. 7. Dv a računa. 8. Goslarica naše ljube Gospe. 9. I tli okla (za prv oobliajance). 10. Izgubljena ovca. 11. Janko ,im Metka. 12. Jurčeik. 13. Kaznovana neposlušnost. 14. klepetulja. 15. k mamici. 16. Kralj ič in služabnik. 17. Kraljičina z mrtvim srcem. 18. Lastna kazen, najboljša kazen. 19. Lažniva Milena. 20. Ljubezen Marijinega otroka. 21. Mala pevka. 22. Materin blagoslov. 23. Mogočni prstan. 24. Petpelka. 25. Peterčkove poslednje sanje. 26. Sirota Jerica. 27. Sirota Zorica in Marko. 28. SneguIčica. Veseloigre in burke. 1. Babilon. 2. Beneški trojčki. 5. Blage duše. 4. Bucek v strahu. 5. Cvrček za pečjo. (). Dekle iz predmestja. 7. Garjeva ovca. 8. Gluha teta. 9. Gospod senator. 10. Gostiln ičarka. 11. Idealna tašča. 12. Izgubljeni in zopet najdeni mož. I". Izgubljeni raj. 14. Jurij I epček. 15. Jurčki. 16. kar hočete. 17. kisle gobe. 18. knjižničar. 19. kovačeiv študent. 20. Lažni zdravnik. 21. Lesena peč. 22. Lokalna železnica. 25. Lunipacij vagabund. 24. Namišljeni bolnik. 25. Na ogledih. 26. Narodni poslanec. 27. O11 in njegova sestra. 28. Pamet jo je srečala. 29. Peg, srček moj. 50. Protekcija. 51. Revizor. 52. Rdeči nosovi. 53. Scapinove zvijače. 54. Skopuh. 55. I ri je lički. 56. Učiteljica. 57. Ukročena trmoglavka. 58. Utopljenca. "9. Velel u rist. 40. Voda. 41. Zimska pravljica. 42. Zlato tele. Duhovne in verske igre. I. A mas. 2 A nima. 5. Beg pred bratom. 4. Bet. H ur. 3. Blažena med ženami. 6. Boštjan iz predmestja. Sv. ( ecilija. 8. Sv. Cita. Garjeva ovca. KI. Goslarica naše ljube Gospe 1 1. Grof in opat. 12. Henrik gobavi vitez. 13. Izgubljeni sin. 14. Igra apostolov. 15. Igra 0 izgubljenem sinu. 16. Igra naše fare. 1". Igra 0 dobroti. is. Igra 0 hudičevem mostu. 19. Igra 0 pohlepnem mesarju. 20. Igra 0 sv. Krištofu. 21. Igra o Kristusovem trpljenju. 22. Gruda umira. 22. Judita. 23. Grunt. 25. Kjer ljubezen, tam tudi Bog. 24. Hamlet. 24. Klaudia Prokula. 25. Hanice pot v nebesa. 25. Kralj z neba. 26. Hera in Leander. 26. Kristus se je rodil. _>- 1 lippolvios. 27. Quo vvadis. 28. igra živ ljenja. 28. Krvava Španija. 29. Juilij Cezar. 29. Luč. 50. Jurij Kozjak. (n) 50. Luč. z gora. 31. Kacijanair. (n) 51. Marija iz Magdale. 52. Kapelica na šmarni gori 52. Mašna strežnika. 35. Koroški tihotapci, (n) 35. Mlini pod zeml jo. 34. Kralj Lear. 54. Most v večnost. 55. Kralj Oidipus. 35. Sin in mati. 56. Kralj Svetopol k. 36. Sv.Juist, 57. K mivoprisežniik. (n) 37. Stv. Janez in roparja. 58. Kruci. (n) "S. 1 heophilus. 59. Lady W,i u de r mere. 59. I ri modrosti starega \Vanga. 40. Logarjeva sinova. 40. Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. 41. Lovski tat. (n) 41. Tujec. 42. Lurška pastirica. 42. Mrtvaški ples. 45. Macbeth. 44. Marija Stuart. Drame, tragedije in narodne igre. 45. Marijana. 1. A njega ni. 46. Mariša. 2. Antigona. 47. Mati. 5. Bankrot. 48. Miklova Zala. (n). 4. Begunka. 49. Mlinar in njegova hči. 5. Bele vrtnice. 50. Mrak. 6. Beneški trgovec. 51. Na sodni dan. Bratje. 52. Nova zapoved. 8. Bratski spor. 55. Pri Hrastovih. 9. Brez Boga. 54. Razvalina življenja, (n) 10. Glav igo. 55. Revček Andrejček. (n) 11. Čez deset let. 56. Srenja. 12. Čigav je grunt, (n) 57. Stari in mladi, (n) 13. Deseti brat. (n) 58. Stari llija. (in) 14. Divji lovec, (n) 59. Tekma. 15. Dobrova. 60. Testament, (n) 16. Dvoboj. 61. 1 rubadur. 17. Duše. 62. Užitkarji. (n) 18. Faust. 65. Vera in nevera. 19. Domen. 64. Veriga, (n) 20. Črnošolec. 65. Veronika Deseniška. 21. Grobovi. 66. Za prarvdo in srce. Knjižnica Seznam knjig primernih za podeželske knjižnice Na občnem zboru I V. je bila izražena želja, da bi pri obče val Vestmik seznani knjig, primernih za podeželske knjižnice. Pri vsaki knjigi je na- vedena cena in založba (Cir. pomeni Cirilovo tiskarno v Mariboru, DM pa Mohorjevo družbo). Kjer ni najvedena založba, naj ise knjiga naroči pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubl jani. Izdanja Modre ptice in Hrama so le izjemoma navedene, ker niso vse knjige primerne za ipodeželsike knjižnice. Za mladino se priporoča Indijska knjižnica in Zbirka la-bu. ki sta prav poceni. A. M I a d i 11 s k e k n j i g e Bevk: Plešimolž. 12 din. Ctivarjevi otroci, 12 din. — Curvvood: Zlata zanka. 12 (lin. — Grčair: Ruske pravljice (Ml)), 36 (lin. — Hauff: Pravljice t. II, po "50 din. — Karalejčev: Pri ognjišču, 56 din. — Koritnik: Izpod moje polhovke, 20 din. — Lapuh: Črni sivat-je (Cir.). 16 din. — Milč-inski: Trdo-glav in Marjetica, 20 din. — Pečjak: Japonske pravljice, 12 din. — Pleste-njak: Bajtarska kri. 12 din. — Ribičič: Upornice, 12 din. — Ihompson: Volk Sivko. 40 din. — Moško: Mladim sircem IV. (MD). I "S din. B. Z a o d r a s I e. Bevk: Mlada njiva. 60 din. — Cajn-kar: \ planinah (Ml)). IS din. — Ca.m-pa: Mlin v grapi, 50 din. — Čapek: I lordubal. 50 din. — Deteta: Zbrani spisi I. II. IV. 100 oz. SO din. — Bar-ger: Štirideset let babica (DM). "50 din. Gamghofer: Vaški apostoli (Cir.) "6 din: Samostanski lovec (Cir.). 54 din. — Bordeau.v: Strah pred življenjem (MD) 36 din. — Finžgar: Drame (.Nova založba), 60 din. — Ilus-ova: Živa plamenica (MD). 50 din. — Jalen: Previsi. 60 din. — Kranjec M.: Knjiga o dobrih ljudeh. 40 din. — Lavtižar: Lipiški grad. 35 din. — Lovrenčič: Sholar iz Trente, 28 din. — Lippl: Mrtvaški ples (MD). 18 din. — Majer-jeva: Rudarska balada, 10 din. — Vta-gajna: Zaznamovani. 70 din. — Mlakar: Izbrani planinski spisi, I—5. ,po 50 din: Spomini. 98 din. — Mithell: V' vrtincu. 120 din. — It-ichens: Alahov v rli. 60 dim. — Papini: Prtiče trpl jen ja Gospodovega, 50 din. — Premrl: Zaroke in poroke, 12 din. — Zalvor: Matija Gorjan. 40 din. — Ravvlings: \ pomladi življenja. 60 din. — Sedmak: Kaplan Martin Čedermac, 40 din. — Sv. Terezija: Povest dušo. 44 din. — Šenoa: Berač Luka (Cir.). 26 din. — \ erme: Južna zvezda (M D). 26 din. V rdečem raju (Cir.). 24 din. Bernoville: Jezuiti. 22 din. — Erjavec: Slovenci in Slovenija. 20 din. — Lonček: Slava Baragu. 43 din. — Pirjevec: Knjižnice. 99 (lin. — Štele: Slovenske Marijo (VID). 15 din. — V eidc-r: Ska rtiči na. 10 (lin. — Miliel- eič: Našo zdravilne rastline. 95 din. * Pirjevec Avgust: Knjižnice in knjižničarsko'delo. "5,S strani. Izdala Družba sv. Mohorja. 1940. Cena 87 in 99 din za broš.. 116 oziroma 152 din za vezano knjigo. Kot 12. knjigo svojo znanstvene knjižnice je izdala Družba sv. Mohorja letos gori navedeno knjigo, s katero je razveselila ne samo ljubitelje in lastnike svojih lastnih knjižnic. ampak tudi vse voditelje ivečjih ali manjših podeželskih knjižnic, najsi se že s tem bavijo kot poklicni uradniki ali pa je njih knjižničarsko (Kdo lo postraieki posel. Predvsem pa jo podala slovenskemu razuniništvu dragoceno knjigo, kakršne še do sedaj nismo imeli. Kakor kaže že naslov, obsega knjiga dva dola: teoretičnega in praktičnega. V prvem delu nam poda pisatelj izčrpen zgodovinski pregled bibliotek od dav nih časov do danes. Govori o osnovi in razčlenjenosti modernih knjižnic, o delu v znanstvenih tor ji. ii i h ljudskih knjižnic, o topologiji in razčlembi čitateljev ter o razvoju knjižnic na Slovenskem. lomu kulturno-his.oričneinu delu sledi drugi prakifm dol o knjižničarskem delit. Ta je predvsem namenjen našim knjižničar jem. Že naslovi posameznih poglavij: Nabava knjig. Ureditev knjižnic. In ventariziranje in sigmiran je. katalogi in tehnika izpo-sojevanja kažejo, da je hotel pisatelj rešiti vsa vprašanja, ki se tičejo knjižničarskega dela. Kakor pri prvem -delu. se kaže tudi tukaj spretnost, vestnost in natančnost pisatelja, ki je — sam dolgoletni uradnik lieejske knjižnico — zbral in preučil vso ogromno tozadevno literaturo ter jo spretno uporabil. znanstvene knjižnice ter hotel na la način dvigniti nivo ljudskih knjižnic, a tudi tem je posvetil dosti pozornosti. Skratka: knjiga je dragocena po-ninožitev slovenske književnosti in zelo koristen pripomoček za ljudske knjižnice. Posebno bi omenil 11. točko 8. poglav ja, kjer govori o izbiri pri nakupu novih knjig. Pravilno opozarja na težkoče. ki jih povzroča ta posel knjižničarjem. Sam ne more vsega prebrali, kritika pa prihaja večinoma prepozno in tudi ni vselej zanesljiva. Po mojem mnenju bi bil nujno potreben periodičen pregled vseh novih knjig s kratko oceno, tako na primer kot je začel »Naš dom« iv Mariboru. Morda bi sedala ta misel uresničiti v okv iru Vc.st.mka P. Z. — V istem poglavju tod,i meni, da bi bilo umestno obvestiti čitatelje oziroma obiskov alce ljudskih knjižnic o novih pridobitvah ter omenja brezuspešne tozadevne poskuse. Dnevno časopisje namreč ne mara teh priobčevati. I udi v tem pogledu čaka Vestnik hvaležno in koristno delo. \ zadnjem poglav ju obravnava bi-bliotečno zakonodajo ter zahteva tudi za ljudske knjižnice poklicne izobražene bibliotekarje. \ ta namen naj bi učitelji, ki so na deželi v prvi vrsti poklicani za to delo, dobili v zadnjem letu učiteljske šole osnovne pojme o I j udskoizobraževaliiem delu, pozneje pa v posebnih tečajih še drugo potrebno teoretično in praktično znanje. Navedel sem le glavne misli tega v eleizanimiv ega dela. priporočam pa vsem. ki se bavijo s knjižnicami, da kn jigo vestno preučijo in se ravnajo po njenih navodilih. Ljudski oder Lipplov Mrtvaški ples v Frančiškanski dvorani Na spored rednih prosvetnih večerov je sprejela Prosvetna zveza tudi predstavo Lipplovega liiisterija Mrtvaški ] les s predavanjem o ideji mrtvaških plesov v literarni in likovni umetnosti sploh, k ako je ta petek. 25. t. m., tik predpražnikom Vseli svetili. ko je najprimernejši čas, bila frančiškanska dvorana polna udeležencev. ki so prišli, da se notran je pripravijo za ta veliki praznik vseli pokojnih in spomnijo svojih dragih, pa tudi sebe. ki so sedaj to, kar so oni bili. pa bodo to. kar oni sedaj so . kakor pravi srednjeveški pisatelj v svoji duhoviti sentenci. Namesto naznanjenega predavatelja g. asistenta Jožeta Gregoriča, ki se ni mogel udeležiti ivečera. je imel govor o smislu in pomenu ideje mrtvaškega plesa gos p. dr. Tone Riiger. ki je lepo predstavil srednjeveške literarne upodobitve mrtvaškega plesa, še bolj pa se spomnil svetovno znanih likov nih upodobljenj lega motiva. Končal pa je ta pregled snovi s slovensko snovjo Uršike prešerne. ki se tudi |v plesu s hudičem izgubi v valove — v večnost. Predava- nje je bilo nagra jeno z odobravali jeni. Nato je bila predstava Lipplovega Mrtvaškega plesa v pesniškem prevodu prof. Sov reta ter v režiji V I. Kosa. \sa predstava je bila vržena v neko mistično temo. kar je povsem pravilno, ter potopljena v spremljavo orgel in zvonov ter skrivnostne violine, ki je v bujala tragično razpoloženje ter vezala posamezne pretrgane prizore v eno celoito. posvečeno mrtvaški žetvi. Smrt sama (g. Kri,ž,nar) je s svojo mrtvaško ledenostjo in brezizraznost-jo ter brezčutmost jo v obrazu in besedi vzdrževala glavno zvezo med prizori ler je dobro rešila svojo težko nalogo. Posebno v prizoru z ljubico (ples) je m jegotva denionskost prišla do polnega 'izraza. Drugi igralci so podali vsak svoj tip v karakteričiii nazornosti. tako J. Zakrajšek oskrbnika, L. Dež,man cesarja. L. Šerjak vojaka. \. Šega ljubico, najbolj doživljeno in izrazito pa so podali svoje like g. F. Gajeta kot berač, gdč. /avbijeva kot mati. ki je predvsem čustveno zajela gledalce, ter trgovka gospa Kačičeva. ki je bila iv tej vlogi naravnost odlična. Tako je bila predstava, ki so jo motili deloma le malo predolgi od- mori, odlično uspela ler pustila v gledalcih vtis, ikakor ga mora: strah pred smrtjo in vdanost v njeno neizprosnost in neizbežnost. Ker je bil ravno čas pred cerkvenim spominom vseh mrtvih, se je Prosvetna zveza odločila, cla spričo izredne uspelosti misterij i in pomembnosti predstavo poiiotv i na praznik Vseh svetih, clne I. novembra. na kar smo opozorili občinstvo, (bt bi tako na najlepši način praznovalo dan z mislijo na smrt. božjo deklo, ki ne gleda, koga bo izbrala, temveč saano opravlja voljo božjo. In vdanost v voljo božjo je glavni smisel tega modernega misterija. ki bi bil vreden, cla pride na vse naše ljudske odre. Društveni obzornik Priinskovo. Zelo zanimivo predavanje je priredilo društvo 27. oktobra, ko je predaval g. I one Švele, kako se je godilo našimi izseljencem v Franciji pred vojno, med vojno in kako se jim godi sedaj. Predavanje so spremljale lepe skioptične slike. Naklo. Tukajšnje Prosvetno društvo je slovesno blagoslovilo vogelni kamen za nov farni dom v nedeljo 2". t. m. ob s popoldne. Predoslje. Na praznik Kristusa Kralja je priredilo društvo slavnostno akademijo ob "5 popoldne v društvenem domu. Na sporedu je bilo pcltje. doklamacije, simbolične Ivaje in Finž-garjeva igra »Nova zapoved«. Gorice. Prosvetno društvo je priredilo na praznik Kristusa Kralja narodno igro »Gruda umira«. Igra je kakor nalašč za društva na deželi, saj poteka vsebina igre iz kmečkega življenja. Olševek. Naše Prosvetno društvo je pričelo igralsko sezono v nedeljo 27. oktobra z igro »Fejst fant« in Laži zdravnik«. Jezica. Tukajšnje društvo je uprizorilo 27. oktobra Klinarjeivo dramo »Plavž«, ki je prav dobro uspela. Sneberje. Dramatični odsek našega društva je uprizoril v nedeljo 27. t. m. žaloigro »Zlatarjevo zlato« in s tem otvoril sezono. Št. Vid nad Ljubljano. Blaž Potočnikova čitalnica je uprizorila že tretjo igro v jesenski sezoni, to je »Utopljenca«, pri katerem so se posebno izkazale mlade igralske moči. Prosvetno društvo v Soboti je imelo redni občni zbor 24. oktobra. Občnega zbora so se udeležili predstavniki jav - nega življenja. Društvo je živahno delovalo. \ nov odbor so bili izvol jeni tudi dr. Bratima. okr. nač.. gimn. ravn. ing. Zobec in notar dr. Podbevšek. Odbor si je postavil nalogo postaviti v Soboti prosvetni dom. Prosvetno društvo v Zagorju je priredilo 19. in 20. oktobra spevoigro na I ršlki gori. Moravče. V esela vest je- šla po naši župniji, ko je bilo sklenjeno, da se bo zidal nov prosvetni dom. ki bo v ponos moravški fari. Dela za gradnjo doma so že v teku. Kamnik. I uikajšnje društvo si je sestavilo načrt dela za prihodnjo sezono. 12. cktobra je bila predstava z z naslonom: Sehakespearov večer. Izvajali so se prizori iz Hamleta. Julija Cezara in 4. clej. Beneškega trgovca. \ nedeljo "5. nov. smo uprizorili Zupančičevo dramo Noč na verne duše«. Brdo pri Lukovici. Življenje v društvu se je pričelo oživljali. Predvsem delujejo fantovski, dekliški in dramatski odsek. Želeti je. cla bi mladina še bolj zahajala, tudi tv knjižnico... Groblje. Občni zbor Prosvetnega društva pomeni važen dogodek v našem društvenem življenju. Praznovalo je društvo svojo 20-letnico. Na občnem zboru je bil izvoljen za častnega člana g. Martin Occpek. Novemu odboru predseduje prof. Cene Li.]>o-vec. Vsak mesec se bodo vršili prijateljski večeri s pestrim sporedom. Otvorila se je tudi čitalnica v Prosvetnem domu. kamor prihajajo delavski možje in fantje citat dnevnike in še 18 drugih časopisov, kateri so jim na razpolago brezplačno. Na ta način hoče društvo obvarovati član- stvo. (la ne ho posedalo in zapravljalo dragocenega časa po gostilnah. Šmartno pri Kranju. Naše 'društvo je priredilo I "i. in 20. oktobra lepo narodno igro Noč v goliških plazovih«. Tržič. Prosvetno društvo Sv. Jožefa je imelo 29. septembra svoj redni občni zbor. Za predsednika je (bil ponovno izvoljen g Praust. Škofja Loka. Prosvetno društlvo zaznamuje živahno gledališko sezono. Na misijonsko nedeljo pa smo igrali krasno misi jonsko dramo. Za Vse svete zvečer pa Ples mrtvih«. Gospodinjska tečaja Sv. Gregor Banovinski kmetijsko -gospodinjski tečaj. Dne 11. septembra se je pričel imenovani tečaj s sv. mašo. Tečaj vodi nad vse spretno g. \ ida Zalokar jeva s pomočnico gdč. Anico šušteršičevo. \es tečaj se v rši v hvaležnem spominu na dr. Kreka. On je ustanovitelj teh tečajev, ki obhajajo letos svojo tridesetletnico in ravno v njegovem rojstnem kraju se vrši ta tečaj. Zanimivo je tudi. da se na tem tečaju rabita dva šivalna stroja, ki jili je pred 30 le(i nabavil v ta namen sam dr. Krek. Tečaj je v prosvetnem domu, ki nudi v ia namen prav ugodne prostore. Sicer bi bili skoro v vseli podeželskih krajih podobni tečaji nemogoči, ako bi ne bilo prosvetnih domov, ki so tudi dr. Krekova zamisel. Prav bi bilo. da bi pri zidanju nav ili domov mislili tudi na prostore za gospodinjske tečaje. Našega tečaja se udeležuje mladenk kljub presilnamu poljskemu delu v tem jesenskem času. Dekleta sipritrgajo mnogo ur jutranjega spanja. da opravijo nujno delo doma in po dnevnem sklepu tečaja pobite spet na poljsko delo. Dekleta so pri tečajnem delu prav pripravne, razumne in poslušne in pričakovati je. da bo vpliv tečaja viden ne samo v posameznih gospodinjstvih, temiveč. po vseli vaseh, iz katerih so udeleženke. Poleg strokovnih naukov so posebno zanimiva globoko zamišljena verska predavanja o zvezi gospodinjstva s sv. pismom in krščanskim življenjem. Vodstvo tečaja in udeleženke se gibljejo vedno v spominu na dr. Krelka. začetnika teh tečajev. Njegovo sliko imajo v delovni sobi in njegov .spomin so obhajale v torek 8. oktobra s slovesno črno sv. mašo na 23. obletnico n jegove smrti. V nedeljo po njegovem 75. rojstnem dnevu so pa v njegov spomin priredile iz hvaležnosti za njegovo očetovsko skrb in delo slavnostno akademijo. Velikemu našemu Evangelistu nesmrtna čast in slava! Cerklje ob Krki Gospodinjski tečaj, katerega pri nas že devet let ni bilo. je kr. bansika uprava odobrila in se je pričel 10. septembra t. I. s siveto mašo. pri kateri. so pele tečajnice pod vodstvom g. Lojzeta Jakliča. Tečaj sta organizirala okrajni dezinfeiktor v Krškem g. Eojze Jaklič z županom g. Ignotijem Janezom in se prav lepo razvija. Od leta 1922 do 1931 je organiziral šest tečajev naš nepozabni pok. g. Matej lomazin, za kar smo mu še vedno hvaležni, posebno takratne tečajnice, ki so danes že samostojne gospodinje. Da je bil gospodinjski tečaj pri nas po toliko letih res potreben, je razvidno iz tega, ker se je za tečaj priglasilo 83 deklet, a sprejeti smo jih mogli le 24. Vsako jutro je videti tečajnice. kako z veselim obrazom hitijo v šolo črpat notvih zakladov za svoje bodoče življenje ter prav pazljivo zasledujejo pouk svojih učiteljic. Gospodinjski tečaj z vso vnemo in požrtvovalnostjo vodi ban. učiteljica gdč. Rožnik Franja s pomočjo gdč. Kolarič Mire, katerima želimo, da bi njuna setev na mladih ujiivah rodila obilo žetve. Oba gospoda organizatorja pa prosimo. naj bi organizirala in zaprosila kr. bausko upravo še za en tečaj, in sicer takoj za tem, da bi s tem opravičili oziroma nadomestili zamudo prejšnjih let. Občni zbori ker gradi nov Ljudski doni \ Kranju. \ načrtu ima dal je pritegniti čim več člano\ v društvo. Odbor je imel šest sej in je priredil štiri prosvetne večere. dalje Prešernov večer, predpustno zabavo, šteje 147 moških n 62 ženskih članov. Zanimivo je. da je med temi 73 članov z vso dražimo v č lan jeni h. Društvo izkazuje ~.72l čistega dobička. Nabavilo si je nciv projekcijski aparat za 6.500 din. Knjig je bilo izposojenih 611. Knjižnica ima 4.375 knjig. Dramatski odsek je priredil II predstav. \ načrtu ima dramatski tečaj v Kran ju. Dekliški krožek ima 50 članic. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ka-lan Janko, zdrav nik. Društvo namerava v bodoči, sezoni prirediti več prosvetnih večerov. Prosvetno društvo »Slomšek« v Vo-klem je imelo občni zbor 20. oktobra 1940. Za predsednika je bil izvoljen g. Kuharič Martin, šolski upravitelj. \ načrtu imajo več predavanj s skioptičnimi slikami. Prosvetno društvo v Preski pri Medvodah je imelo svoj občni zbor dne 25. oktobra 1940. Odbor je imel 9 sej. Uprizorili so več iger in 2 proslavi. Društvenih večerov je bilo 5. I i večeri so bili poživ i jeni s pevskimi in igralskimi točkami. Blagajniško poročilo izkazuje 1141 din čistega"dobička. Iz knjižnice jo bilo izposojenih 508 knjig. Nabavljenih je bilo 2". Društvo je urediilo razsvetljavo odra. Za predsednika je bil izvol jen župnik g. Ya-lentin Oblak. Prosvetno društvo v Kočevju je imelo občni zbor 20. oktobra ob II dopoldne v Ljudski šoli. Društvo je tudi v preteklem letu živahno delovalo. Pogrešajo pa lastni dom. Za novega predsednika je bil izvoljen gospod inž. V i vod Avgust. Prosvetno društvo v Krškem je imelo občni zbor 20. oktobra. Odbor je imel 12 sej. Priredil je več prireditev in tombolo. Članov ima 95. Knjižnica je dobila 81 novih knjig. Za predsednika je bil izvoljen g. I" r. \odopivee. Domač film o Žalah Domačo filmsko podjetje Emona-filtn je povabilo zastopnike mestne občine z županom dr. Adlešičcm ter predsednikom Mestnega pogrebnega urada g. Sušnikom. časnikarje ter zastopnike raznih drugih javnih ustanov. na ogled zvočnega kulturnega filma o Žalah. Film je bil posnet z domačimi močni ter izdelan v delavnicah omenjene družbe, kar predstavlja razveseljiv korak pri poskusih za uresničenje želja po slovenskem filmu. \ kolikor je filmsko podajanje gole arhitekture zelo kočljiva naloga, je treba reči. da je delo po fotografski strani uspelo in potrjuje smisel naših filmskih ljudi za lepo motivno fotografijo. I udi zvočni del. reprodukcija godbe, petja in govorov je odličen, malce nerodna in trda je montaža, ki kaže. da jo bil film narejen brez »pisanega načrta. Spričo tega. kar so po-snemalci imeli na razpolago pa to pripombe v rednosti dela no zmanjšujejo in je film dosegel pri navzočnem občinstvu popoln uspeli — in z njim seveda Žale. I'o predstavi filma so zastopniki podjetja razkazali občinstvu tudi svoje skromne, toda vzorno urejene filmske delavnice, kjer so vse priprave, kakor tudi vsi posnemal ni aparati, delo domačih mladih rok. »Etnona-f i lin ii želimo pri njegovem delu mnogo uspeha. Vsebina: Občni zbor Prosvetne zveze v Ljubljani. — Dr. Jera j ; Stanovska izobrazba. — Dr. Cesnik Ivo: Izbira in spored iger. — Knjižnica. — Ljudski oder. — Društveni obzornik. — Domač film o Žalah.