PoStntna рћбшв т sotovhL
Leto XI., št 93 a
1*]иЫ]аяа, sreda Q. aprila Í92J
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40._ Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
št 3122. 3123, 3124, 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
_ št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zahodih: Ljubljana št. 11.842; Praha slo 78.180: Wien št. 105.241.
Bivši radicevci pri kralju
Mogočna poklonitvena deputacija hrvatskih kmetov, bivših radičevcev — Množice srbskih kmetov pri sprejemu — Nj. Vel. kralj o srečni bodočnosti kmeta
Beograd, 22. aprila, č. V dveh posebnih vlakih eo ее pripeljali davi v Zemun odposlanci bivše HSS z namenom, da se poklonijo Nj. VeL kralju. V Zemunu so spojili oba vlaka v skupnega, ki je nato prispel točno ob 9. zjutraj na beograjski kolodvor Že ob 8. zjutraj so se zbrali pri beograjski univerzi seljaki iz beograjske okolice ter celo iz Kruševca, ki eo prišli pozdravit svoje hrvatske brate. Ob prihodu vlaka je bila zbrana na trgu pred kolodvorom že ogromna množica ljudstva, ki je tvorila tudi nadalje špalir izpred kolodvora v mesto.
Ko je prispel dolgi vlak na postajo, so zadoneli mogočni klici »Živeli bratje Hrvati!« iz vlaka pa so odzdravljali: »Živeli bratje Srbi!«, dočim so vsi skupaj nato navdušeno vzklikali sživela Jugoslavija!« Iz vlaka je najprej izstopilo vodstvo poklonit-vene deputacije, bivši narodni poslanci bivše HSS Karlo Kovaeevic, Mžik. Žnidarič, Babogredac, dr. Lončarič, Ovanin, Martino-vic Tomo Kovačic, Edo Marinkovic in Jal-ža betic. Po pozdravu z zastopniki beograjske mestne občine ter po izstopu vseh hrvatskih odposlancev je odkorakala vsa velika skupina gostov skozi dvorno čakalnico na trg pred kolodvorskim poslopjem.
Ko je bil dan e trombo znak, je prvi iz-pregovoril podpredsednik beograjske občine dr. Miroslav Stojadinovic. ki je pozdravil goste v imenu beograjske občina. Za njijn je рол-zel besedo seljak An dri ja Baric tz Nove Gradiške ter se zahvalil v daljšem govoru za prekrasen sprejem, izpregovoril je še Antun Peric, nakar je krenila velika povorka med gostim špalirjem Beograjčanov ter seljakov iz bližnje in daljne okolice po ulicah Nemanjine, Miloša Velikega ter Kralja Milana do spomenika Kneza Mihaj-la. V povorki so svirale tri godbe. Ko je korakal sprevod mimo kraljevega dvora, so odposlanci iz Hrvatske priredili navdušene ovacije kralju in njegovemu domu. Pred kneževini spomenikom so se člani poklonit-vene deputacije po programu razšli ter ее udeležili opoldne banketov v hotelih »Petrograd«, »Srpska kruna«, iRuski car«, >Im-perial«, ^Kasino« Ш » Slavija«.
Po obedu so si hrvatski gostje ogledali prestolnico, ob 15.30 pa ее zopet zbrali v Aleksandrovi ulici ogledali 61 palačo novega parlamenta ter nato odšli v avdijenco K- Nj. Vel. kralju.
Ker na dvoru ni tolike dvorane, da bi mogli sprejeti v njej vseh 1600 članov delegacije naenkrat, je kralj sprejel deputa-cijo na dvorskem vrtu. Kralj je došel v spremstvu predsednika vlade generala Petra Živkoviča, vojnega ministra generala Ha-
džiča, ministra dvora Jeff i ca in maršala dvora Dimitrijevida. Navzoči seljaki so sprejeli vladarja z dolgotrajnimi ovacijainl.
Nj. Vel. kralja je nagovoril ln pozdravil v imenu hrvatskih seljakov bivši podpredsednik nekdanje HSS Karlo Kovačevic.
V svojem govoru je g. Kovačevic poudarjal, da po smrti Stjepana Radiča raz-ven kralja ni nikogar, ki bi mu hrvatski naroď zaupal. Zato tudi nima nihče pravice se v tujini ali doma izdajati za predstavnika narodovega zaupanja. Hrvatski kmet zaupa kralju, ljubi njega, njegov dom in svojo veliko domovino Jugoslavijo. Po Radičevi smrti je kralj edini voditelj in učitelj hrvatskih kmetov.
Nagovor Nj. Vel. kralja
Beograd, 22. aprila. AA. O priliki svečane avdijence poklonitvene deputacije hrvaških kmetov je Nj. Vel. kralj imel sledeči govor:
лMoji Hrvati! Današnji sestanek z vamt in pozdravne besede, izgovorjene v vašem in v imenu onih, ki so ostali na domovih, potrjujejo moje prepričanje, da ima naš dični in delovni narod povsod Sirom prostrane domovine eno srce in isto misel. Ponosen sern, da je rodoljubni hrvatski kmet tako iskren do mojega doma in da je tako enodušna njegova misel za edinstveno domovino in napredek kraljevine Jugoslavije.«
»Vedite in povejte povsod, da je vaS kralj neomajno z vami in da čuti z vami isto. Vem za mnoge težave našega kmeta, za ostale pa bom zvedel od vas. Te težkoče so velike, morejo pa se premagati: Saš narod je najtežje že prebredel ter ima svoje svobodno ognjišče in svojo uedinjeno kraljevino. Vaša vera v vašega kralja in zaupanje v ljubezen naroda bosta premagala vse zapreke v bodočnosti na potu k narodni blaginji. Delajmo vsi složno v ljubezni in brez oklevanja, zastavimo vse svoje sile in kmalu bo prišlo do tega, da bo naš rodoljubni in pridni kmet zadovoljen ter rešen vseh skrbi za svojo bodočnost.v
»Pri delu za napredek in vsestransko po-vzdigo naše domovine dvigajmo in krepimo moč našega plemena, kajti prepričan sem, da bomo samo po tem potu napravili kraljevino Jugoslavijo napredno in jako. Ojačeni s to vero ob teh svetih praznikih gledamo z največjim zaupanjem v bodočnost našega naroda. Pozivam vas, da bodite povsod verni tolmači vseh stremljenj vašega kralja za dobro in napredek cele domovine. Živeli/<r
Ministrski predsednik na severnem Jadranu
Velikonočno inšpekcijsko potovanje generala Živkoviča — Prisrčne
ovacije prebivalstva
Beograd, 22. aprüa r. Predsednik kraljevske vlade general Peter Živkovič ?e odpotoval v petek 18. t. m. z brzoviakom
v Kariovac. V razgovoru s šeii železniških sekcij se ie zanimal za vse zadeve železniškega prometa. Ob 9.45 ie odpotoval preko Generalskega stola in Josipdola v Brinje. Spotoma se je ustavil v Spodnji in Gornji Modruši. V Brinju je pošetil sresko načel-stvo, si ogledal posamezne oddelke ter sprejel poročilo «sreskega načelnika. Ob 13.15 ie odpotoval preko 2ute Lokve v Otočac. Tu se je razgovarjal s kmetovalci ter si ogledal katoliško in pravoslavno cerkev, sodišče in oficirski dom. nakar je odpotoval preko Žute Lokve v Senj. Tako] po svojem prihodu se ie napotil k mrtvaškemu odru preminulega škofa dr. Maru-šiča. Predsednik vlade je bil na poti iz škofijske palače do sreskega poglavarstva deležen navdušenih ovacij meščanstva. Na sreskem načelstvu je vrel na znanje poročila posameznih referentov, nakar si je ogle
dal bolnico in dom starcev in stark. Prebivalstvo mu je ponovno priredilo navduše. ne manifestacije in ga spremilo do pomola, kjer se ie vkrcal na parnik in krenil na otok Rab, kamor je prispel ob 21. uri čeprav je padal gost dež, ga je sprejelo mnogoštevilno prebivalstvo. Zaradi naliva se general Živkovič ni izkrcal, marveč ie sprejel starejšino sreske izpostave na Rabu ter mestnega načelnika v salonu parni-ka. Tudi prenočil je na parniku in še le naslednjega dne se je izkrcal in si ogledal mesto in okolico ter razne ustanove
Na velikonočni ponedeljek je prispel predsednik ministrskega sveta general Pera Živkovič z Raba v Jablanico, kjer mu je priredilo prebivalstvo, dasiravno ni bil njegov prihod službeno najavljen, navdušene ovacije. Okrog 8. ure je nadaljeval general Živkovič z avtomobilom pot v Kar-lobag, odtod pa v Gospič in Bihač. Po kratkem bivanju v Bihaču se je odpeljal v Bos. Krupo in preko Banjaluke nazaj v Beograd.
Povratek zunanjega ministra
Beograd, 22. aprila, AA. Včeraj ob 12.35 je prispel iz Pariza v Beograd minister za zunanje zadeve dr. Voja Marinkovic.
Seja glavnega odbora UJU
Beograd, 22. aprila p. Glavni odbor UJU, v katerem so zastopniki učiteljskih organizacij iz vse države, je imel v Beogradu dvodnevno sejo, ki je potekla v najlepšem redu. Na seji so bili sprejeti važni sklepi o organizacijskih zadevah, položaju učiteljstva in učiteljskih prejemkov. Sporazumno je bil odobren načrt novih pravil udruženja. ki bodo predložena letošnji glavni skupščini v odobritev. Določene so bile tudi smernice za delo glavnega odbora pri prizadevanju za zboljšanje gmotnega položaja učiteljstva. Minister prosvete Boža Maksimovič je sprejel ves glavni odbor, ki mu je sporočil ob tej priliki želje učiteljstva. Razpravljalo se je ob tej priliki tudi o čim enotnejši organizacij} učiteljstva
Nov pravilnik o izpitu železniških uradnikov
Beograd. 22. aprila AA. Minister prometa 'veti. Radivoievič ie podpisal novi pravilnik o polaganju izpitov uradnikov II. kategorije m to elektrotehnikov in elektrostroini-kov.
Kongres poljedelskih delavcev
Novi Sad, 22. aprila, p. Tukaj se je vršil kongres zveze poljedelskih delavcev Jugoslavije. Udeležilo se ga je 59 delegatov posameznih podružnic iz vse države. V imenu osrednjega tajništva delavskih zbornic v Beogradu je prisostvoval kongresu dr. Živko Topalovic. Navzoč je bil tudi zastopnik nemške zveze poljedelskih delavcev. Po poročilih o delu zvezne uprave se je največ razpravljalo o zaščiti poljedelskih delavcev. Sprejete resolucije naročajo zvezni upravi, naj v svrho gospodarskega^ ojačenja poljedelskih delavcev prične čimprej s snovanjem nabavljalnih in prodajalnih zadrug poljedelskih delavcev.
Zastopnik ministra za šume in rude
Beograd. 22. aprila AA Z ukazom Nj. V. kralia ie Dostavljen za zastopnika ministra za šume in rudnike dr. Oto Frangeš. minister Poljedelstva. ki bo zastooal ministra dr. Antona Korošca za časa njegovega bivanja v inozemstvu.
Italija kupi tovarno Steyer
Dunaj. 22. aprila p. Bivši italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero se je mudil prejšnji teden na Dunaju ter se .ie po-srajal za odkup tovarne Steyer za izdelavo munioije.
Požar vpepefil 380 hiš
Tofclio. 22. aprila d Ogromen požar je vpeoelil 380 stanovanjskih hiš. Огепј so podtaknili naibrž stavkajoči nameščenci cestne železnice.
Na svečan način je bila včeraj opoldne podpisana „londonska po-morska pogodba iz L 19304 - Optimistični govori šefov delegacij
London, 22. aprila. As. Po trimesečnem posvetovanju je bila davi v Saint Jameski palači od zastopikov petih velesil podpisana pogodba, ki se imenuje oficijelno »Londonska pomorska pogodba iz leta 1930.« Zaključna seja je bila zelo svečana. Vsi delegati so prispeli v salonskih oblekah in s cilindri. Kot prvi je vstopil ministrski predsednik Macdonald, ki je po prihodu vseh delegatov ob 10.30 otvoril sejo z naznanilom, da se bo vršila prihodnja pomorska konferenca leta 1935. Glavnj delegati so nato razmotrivali o najprimernejšem naslovu, ki naj bi ga imela pogodba in so se zedinili na gornje ime. Razen članov delegacij je prisostvovalo podpisu okrog 100 zastopnikov svetovnega časopisja. Ker ni bilo v dvorani za vse prostora, so bili ostali razmeščeni v sosednjih dvoranah, ki so bile zvezane z glavno dvorano z zvočniki. Kakor pri otvoritvi konference so prisostvovali tudi današnji zadnji plenarni seji konference številni fotografi, ki so fotografirali ta zgodovinski dogodek.
Macdonald je v svojem govoru izvajal med drugim:
»Šli smo tako daleč, kolikor daleč smo mogli trenutno sploh iti. Če primerjamo dosežene uspehe z Washing-tonom ali Ženevo, smo mnogo napredovali, če pa primerjamo uspeh s svojimi željami, imamo še mnogo zaostanka. Načeli smo probleme, ki jih do sedaj ni bilo mogoče rešiti. Vendar si moramo čestitati na doseženih uspehih. Razhajamo se v duhu aktivne blago-hotnosti in porabiti hočemo vsa sredstva, da se bo pogodba treh držav čim prej razširila v pogodbo petih ali še večih držav.«
Šef ameriške delegacije Stimson je med drugim poudaril, da polaga ta pogodba pomorske odnošaje z angleškim imerijem na pravično trajno podlago in ustvarja z japonskim sosedom odnošaje, fci zagotavljajo razvijajoče se prijateljstvo s to veliko državo. Z veseljem ugotavlja, da Francija i<n Italija nadaljujeta svoja pogajanja, iin izraža upanje, da bo přišilo do pogodbe petih držav za omejitev oboroževanja na morju. Amerika je prepričana, da je omejitev oboroževanja v medsebojnih dogovorih najuspešnejša metoidla, ki bo ojačila zaupanje narodov v medsebojno voljo za mir.
Francoski zunanji minister Briand je izvajal med drugim: »Ko je francoska delegacija prejela povabilo za udeležbo na tej konferenci, je popolnoma razumela težave tega poskusa, ki pomeni nov korak za organiziranje svetovnega miru. Celokupna francoska politika stremi neprekinjeno za tem ciljem. Zato je bila Francija kot prva prisiljena ponoviti pogoje, ki jih je treba izpolniti da se doseže organizacija mednarodne varnosti. Francija je ostala zvesta idejam, ki so stalno vodffle njeno mirovno poetiko, in je že samo od sebe omejila svoje oboroževanje tako zelo, katkor je le bilo združljivo z njeno varnostjo in njenimi mednarodnimi obveznostmi Francoska delegacija je pokazala željo, da bi se za izboljšanje mednarodne varnosti našla možnost premišljenega sporazuma za splošno znižanje oborožitev na morju. Zadeli smo na začasne težave, ld nam niso dovoljevale, dia bi takoj dosegli veliko rešitev, kakor smo jo želeli, vendar pa smo vsaj lojalno pomagali pri prizadevanju za dosego splošne rešitve.«
Brfiand je izrazil svoje zadoščenje, da je bffla sklenjena pogodba, ki bo omogočila tudi drugim narodom, da se ji pridružijo. V imemru Francije je čest "Ital Angliji. Zedinjenfm državam in Japonski k siklenitvi trojne pogodbe in zagotovil, da bo Francija vse storila, da omogoči popoln sporazum med vsemi pomorskimi sifemi
Italijanski delegat Ciriani je izjavil, da je fašistična politika stalno zagovarjala znižanje oborožitev na najnižje stanje. Italija hoče imeti samo defenzivne oborožitve. Zato pričakuje z veseljem trenutka, ko se bodo pogajanja s prijateljsko Francijo zopet pričela. Tudi on je čestital Angliji. Ameriki in Japonski in izrazil prepričanje, da se bosta njihovemu sporazumu kmalu lahko pridružili tudi Francija in Italija.
Načelnik japonske delegacije Vakat-suki je dejal, da je sedanja pogodba historičen spomenik na poti miru in človeškega napredka. Pogodba bo napravila konec tekmovanju in nezaupanju med narodi in bo pripravila atmosfero prijateljstva in tovarištva, ki bo omogo-
čila nadaljni napredek v razorožitvenem vprašanju.
Podpis pogodbe
Prvi je podpisal pogodbo ob 12.40 načelnik ameriške delegacije Stimson, za njim pa delegati Francije, Anglije, angleških dominijonov in Indije, Italije in Japonske. Originalna listina pogodbe bo shranjena v arhivu angleškega zunanjega ministrstva, kopije pogodbe pa bodo izročene drugim vladam, zastopanim na konferenci in ko bo pogodba od vseh držav ratificirana, bo en izvod pogodbe deponiran tudi pri Društvu narodov v Ženevi.
Francoski glavni delegati, zunanji minister Briand, mornariški minister Dumesnil in kolonijalni minister Pietri so danes popoldne zapustili London. Ameriški delegati bodo jutri zjutraj na krovu »Leviathana» odpotovali v Ameriko. Ameriška delegacija namerava ostati z Londonom tudi z ladje v telefonski zve-
zi. Japonski delegat Vakatsuki ie odpotoval na izlet po Angliji in Škotski.
V vseh krogih delegacij vlada veliko zadoščenje, da se je konferenca po večmesečnem naporu končala z relativno zadovoljnim uspehom.
Pet delov pogodbe
London, 22. aprila. Ae. Londonska pomorska pogodba sestoii iz uvoda, 26 členov in več dodatkov in je razdeljena v pet delov. Tekst pogodbe je tiskan v angleškem in v francoskem jeziku.
Vsebina pogodbe je že znana. Tretji del se nanaša samo na Anglijo, Ameriko in Japonsko, vsi ostali deli pa na vseh pet držav, zastopanih na konferenci. Po ratifikaciji pogodbe bodo vse države, ki imajo vojne mornarice, pozvane, da se pridružijo četrtemu delu pogodbe, ki urejuje vojno s podmornicami. Ťakozvana varnostna klavzula je priključena tretjemu delu pogodbe, termin za prihodnjo konferenco (1. 1935.) pa je določen v zaključnem, petem delu.
Katastrofa v jetnišnitf
Pri požaru v neki severoameriški jetnišnici je zgorelo 317 kaznjencev, okrog 200 pa je bilo ranjenih
Colnmbus, 22. aprila, sg. Ogromen požar je v tukajšnjih državnih zaporih zahteval 317 človeških žrtev. Razen tega je bilo ranjenih nad 400 oeeb. Pozneje uvedena preiskava je dokazala, da so nekateri kaznenci sami zanetili požar, ker so hoteli v splošni zmedi zbežati iz zaporov. Na več mestih eo našli z oljem namočene cunje. Dogajalo se je celo, da so padali streli na gasilce in so nekatere kaznence ujeli pri tem, ko so rezali cevi za vodo. Ogromna večina jetnikov pa se je obnašala naravnost vzorno. Pomagali eo pri gašenju, drugi pa eo se na poziv ječarjev vrnili v svoje celice, vse dotlej, ko je začela pretiti nevarnost, da se bo zgradba porušila.
Jetniki so se vedli tako odlično, <ia je guverner države Ohio izrekel vsem posebno zahvalo za hladnokrvnost in disciplino, ki sta pripomogli, da se je posrečilo ohraniti red. V nobenem primeru ni bilo treba službujočim uradnikom nastopati s silo. Posebno neustrašnega se je pokazal ječar Woodward, ki je imel v splošnem razburjenju nagovor jetnikom in jih svaril, naj se vrnejo v svoje celice, ki jih ne bo več
zaprl. Obljubo je izpolnil ter spravil tako kaznence v najlepšem redu zopet v zapore. Zelo odločnega in pravega heroja se je pokazal kaznenec Morton, kateremu se morajo brezštevilni tovariši zahvaliti za rešitev. Nameščenci jetnišnice se spominjajo, da je Morton vedno naglašal svojo nedolžnost in da je bil trdno prepričan, da bo prišel dan, ko bo lahko to tudi dokazal.
Po tej katastrofi je skoraj gotovo, da bodo ponovno proučili njegovo sodbo.
Trupla smrtnih žrtev so strašno zoglenela. Obrazi so tako spačeni, da trupel sploh ni mogoče identificirati. Trije jetniki so se zadušili pod kopicami trupel.
Strašna požarna katastrofa je obrnila nar se pozornost vse Amerike. Listi pišejo, da je bila ta jetnišnica določena za 15.000 jetnikov, vendar so bili prostori tako omejeni, da se je moralo na stotine in stotine kaznencev gnesti v pretesnih prostorih. Stavba je bila grajena leta 1815. in je od takrat niso več popravljali. Oblastva so zelo v skrbeh, kam bodo spravila številne jetnike, ki nimajo strehe, ker so tudi vse sosedne jetnišnice prenapolnjene.
Mussolini jev gospodarskosocijalni program
Velik govor na otvoritveni seji nacijonalnega sveta kor-poracij - Nasprotje med fašističnim in socialističnim
sindikalizmom
Rim, 22. aprila AA. »Agenzia Stefani< poroča, da je predsednik italijanske vlade Mussolini včeraj na Capitolu na svečan način otvoril zasedanje nacijonalnega sveta stanovskih organizacij. Mussolini je imel pri tej priliki daljši govor; takoj v začetku je izjavil, da pomeni nacijonalni svet kor-poracij za italijajsko gospodarstvo ono, kar je generalni štab za vojsko, to je mozeg, ki misli, deluje, pripravlja in koordinira posamezne akcije. Zatem je govornik izjavil, da mora v tem svetu sodelovati tudi fašistična stranka, ki je izvršila revolucijo. in da mora biti zato zastopana v vseh davnih revolucijskih ustanovah. V svetu so raznj ravnatelji zainteresirani!! ministrstev, da se tako ustvari kontakt med na-ciionalnimi silami in organi uprave. V svet sc poklicani dalje gospodarski strokovnjaki radi sodelovanja Pri reševanju gospodarskih vprašanj. Glavne naloge nove ustanove so odrejene v zakonu tako, da je s to ustanovo uveden т gospodarskem življenju italijanskega naroda nov element. Fašistični sindikalizem ie našel svoio zaokrožitev in svoj cilj v ustanovi korporaci] Socijalistični sindikalizem _ se naslanja na razredno borbo in prehaja s tem na politično področje, ki stremi za končno odstranitvijo privatne lastnine in individualne inicijative. Fašistični sindikalizem prihaja logično do ustanove korpo-racij. Fašistični sindikalizem brani privatno lastnino, ki }o hoče dvigniti do njenih so-cijalnih funkcij, ohranjujoč obenem zasebno inicijativo v meiah gospodarskega življenja nacije. Sindikalizem izgubi brez korporacij svojo glavno gonilno silo. ker so korporacije v tesni zvez\ s splošnim procesom proizvodnje. Sindikalizem v zapad-nih državah, kjer ni mogel doseči takozva. ne socijalizacije proizvajalnih sredstev ln izmenjave dobrin, ne predstavlja napredka, temveč se upropašča v borbah, kj se redno končujejo s porazi. Zato se nahaja sindikalizem na razpotju. Treoa se mu bo opredeliti za nekaj novega
Mussolini le priznal, -da od sistema korporacij ai treba pričakovati takojšnjih ču-
dežev, da pa bodo dogodki upravičili to usta novo. Nato je Mussolini govoril o težkem položaju gospodarstva in omenjal rešitev reparacijskega vprašanja, ki je uredilo odnošaje med Nemčijo in zavezniki. Glede Italije je govornik trdi', da je bila gospodarska delavnost leta 1929. mnogo večja nego prejšnja leta. Proizvodnja vseh vrst, zlasti pa udejstvovanje industrije je bilo rekordno. Uvoz premoga, mineralnih olj in proizvodnja hidroelektričnih energij je dosegla stopnjo kakor nikoli preje. Trgovska bilanca Italije 1929 se je izboljšala napram predhodnemu letu za 900 milijonov lir. Navzlic temu pa se pojavljajo v gospodarstvu še naprej razne slabe strani in hibe, k| iih ie treba odstraniti- Potrebne bodo ne ne samo osebne žrtve, temveč tudi intervencija države. Tu je Mussolini opozoril na ukrepe, ki so bili v tem pogledu izdani. Predvsem je omenil znižanje eskomptne obrestne mere od 7 na 5% ter učvrstitev valute, s čimer so bili udarjeni vsi oni, ki so prorokovali izpremembo tečaja lire.
Pri tej priliki je Musso'ini navedel, da bo ukinjen zakon o zaščiti najemnikov. Tekom svetovne vojne je bilo treba omejiti svobodno razpolaganje s stanovanji. Sedaj pa je nastala potreba, da se te omejitve odstranijo in da se vzpostavi svobodna izmenjava. Nadalje je treba pričeti z resnim odplačilom državnih dolgov. To politiko hoče fašistična vlada izvesti predvsem s pomočjo nacijonalnega sveta korporacij. Korporacijski režim bo zbral vse sile (gospodarskega življenja, da pojača blagostanje italijanskega naroda.
Tajfun na Filipinskih otokih
Manila, 22. aprila, d. Na Filipinskih otokih je divjal silen tajfun, ki je težko poškodoval 14 mest. Porušenih je več sto hiš ter je nad 90 odst. vsega prebivalstva brez etrehe. Vihar je uničil tudi vso žetev. Posebno težko sta bili poškodovani mesti To-loeo in Dulag. Samo v Dulagu je nad 10 tisoč prebivalcev ostalo brez strehe. Vse telefonske in telegrafske zveze so pretrgane. Po prvih poročilih je bilo najmanj 500 oseb ubitih,
Novi pofitíční vlomi v Pragi
Neznani vlomilci so vlomili v tajništvo agrarne in socialno demokratske stranke
Praga, 22. aprila h. Med velikonočnimi prazniki sta bila izvršena zopet dva vloma v tajništvi velikih političnih strank. Prvi vlom je bil izvršen v glavno tajništvo agrarne stranke in vsi sledovi kažejo, da storilci niso iskali denara ali vrednostnih papirjev temveč samo politične listine. Največjo Pažnjo so vlomilci posvetili pisalni mizi glavnega tajnika poslanca Berana, ki so jo s silo odprli in přemetali vse papirje v njej. Storilci so preiskali tudi vse ostale prostore v prvem , drugem in tretjem nad-
stropjn ter med drugim odnesli medalfcm-ček strojepiske, da bi s tem zabrisali sum da gre za političen vlom. Kaj so pokradli,
do sedaj še ni bilo mogoče ugotoviti, ker je posla-тес Beran odsoten. Zagotavljajo pa, da storilci niso dobili važnih listin v roke, ker jih tajnik ni puščal v pisarni.
Istega dne so našli izropano tudi tajništvo socijalno demokratske stranke. Splošno sodijo, da so bili storilci isti, kakor pri vlomu r centralno tajništvo agrarne stran-ke.
Madžari izzivajo po Slovaškem
Drzno nastopanje madžarskih iredentistov
skih izletnikov
Aretacija 95 madžar-
Praga, 22. aprila, sh. CTK objavlja uradno: 95 članov Udruženja madžarskih že-le7Tjiskih uradnikov je potovalo v ponedeljek skozi Siovaško ter na vsaki postaji izrivajoče prepevalo madžarske iredentistič-»e pesmi, o katerih so vsi vedeli, da so ▼ češkoslovaški republiki prepovedane. Izletniki so imeli s seboj tudi tri madžarske zastave. Že prej so češkoslovaški železničarji zahtevali, da se zastave in razne madžarske trobojnice odstranijo.
Ko je prispel vlak v postajo Раткая, Je postajenačelnfk odredil, da ne bo vozil vlak dalje, dokler Madžari ne bodo nehali řzzivati. Nastal je velik hrup, tekom katerega .j« morata poseči vmes policija, ki je
vseh 95 izletnikov aretirala. Ker je tajnik društva dr. Török izjavil, da sam garantira za vse, je bil končno zadržan kot edini in interniran v nekem tamkajšnjem hotelu. Izletniki kljub temu incidentu niso nehali izzivati m so nadaljeval s početjem tudi v slovaškem Šobu. Dr. Török je telefoniral v madžarski Šok, da se mu godi dobro, ima dovolj denarja in se ničesar ne boji.
Budimpešta, 22. aprila, g. Dopoldne so bili zaslišani udeleženci incidenta v Parka mi. Železniška direkcije j« taprosila zunamje ministrstvo, na} izposhije z intervencijo izpustitev, aretiranega tajnika Тбгбка, kar pa se naibrže ne bo mog'o zgoditi, dokler ne bo zadeva popolnoma pojasnjena.
Komunistični izgredi v Avstriji in Nemčiji
Krvavi spopadi med komunisti in policijo у Lipskem in pri Dunajskem Novem mestu — Izgredi praških komunistoy
Dunaj, 22. aprila, d. V Pottendorfu pri Dunajskem Novem mestu je bilo napovedano za veliko soboto komunistično zborovanje, ki bi se imelo končati z bakljado.
Ker sc je bilo bati, da bi prišlo pri tem obhodu do spopadov s prebivalstvom, je policija prepovedala ta komunističen obhod. Ker komunisti niso hoteli preklicati svojega zborovanja, je dospelo v Pettendorf 50 mož orožništva, ki so začeli z nasajenimi bajoneti razganjati zbrane komuniste. Pri tem je prišlo do ponovnih spopadov m je bil položaj zelo napet. Sedem komunistov je bilo aretiranih in predanih državnemu pravdništvu. V nedeljo dopoldne pa se je vršilo veliko zborovanje komunistov v Ho-rensteinu. Ko so hoteli komunisti napraviti obhod po mestu, jih je žandarmerija mofva ra žínala.
Lipsko, 22. aprila, d. Na kongresu komam stične omladině v Lipskem, j« prišlo do krvavih spopadov med policijo in komunisti. Komunistični omlaainci, ki jih je bilo okoli 15.000, so napadli policijski avto in pričeli pretepati policijske uradnike. Policijski uradniki so se branili z orožjem in gumijevkami. Pri tem je bil policijski stotnik GaPl tako težko poškodovan, da je na prevozu v bolnico izdihnil Ista usoda je doletela tudi policijskega nadstražnika Appela. Štiri težko poškodovani policijski stražniki pa se bore s smrtjo. Zaradi strelov, ki so jih oddali ogroženi policijski stražniki, je bil en komunistični demonstrant «bit, Štirje pa težko ranjeni.
Praga. 22. aprila, d. V praSki okolici je
prišlo na velikonočno nedeljo do večjih spopadov med komunisti in orožništvom. V Rasotniju se je kljub policijski prepovedi zbralo večje število komunistov, fci so pričeli ogražati orožniStvo. Iz množice
so metali na orožništvo tudi kamenje. Oddan je bil tudi en strel. Orožništvo je poseglo po orožju in oddalo v množico salvo. Pet žen in je bilo ranjenih.
Praga, 22. aprila, h. Komunistična stranka je pripravljala razne nemire v Pragi m okolici. Ker je praška policija ostro nastopila proti njej, je prenesla svoje delovanje v bližnjo okolico.
Na velikonočno nedeljo so komuntetl hoteli prirediti pri Rodatinu v bližini Prage veliko zborovanje, ki pa je bilo prepovedano. Zborovalci so nato preložili zborovanje v sosedno občino, proti čemur pa je tudi nastopilo orožništvo. Gruča udeležencev se je vrnila proti Radotinu, da bi skušala zborovati tamkaj. Agitatorji so postavili na čelo povorke ženske iin otroKe.
Pozneje je bilo mnogo ljudi aretiranih, med njimi tudi neki nemški agitator, pri katerem so našli mnogo obremenilnega gradiva, med drugim dnevnik i z k ai er ega je razvidno, da je priredila komunistična stranka vse te izgrede na pobudo iz Moskve. Komunistični poslanec Kopeclri, ki je bil vodja vse prireditve in bi bil moral govoriti, je brez sledti zginil in ga do se-M i ni bilo mogoče aretirati.
Stičen incident, ki so ga tudi izzvali komunisti, se je dogodil v Velikem Bočkovu v podkarpatski Rusiji. V gostilni sta ее sporekla dva gozdna čuvaja, med prepirom je bil eden ustreljen. Ljudstvo se Je zbralo pred gostilno in hotelo morilca linea ti Orožniki tega niso hoteli dovoliti, nakar jih je pričela množica obmetavati s kamenjem in groziti, da si bo s puškami, ki jih ima iz Rusije sama napravila red. Poveljnik orožnikov je odredil nastop proti množici, tekom katerega so orožniki morati tudi streljati. Kot žrtev je padel en komunist.
Razbojnistvo komunističnega agitatorja
Na Cetinju je aretirani komunistični agitator pri zaslišanju ustreffl policijskega uradnika in orožnika
Beograd, 22. aiprifta, AA. V soboto
19. t. m. je načelnik cetinjiskega sreza izvedel, da se je znani komunistični agitator Marko Mašanovič, ki je lani pobegni'] v inozemstvo in za katerim je zagrebška policija izdala tiralico, vrnil и inozemstva ki da se skriva na svojem domu v vasi Teklina. Takoj je naročil pisarju Radii Boškoviióu, nai odide -z -dvema orožnikoma v Tek lin o. kjer na i poišče Mašanovlica, ga aretira in pripelje na sresko načeílsitvo. Pisar je na-
šel Mašanovica na njegovem domu, ga aretiraj itn ga ma avtomobilu prepeljal ma sresko načelstvo v Cetinju. V (pisarni načelstva je Mašanovič iznenada izvlekel svoj revolver m težko ranil pisarja Baškoviča in opožrtiškega narednika Vicka Kovače viča. Dragi orožnik je bili lažje ranjen. Težko ranjeni pisar Boško-vič je, še preden je padel, z enim strelom ubiil Mašanovica, dočim je narednilk Kovačevič podlegel svoji rani še t "kom dneva.
Uvedba izletniških vlakov
Beograd, 22. aprila. AA. Minister prometa im ž. ftadivojevič je odobril, da se tekom polletne sezone 1930 uvedejo izletniški vlaki s 50 odst. popustom redne tarife ,in sicer na naslednjih progah: o i Beograda do Resnlika ali Ripnja, do Belega Potoka in do Ar я ngjelovca. od Niša do Sv. Petke, od Skoiplja do Kačaimka, od Novega Sada do Kamenice, od Zagreba do Soišaka, do Splita, do Ljubljane in do Rogaške Slatine, od Sušaka do Snpslkřh Moravic, od Ljubljane do Bohinjske Bistrice, do Rateč-Pianice, do Kamnika in do Škofje Loke,
od Siubotřce do PaHca. izletniški vlaki bodo vozili od 15. mala do 30. septembra. Dovoljena je uvedba izletniških vlakov tndi za druge re-feciie, ako je to potrebno. Izletniški vlaki so dovoljeni le v dnevih, kadar naraste frekvenca za SO odst. preko običajne vsakodnevne frekvence. Znižana cena velia za vse razTede. Za izletniške vlake veljaio tudi ugodnosti, veljavne za redne vlake.
Tujski promet v Dalmaciji
Split, 22. aprila, n. Preko velikonočnih praznikov ie obiskalo Split in druge primorske kraje ogromno število inozemcev. Ekskurzije tujcev postajajo na Dašem Primorjn vedno čeiče, take da Je pričakovati leto« izredno dobre tujsko-prometne sezone. Rab, Hvar, Makarska in Dubrovnik so it sedaj polni gostov.
Intervencija pivovarn pri predsedniku vlade
Beograd, 22. aprila, p. Zaradi napadov, ki so se v zadnjem času pojavili v javnosti proti zvezi pivovarniške industrije, je centrala industrijskih korporaci j izročila predsedniku vlade generalu Živkoviču spomenico zveze pivovarn, ki navaja vso zgodovino pivovarniške industrije v naši državi od prevrata pa do danes ter zagovarja tezo. da pivo v naši državi ni drago in da so pivovarne prisiljene zvišati njegove cene zaradi povečanja trošarine m ostalih državnih davkov.
Tragična smrt mlade lepotice
Čačak. 22. aprila o. Tu se ie pripetila
tragična nezgoda, katere žrtev de postala 17-letna Borika Vukojevič. V neprevidnosti io ie ustrelil z revolverjem njen prijatelj Borivoi Vukovič. Borikina smrt je izzvala splošno sožaije. tem boli. ker ie bila na glasu najlepšega dekleta Čačka in okolice.
ASK Primorje v Šabcu
Nogometno moštvo ASK Primorje je v nedelo in v ponedeliek sodelovalo pri prostavi desetletnice SX Mačve i г Šabca, prvaka novosadskega nogometnega saveza. Ljubljančani so prvi dan dosegli neodločen rezultat s 3:3 drugi dan pa so biti poraženi v 2:4. Ako se pomisli, da je Mačva izredno močan .klub, katerega Je na domačih tleh zelo težko pre-nragati, je zlasti neodločen rezultat prvega dne za Primorje prav časten. Sprejem, ki so ga Sabčani priredili fjnblianskim gostom, je bil zek) prisrčen m gostoljuben. Primorje se je borilo požrtvovalno .in dobro. Drugi dan se je med tekmo vlila ploha, ki je zelo тьг-mehčata itovito igrišče. Poset je bil pri obih tekmah rekorden. Primorje se Je sooči vrnilo т LJubljano.
Stalinova politika
Novice iz Rusije se prehitevajo. Ko-
lektivizirarje kmetslkega gospodarstva se je pričelo pred meseci na hitro, vršilo pa se je nenavadno naglo, tako naglo, da ga je popolnoma nepričakovano ustavil sam Stalin. Preokret je prišel tako nenadoma, da je bilo pre setiečenje ogromno, ne samo v slabo informiranem inozemstvu, marveč prav tako v Rusiji sami, tamkaj očividno še bolj. Odtlej se prenašajo senzacijonal-ne vesti izza kulis sovjetskih voditeljev, ni pa nikakega zanesljivega krite rija, ki bi mogli po njem presojati njihovo verodostojnost.
Ali kljub temu se zdi situacija precej enostavna in jasna. S kolektivizaci jo kmetskega gospodarstva se je dosegla taka zmeda v ruskih vaseh, da je v nevarnosti letina in da pretijo znova najhujši časi pomanjkanja živil ter celo lakote. 7x sedaj je v ruskih mestih ter industrijskih središčih stiska za prehrano in preživljanje po kartah in racijah, že sedaj strašno teži na življenju onih, ki ne pridelujejo živil sami. Sovjetski režim se tolaži z novo letino. ki naj bi dala celo previšek, toda s prenaglo kolektivizaci.io je nasitala nevarnost, da se bo množina razpoložljive hrane zmanjšala celo pod dosedanjo mero. To pa bi pomenilo strahotno preiskušnjo, morda cek> katastrofo samo.
Kako je prišlo do tega, si ni težko predstaviti. Na kmetih se je pravzaprav samo ponovila slika, kakor so jo kazala mesta ob začetku revolucije. Vse vrednote, vse bogastvo, ki ga je zbrala prejšnja doba v rokah meščanstva in sploh premožmeiših slojev, je postalo na mah plen onih, ki dotlej niso imela mnogo ali celo nič. Na kmetih je sedaj vse premoženje postalo last komune; pridobili so pri tem siromaki, ali trdnejši kmetje so izgubili svoj i mete k. AH to ni poglavitno, marveč je najvažnejše to, da je vrtoglava naglica silno mnogo uničila. Kulaki so hiteli klati svojo živino, prodajati svoje premičnine, da so rešili zase, kar je bilo največ mogoče, potem pa se hiteli vpisovati v skupno gospodarstvo, da izkoristijo skupnost kolikor največ mogoče. Sedaj naj bi se pričelo novo skupno delo, ali izkazalo se je. da ni na razpolago niti dovolj strojev, niti živine, orodja, semenja, zakaj počemu bi kulak tjakaj prispeval več nego njegovi sosedje, ki so prišli praiznih ток, če bo poslej dohodka deležen samo v toliki med, kot oni, ki ni nič prispeval. Tako poročajo proces podrobni opisi in nimamo vzroka, jim ne verjet-i; prehod v kolektivizacijo se je izvršil v znamenju panike in je očividno silno mnogo tmičil.
Stalin je z nenadnimi dekreti ustavil proces, zakaj perspektive za pomladna dela so bile obupna. Toda vprašanje je, če bodo njegove polovične odredbe imele uspeh. Po tolikih eksperimentih se gotovo vsakdo v Rusiji zaveda, da se je kolektřvizacija samo zavlekla ter nekoliko odložila, osftane pa slej ko prej na programu. Tega tudi Stalin ne prikriva. Kmet se bo tudi posleti zavedal. kaj ga čaka, ter ne bo i-mei veselja niti s svojim premoženjem, niti e poljskim delom, ker se bo zavedal, da mu je korist zagotovljena samo v prav majhni meri. Smatral se bo kot v likvidaciji in se prav gotovo ne bo toliko angažiral za delo, kot bi se sicer. Zato ostane nevarnost za letino tudi po Stalinovi nenadni prcorijentaciji, ki pomeni dejansko opasno omahljivost, nekaj takega, kakor kadar nekdo sede med dva stola.
Pogreb senjskega škofa dr. Marušiča
Senj, 22. aprila, n. Danes dopoldne so prenesli truplo pokojnega rešikomodru-škega škofa Marušiča ik škoiiijske palače v katedralo, kjer je opravi ob 10. dopoldne zagrebški nadškof dr. Bauer, ki se je pripeljal z avtomobilom iz Zagreba, v prisotnosti številnega svečeništva staroslověnsko opelo. Pri cerkvenih žalnih svečanostih je zastopal Nj. Vel. kralja polkovnik Dušan Stani enkovič, «Mje so bili še navzoči p a pešk i nuncij ma našem dvoru Peiegrinetti, splitski škof Bonefačič, škof s Krka dr. Srebrmč, zagrebški pcmožnii škof dr. Premuš, grško-katdiški škof 'iz Križevcev dr. Njaradi, ban savske banovine dir. Josip Šilovič ter mraotgo dnuigib odličnih osebnosti. Spominski govor je imel mestni načelnik Sen ja Rivo Secdhi, v cerkvi pa je govori! senjski vikar dr. Ivo Starčevic. Po teh svečanostih so prinesli 'truplo pokornega škofa na ladjo »Topola« ter ga prepeljal v Bakar. Odtod so prepeljali zemske ostanke (pokojnega reškomodmi-škega škofa v njegov rojstni kra i Plra-pntnik, kjer so ga pofkvžili k večnemu počitku v tamošnji cerkvi. Nj. Vel. kralj je poslal senjsiko modruškemn škofijskemu uradu sožafco brzoiavko.
Nezgoda jugoslorenskega parnika
Dunai. 22. aprila p. Jugoslovenski rernor-ker »Kralj Tvrtko« je na svoji poti oroti toku Dunava doživel blizu Aschachs težko neaeodo. Na šleou ie nastala luknja m je grazila nevarnost, d« se potooi ves tovor 300.000 кг koroze. Le z veMkim naoorom se ie Posrečilo zamašiti odrortino in rediti Ыако.
Avtomobnska nesreča igralke Sorel
Parte. 22. aorila d. Znana francoska igralka Sorel. ki ie ored nedavnim časomi gostovala tudi v Zagrebu m Beogradu, b; bila skoro postala žrtev težke avtomobilske nesreče. ko se i« z nekaterimi orinateliicami odpravila na telet z avtomobilom, ki se je prevrni?. Igralka ie dobila težke po'kodbe. doöirm so ostale rtiene prijateljice nepoškodovane.
Elektrffikacljski problem in naša javnost
Ze delj oasa se v javnosti govori o velikopoteznem elektrifikacijskem načrtu, ki ga pripravlja banovina; čuje se o pogajanjih med bansko upravo in mestom Ljubljano, tičočih se pogodbe za dobavo toka iz Velenja, objavljen je bil Sklep Pokojninskega zavoda, da se dovoli pod gotovimi pogoji banovini 20 milijonsko elektrifikaotisko posojilo. Na drugi stranii se nekaj tednov sem razVi-ja o tem problemu diskusija, ki javnost opozarja na ogromno važnost vprašanja.
Najprej so se pred kakimi tremi tedni oglasili industrijalci. Na posebej sklicani konferenci zastopnikov električnih podjetij je predsedujoči prof. dT. M. Vidmar izirazi-l mnenje, da vršeča pogajanja med bansko upravo in Ljubljano za dobavo toka iz Velenja, katerih rezultat, ako uspejo, bo za eno aii pa za drugo stran pomenil izgubo, kažejo na to. da gre razvoj elektrifikacije v pravcu ba-novinskega monopola. Zato mora obstoječa električna industrija biti oprezna. Zastopnik Fale inž. Rosshändler je sporočil, da je v sporazumu s TPD predlagal banu ustanovitev mešanega gospodarskega podjetja z najmnaj 50 odst. privatno udeležbo. Tem izvajanjem sta se pridružila dr. Šemrov in inž. Kifler. Konferenca je osvojila pomisleke proti pogodbi med Velenjem m Ljubljano.
Prošili teden je predaval o etektrffi-kacijskem problemu na povabilo Inže-njers/ke komore prof. dr. Vidmar, ki se je todi tokrat izrekel proti pogodbi, po kateri naj bi Ljubljana svojo ravnokar znatno razširjeno elektrarno ustavila ter dobavljala tok ж Velenja, кет bi taka pogodba bila vsekakor nerentabilna. Prof. Vidmar je za izgraditev Vetenja v veliko kalorično centralo, kateri se naj po principu mešane družbe priključijo ostala eleiktriška podjetja ter se tako ustvari obsežno skispno električno oimrežje.
Proti izvajanjem »prof. V?dlmar& se je oglasil inž. V. Tum šek, ki se najodločneje zavzema sa zvezni vod med ba-novlintsko hidrocerrtralo Završnico m kalorično centralo Veten je ter odklanja pri tej akciji, ki bo po njegovem mnenja 'zahtevala kakih 15 milijonov investicij, vsako udeležbo tujega kapitala. Inž. TurnSku se zdi popolnoma deplasšrano govoriti v zvezi s to akcijo o stremljenju banovine po elekitriškem monopolu. Kar se tiče pogajanj .med Ljubljano in barrovino za vedenjski tok. smatra mi. Tttrmšek račune prof. dir. Vidmarja za pogrešne. On je mnenja. <fa je za Ljubljano najbolje, da se nasloni na Velenje, ugodna osnova za zadovoljivo rešitev aranžmana med mestom ki banovino se mu zdi nesporno mogoča.
Inž. Turnšku odgovarja prof. Vidmar s konstatacijo, da se ni izrekel proti zgraditvi zveznega voda med Velenjem in Završnico, temveč ravno nasprotno. Obenem poudarja potrebo skupne organizacije vseh elektrarn v banovini, ki bi bila dovolj močna, da bi se potem kot enakopravni faktor razgovarjala s Falo. Glede Ljubljane zavrača prof. Vidmar osnovo računa inž. TurnŠka, ki ni pomislil, da je pogodba med Ljubljano in Velenjem zamišljena za 30 let, ter vztraja pri tem, da Ljubljana svoje elektrarne ne sme ustaviti.
Tako strokovnjaki. Javil se je бе predsednik upravnega odbora mestne elektrarne obč. svet. g. Orehek, ki se izreka proti udeležbi privatnih podjetij pri elektrifikaciji, pač pa za tesno sodelovanje banske uprave z občinami.
G. Orehek energično odklanja »vmešavanje« prof. Vidmarja v zadevo pogodbe med Velenjem in Ljubljano, češ, to vprašanje bosta banovina in mestna občina že sami rešili. Sploh smatra, da predavanja in razpravljanja o elektrifikaciji »le begajo javnost«. Tudi inž. Turnšek je mnenja, da naj se vprašanje pogodbe med Ljubljano in Velenjem reši »pri zeleni mizi, časopisje ni za to primeren forum«.
Javnost sledi vsem tem diskusijam in polemikam z mešanimi občurtki. Vsi vidimo, da gre za velike stvari, a v čem ie prav za prav problem, to ni bik) nikjer avtentično povedano. Javnost ni poučena, kakšen elektrifikacijski načrt ima banovina in kako ga hoče izvesti. Čujemo, da so eni za 'banovinski monopol, drugi proti, a ne ve se niti, ali res hoče banovina monopol, ali ga sploh noče. Vrše se pogajanja med Ljubljano in banovino za dobavo velenjskega toka, javljajo se strokovnjaki, ki ostro kritizirajo osnovo takega aranžmana, toda avtentičnega do sedaj ni bilo nič objavljenega in javnost se ne ve opredeliti.
Ln vendar so vsa ta vprašanja ogromnega pomena za vse naše narodno gospodarstvo! Mislimo, da ni treznega človeka v naši ožji domovini, ki bi odklanjal tidejo, da je treba eiektrifikacij-ski problem rešiti z vidika javnih in ne privatnih interesov in da so torej javnopravne konporacije (banovina, obäma) nesporno poklicane igrati tu prvo in odločilno vlogo, ker gre za to. da se vsej deželi osigura dobava dovoljnega »n cenenega električnega teka. Nihče pa ne bo pri tem hotel prezreti dejstva, da je privatna inioijativa in gospodarska požrtvovalnost pri nas ustanovila četo vrsto mafh elektrfškfi podjetij, ki jim že iz elementarnih narotflno-gospodaT-skih vidükov ne bomo želeli pogfima. A na drugi strani se teko ogromni .proble-
mi ne dajo reševati »pri zeleni mizu« lin popolno pogrešno je mišljenje, da »taka predavanja in razpravljanja le begajo javnost«. Nasprotno, elektrifikacijski problem spada v javno razpravo, saj gre za zadevo, ki se ne tioe samo nas danes živečih, temveč cele vrste bodočih generacij. Treba ga je &ato popularizirati, treba ga je javnosti v glavnih obrisiJ> predstaviti, iznesti načrt — gospodarski, finančni in tehnični — njegove izvedbe, potem pa naj se oglašajo ' tehnični strokovnjaki, narodnii gospodari, javni delavci in privatni interesenti. Naj se o njem diskutira in polemizira. Vsaka tehtna beseda je tu korak k uresničenju in vsak nasvet prispevek k čim boljši in premi.šljenejši izvedbi v interesu naroda in njegove gospodarske bodbčnosti. In to hočemo vsi.
Nesreče v metliški okolici
Smrtna nesreča uglednega posestnika — Tretji požar — Modras ga je pičil v ustnico
Metrtka. 22. аотйа
Na лгейко soboto ricrog 5. oopoldne je
posestnik Josip Režek te Krašnjega vrba št 1. občina Radovica pri Metliki, popravljal uešpot poleg svojega poslopja. Ker }e bila zaradi deževja v preteklem tedn« гея»-Ha prečen razmočena, se ie rxfrvaM od pecme kamen, te' ie Režka podrl: ker je sve* hribovit ter stnm. se ie Režek zvalil s kamnom vred nad 60 metrov daleč na-vizdol. kier ie obležal težko »oškodovan. Zlomilo mo le levo nogo. odrlo desno, do~ bel wl ie ћкб tako težke poškodbe na gJavt da ie čez dobre pol tire na svoiem domu umrl. Slučajno je prič!a mimo neka dekK-ca te vasi in ie o nesreči obvestila domače. to so ootem Režka prenesli na dom. kier pa ie lahko še samo povedai. kako se mo ie nesreča pripetila, nato na je oo^tai nezavesten ter kmalu izdihnil. Ponesrečenec. ki je bil 46 let star, zaoušča ženo Ano in t>et otrok, med nrnni tri nedorasle. Nesreča je zbudila splošno sočutje z dražb», ker ie M Režek znan kot dober gospodar, oride«n, pošten m iskren Belokranjec.
V	tretje ere rado. Za požarom v ZaluW ie sledil požar metliške elektrarne, na veliki petek ob pol 2. wwocí pa je izbruhni! ogenj v čebel.maku posestnika Martina Ne-maniča iz Božjakovega št. 39 ter mo rniiöl pred dvema letoma mostavljerti nov čebetj-nak. Imel je devet polnih Žnrdaršičevih pa-njerv. devet praznih ameriških ter nekaj če-belarskega orodia. Ker k bel NesmanŤč zavarovan za 11.000 Din. kar presega pravo vrednost nastale škode, ie nastal sum. da je sam zažgal. Ta sum ie zlasti pačile dejstvo, da je pred poižarom odstrani! te čebeljnaka najboljši pa m" s čebelicami. Osam Ijenega posestnika so včerai aceťrafi ter se nahaja sedaj v zaporčh tukajšnjega sotfj-5ča. Preiskava bo ugotovila, ali ie na мягт kaj resnice afe ne. ker za krivdo sedaj še fli nikakih dokazov.
V	nedeljo zvečer so v Metliko k zxfc-?rv-rnku prtpeluafí na vozu te Radatovča človeka s strašno zatečeno davo. Nesrečni človek, po imenu Andrej ZrvrečK. rodom te vasi Kostanjevac v občini SoSice. ie kot dhi-nar delal po okoliških vaseh. Baje je WJ alkoholik in ima navado, da s« icrra s strupenimi kačami. Tako те tudi na veliki četrtek ujel modrasa, ki so se pri nas pojavili že rwed več časom, ter ga priveza* na. palico. Hotel se ie z nfffm producirafi ter ga dresirati. Ker ga modras ni hote! nbrrafl. mu ie pfhml v žrelo rrri tem pa se je modras zagnal oroti njemu in га pial v zgornjo ustnico. Okrožni zdravnik v Metliki m« je takoi vbrrasrnil več injekcij »roti strufpa. Mož je ie pri življesrjn. ker si te modras bržkone že prej tepraznil svojo zalogo strupa in iri ime! zato njegov mk popnbrega učinka. Pomagala pa ie hid,- hitra adravH-řka tromoč.
Brezžični pozdrav luni
Washington, 22. aprila, g. Vodja radro-oddelka, mornariškega znanstvenega instituta dr. Hoyt Taylor hoče r kratkem poskusiti poslati na haio brezžični signal Upa, da bo luna refleksirala ta signal ki bi napravil pot od zemlje na hmo in пажај v 2.8 sekunde. Ta signal bi po tem času so-pet ujeli v Washingtonu. Ako bi ta eksperiment »pel. bi Taylor postavil nov m-kord za kratice valove. Največja dafjave za kratke valov«, je bila do sedaj ргск^ Newyork-Avstralija.
Kamenje na avto italijanskega podanika
Budimpešta. 32. аргйа АЛ. Korbiro poroča. da so se sinoči neznani dečki na cesti v bližini Blatnega jezera zabavali s tem. da so s kameniem obmetavali avtomobile. Kamenje ie padk) tudi v avto. v katerem sta bila italijanski poslanik v Budimpešti Ат-lotti in vojaški ataše italijanskega poslaništva polkovnik Ох:По. Polkovnik ie bil randem na glavi. Poslanik Arlotti je takoi vloži! prijavo zaradi kazenskega postopanja orot; neznanim storilcem. Še rste nocí ie ooliciia ukrenila potrebno, da jzsled m aretira napadalce na italijanska dWomet-ska predstavnika.
Angleški učitelji profl učiteljicam
Manchester. 22. aprila. Tukajšnji učSteffl so sprejeli na konferenci resolucijo, v kateri orotestiraio Proti vedno bolj naraščajočemu številu ženskih učiteljskih moči in zahtevalo, nai Poučuieio v deških razredih izključno uöitelii. Končno poudarja resolu-ciia. da ženska vzgoja pomehkuži dečke.
Naročajte
_„Našo dobo"?
Hmeljski trg
Zatec, 32. ат>гНа. h. Tendenca mirna. Promet neznaten, cene neizpremenjene 575 <k> 650 Kč. Po vesteh iz Nemčije pripravlja nemška državna vlada novo odredbo, po kateri bodo razen za pšeeico tn ječmen n ved ena tndi za taji hnve'i nova uvozna omejitev. V bodoče bo zakonito določeno, da bo tnorala nemška indm st rija porabiti na ima ni 90 odstotkov hstnesa hmelja, tako da bo 1« 10 odstotkov ostalo га porabo inozemskega blaga