Številka 162. Trst v četrtek 14. junija 1906 Tečaj XXXI. g^* Izhaja dan :udi ob neaelian in praznem ob 5. nn, od ponedeijKili ob 9. url zjniiaj. Posamične številke «e proohjajo po 3 nvć (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trutu m okolici. Ljubljani, Gorici, Sranju. Petru. Sežani. Jfabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dombergu, Solkanu itd. C sne ogrlasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 21 s mm i : za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po i»0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daljDH vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi , Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost'4 za Primorsko. V edinosti je moč J Naročnina zn&i* za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. — Na naroČbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaj«* Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poitno-hranOnični račun št. &ftl.652. - TELEFON štev. 1167. - Cinizem v sjorti polili Z Dolenjskega, 11. jun. V kvantitativnem obziru smemo biti Slovenci že ponosni na svoje časopise, kajti štejemo že kacih 7 0 perij odično izhajajočih publikacij te vrste. V kvalitativnem pogledu se pa ne smemo preveč bahati s svojimi listi. Nimamo pa v mislih tu strokovnih naših časnikov. marveč le tiste, ki se bavijo več ali manje s politiko. V tem obziru pa moramo, žalibog, naravnost izpovedati, da je že preveč slovenskih listov, ki žvižgajo nemški pregovor : „Politisch Lied, ein garstig Lied"4. In to žvižganje traja, žal, že nekaj let. Prvotno tega med Slovenci ni bilo. Slovenska politika je bila prvotno vabljiva in lepa pesem, bela ko čisti sneg. Od leta 1348. sem se bavimo Slovenci s politiko ; seveda je bilo to pod absolutistično vlado do 1. 18HO. in 18 19. temeljnih zakonov — to je bilo dalo Slovencem dovolj gradiva za vso njih politično delovanje. In to delovanje je bilo dolgo, dolgo časa jako plemenito, blago, plodonosno. Prvotno politično delovanje slovensko, kjerkoli se je javilo, vzgajalo je mlad slovenski naraščaj in priprosto slovensko kmetsko in delavsko ljudstvo, da se je tudi ono, enako svojim voditeljem, začelo ne samo zavedati svoje narodne individualnosti in svojih narodnih pravic, ampak tudi izobraževati se in gospodarsko napredovati. Če so pred leti tudi navstajala kakšna nesoglasja, niso bila tako velika, da ne bi se dala poravnati. Tako je bilo med Slovenci precej dolgo vrsto let, a ti časi so niinoli ; in ne kaže, da bi se kmalu povrnili. Med Slovenci so navstale politične stranke, med katerimi najbolj na površje silita takozvani „klerikalna14 in „liberalna" stranka, ki imate glavna tabora v središču slovenskik pokrajin. Ti stranki se vedno bolj in bolj odlikujete po politični zagrizenosti. < ilj teh strank je ta, da se vsaka vzdrži in okrepča kakor stranka. V dosego tega cilja ni nobena stranka izbirčna v sredstvih. Zaveznikov iščeta ena kakor druga. Ako jih ne moreta najti v lastnem narodu, iščeta jih v tujem taboru. 0e jej je ta pomoč premajhna, zateka se zdaj ena, zdaj druga k — vladi. Ce se ne more zmagati z „uma svetlim mečem"4, zateka se k „sili*. Če pa jej kdo očita tako pogubno početje, — gorje njemu. Raztrgan in osmešen je pred svetom. In tako početje naj bi ne žigosali ? Kdaj je še svet slišal, da bi se omikani, iskreno rodoljubni ljudje norčevali, če se bratom priporoča „slogo", „sporazumljenje*4, „rodoljubje44 in kar je še drugih lepih čednosti ? ! Slovenski politiki v Ljubljani naj napišejo na svoje politične liste geslo : „Politisch Lied — ein garstig Lied"4. PODLISTEK. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šanoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. Prevel 2H. C—č. Večer je. V hiši Živana Benkoviča je sedela vsa rodbina za mizo. Ravno pove-čerjali so. Stanko je sedel mračno in je molče gledal pred-se, a tudi Živan se je držal resno. Gospodinja Jela je ves čas pogledavala sedaj svojega sinu, sedaj moža, in kimala z glavo. Oče in sin, oba hude naravi, sta se bila zjutraj sporekla in še sedaj, ko je že minul dan, nista se zbližala v misli. — Čemu molčita, kakor da sta skregana? se je oglasila Jela, ker jej je bilo neznosno v taki družbi. — Ti sinko, se je obrnila mati do Henka — mlaji si in se moraš pokoriti sodbi svojega očeta. (Pričani se niso kesali nikdar, kadar so poslušali očeta, pak tudi ti, če boš brzdal svojo hudo narav, uvi-diš. da je oče prav delal. — Ne čudim mu se - je prijel za besedo Zivan ako mi prigovarja, ker nisem šel z ostalimi <«ričani na Kapiteljce. Vzgojen je kakor vojak in verujem mu. da mu ni mi-lejega poklica, nego so boji in spopadi. Ali Proračunski odsek zbornice poslancev. Ojstra kritika o vladnem načrtu za pristaniška dela v Trstu. (Brzojavno poročilo.) Dunaj 13. Proračunski odsek zbornice poslancev je razpravljal danes poročilo pod-odseka o načrtu vlade za pristaniška dela v Trstu. Predsednik Morse v se je skliceval na izjavo, ki sta jo v zadnji seji odseka podala grof Auersperg, sedaj minister za trgovino, in sekcijski načelnik Stibral. Prvi je bil še malo časa v službi, drugi pa se je ravnokar povrnil z dolgega dopusta. Ni eden ni drugi nista mogla popolnoma poznati tega problema, tako da stvari, ki sta jih razlagala v odseku, niso odgovarjale resnici, ampak so bile oprte na netočne informacije. Pododsek je proučeval stvari z veliko marljivostjo. Preiskava je dokazala, da, odkar ni bilo več parlamentarne kontrole, so se godile nepristojnosti in svojevoljnosti. Posebno pa tedaj, ko je bila na čelu vlade oseba, kakoršnja je dr. Kiirber, ki je s svojimi avtokra-tičnimi zistemi, ne da bi se kaj brigal za druge ministre, in s tem, da je odločal brez njihove vednosti, privadil javnost, da se je obračala le do njega. Ob oddajanju druzega dela pristaniških del so se vršili, kakor izhaja iz aktov, telefonični pogovori in so se tudi delali sklepi po telefonu, ne da bi se bil napravil kak zapisnik o teh pogovorih. Vlada je opravičevala to postopanje, češ, da v parlamentu je vladala tedaj obstrukcija. Govornik je za to, da se taka dela oddajajo tuzemskim podjetjem, vendar treba pri tako važnih delih gledati tudi na sposobnost in izkustvo konkurentov. Ako pogledamo veliki škripec za dviganje blokov, kakoršnji se izdelujejo v vsaki veči tovarni za stroje v Avstriji, čitamo napis : tovarna za stroje v T r e v i s o. Ko sem vprašal, kje je drugi stroj za dviganje blata, last tvrdke Faccanoni, ki je bil plačan od nas, se mi je odgovorilo: V k o n kurenčnem pristanišču v Benet-k a h. Neka francoska tvrdka je napravila preliminarne študije v tržaškem pristanišču za katere je potrosila 50.000 frankov, ker se je nadejala, da se nje ponudba vzame v po-štev. Tržaški tehniki so obžalovali, da se d^la niso poverila tej tvrdki. Govornik je pripovedoval, kako da hoče podjetje „Unionbank potegniti na-se vsa velika dela in dr. Korber je dal tej tvrdki koncesijo za novo stavbeno podjetje, ne da bi bil niti vprašal ministra za boj je eno, drugo je razbojništvo. Ko so bili pred nekoliko škofovi ljudje navalili v šoštar-sko ves, sem jih jaz sam odganjal od tam. Tudi danes bi bil šel z drugimi brati, ako bi šlo za to, da obranimo svoje in očistimo zemljišče svoje od nepoklicanih gostov. Nu, to je bilo postranska stvar, glavna pa je bila ta. da se Kapitelj opleni in opustoši, da se pobijajo in mrcvarijo ljudje, da se naskokuje na cerkve in samostane. Vse to se je dogodilo in hvala Bogu, da se je dogodilo brez mene. Za take stvari nisem jaz. Gričan sem, a sem tudi krščan, ki spoštuje božje zakone in svojo cerkev. Zato seni jim rekel, ko so se začeli zbirati okolo mestne zastave. Ljudje, branite svoje, ali izogibajte se razbojniškega posla. Ne bodite sami sebi sodniki. Imamo bana, imamo kralja, ona dva bosta kaznovala krivce, al nikar ne dajajte si sami zadoščenja. Niso hoteli poslušati me, ampak udarili so na Kapitelj. Pa kaj je bilo ? Počenjali so strahote in grozote, ki nas sramotijo pred Bogom in svetom. Vem, govorili so tudi to : čemu bi bili bolji od duhovnikov ? Ako morejo oni pleniti, pustošiti, ubijati, naj bi-li mi stali prekrižanih rok ? Zastonj sem jim govoril, da so tudi oni ljudje, da ne treba radi jedne zmote delati še druge ; leteli so besni in krvižejni preko pisanega mostu. Mari odobravaš, kar so delali tam ? Reci, sinko ! trgovino. Ne le, da je imela „Unionbank" velik interes na tem, da je na čelu vsega podjetja. ampak je hotela biti tudi velik delničar Llovda. Ali tu so bili vmes drugi interesi. Govornik je povdarjal, kako se danes ves promet z Dalmacijo vrši preko Reke. Tržaški poslanci niso nič vedeli od vseh teh stvari. V tozadevni interpelaciji so povdarjali potrebo, da se preskrbi ozirom na gradnjo železnice čez Ture, ali zahtevali so razpis natečaja. V vsej stvari pristanišča tržaškega so vladali : malenkostnost nazorov, pomanjkanje kriterijev in omejene birokratične ideje. Če bi se bilo delalo z razsežnimi idejami, bi bili mogli izvršiti velika dela celo v lastni režiji in z malimi podjetji. Govornik je povedal, da so se členi pododseka podali v Trst. Potovanje je bilo vspešno. Potem je pripovedoval, v kaki zadregi so bili uradniki pomorske oblasti, ko so členi pododseka zahtevali informacij ter se prepričali o vsem. Uradniki so dali take informacije, ko jih je on osebno zagotovil, da se nikomur ne skrivi niti en las radi tega. Te moralne obveze se bo držal, dokler bo člen parlamenta. Govornik je povdarjal, da se je dobra mnenja glede pristaniških del odklanjalo in da se ni upoštevalo mnenja tehnikov pomorske oblasti. Tam gori so odločevali kakor so hoteli. Govornik je zaključil ponovnim zatrdilom, da bo pazil, da ne bo noben uradnik trpel škode radi teh podanih informacij. Ministerski predsednik Beck je pripoznal, da je poročilo jako točno v dejstvih in zaključkih. Priznaval je parlamentu in odseku pravico, da se bavita s tem vprašanjem. Tudi on ukrene vse potrebno, da dobi odsek vsa potrebna pojasnila. Vendar pa, da-si priznava parlamentarno kontrolo, povdarja, da le vlada mora voditi delovanje uradnikov, nositi odgovornost za to njihovo delovanje in skrbeti za njih interese. Morsey da je dal vsej stvari personalni značaj in hoče postaviti bivšega ministerskega predsednika v krivo luč glede oddajanja pristaniških del. Govorniku pa je v dolžnost, da vzame v energično obrambo dra. Kiirberja, ki da je vsikdar korektno in pošteno postopal. Potem je ministerski predsednik prečital neko došlo mu pismo dra. Korberja, v katerem pravi, da so se v letu 1901 nekatera najnujneja dela poverila Fac-canoniju in tla je bilo potem mnogo pritožeb radi postopanja te tvrdke. izlasti zato, ker je najemala pretežno italijanske delavce in uradnike. Ko je bil (dr. Kiirber) v letu 1903 v Trstu, so ga nekateri drž. poslanci prosili, naj povspeši odlok vlade glede spopolnenja pristaniških naprav v Trstu, da ne bo ovir za trgovino. Ob enem se mu je reklo, da naj bi se vsa slična dela poverila konsorciju, v katerem bi bili udeleženi v jednaki meri Italijani in Slovenci, ker ni dopustno, da bi se taka dela oddajala ptujim podjetjem. Dalje opravičuje baron Beck, zakaj seje banki „Union"4 poverila sestava konsorcija. To se je zgodilo radi odnošajev te banke do avstrijskega Llovda in do tržaških trgovskih krogov. V jirotokolu, ki ga je predložil ravnatelj banke „Union*4, je bil tudi pogoj, da „Union*4 plača Faccanoniju veliko odškodnino, da se ta odpove vršenju nadaljnjih poverje- nih mu del. Dr. Kiirber pa je odklonil te pogoje, rekši, da na tej . podlagi je izključen vsaki dogovor, na kar so bili predloženi novi predlogi, ki so bili še le po daljših pogajanjih vsprejeti od vlade in ki so jih zastopniki banke „Union" označali kakor pretrde. Zato se ni razpisala javna konkurenca. Ali z ozirom na težke pogoje sta zahtevala banka „Union" in konsorcij. naj jim vlada vsaj že sedaj zagotovi dela, pridržana na drugo gradbeno perijodo. Vlada pa je odklonila to z ozirom na potrebno parlamentarično rešitev, na kar se je konsorcij vdal proti obljubi, da se ga bo svoječasno ob jednakih pogojih vpo-števalo, kolikor možno. Na to še le se je sklenila pogodba s konsorcijem, seveda s pridržkom, da bo ustavno odobrena. (Zvršetek pride.) — Vsega ne moremo odobravati, kar se je delalo tam, je odgovoril Benko, dvignivši glavo — ali, ko odhajajo vsi, ni prav, da se izključujemo mi. — Nismo sami! je rekel Zivan — jih je več, ki so ostali doma, kakor mi. To ni nikaka sramota. Često se dogaja, sinko moj, da zli duh stopi v večino in jih ostaja le nekoliko, ki prav in bistro sodijo. Ali ti ne odločujejo, kakor nisva midva danes. Mari misliš, da so oni najhrabreji, ki so šli tja črez na Kapitelj. Spomni se le našega zdravnika. Večega plašljivca ga ni bilo, nego je bil on, a danes je poginil kakor junak. Zakaj ? Ker ga je množica seboj vlekla, pa se ni mogel umakniti. A koliko jih je bilo pod našo zastavo, ki so samo zato stopili pod njo, da morejo pleniti in grabiti ! Reei, sin, kako bi ti bilo v taki družbi ? Benko je molčal, ker je začel uvidjati, da oče prav govori. —• Tako ti je, vidiš — je nadaljeval Živan. Mlad si še in neizkušen, pak, ko sodiš o kaki stvari, ne misliš na vse. V tem poslu sem jaz že osivel, sinko moj ! To ni konec sporu, kar smo danes doživeli. Danes so Gričani Kapitelju zdravijco napili, jutri odzdravijo oni drugi. Dal Bog, da sem kriv prorok. A kam dovaja to, če si sami kro- Volilna reforma. Iz seje odseka za volilno reformo. V seji dne 12. t. m. je odsek za volilno reformo — kakor smo že sporočili — začel podrobno razpravo o £ f>. ki določa raz-vrščenje volilnih okrajev. Začeli so z Dalmacijo. Prišlo je torej v razpravo navskrižje med jugoslovanskimi in italijanskimi zahtevami. Od italijanske strani sta posegla v debato poslanca B a r t o 1 i in M a 1 f a 11 i, od slovensko-hrvatske deželni glavar dalmatinski posl. I v č e v i č in posl. P 1 a n t a n. Bartoli je zahteval, da se število mandatov določenih za Dalmacijo pomnoži od 11 na 12 in naj bi se ti volilni okraji določili tako, da bi bilo tudi Italijanom zagotovljeno zastopstvo v parlamentu. In sicer je stavil dr. Bartoli konkretne predloge za tako razvrščenje. Če bi pa odsek ne hotel vsprejeti predložene pomno-žitve mandatov v Dalmaciji, je stavil Bartoli eventuvalen predlog na podlagi 11 od vlade predloženih mandatov, češ, naj se volilni okraji razvrste tako, da bo dalmatinskim Italijanom — če tudi ne dobe svojega posebnega volilnega okraja, v katerem bi imeli večino dana možnost, da zmagajo z enim poslancem. Ta volilni okraj naj bi se sestavil iz občine zaderske in iz sodnega okraja pažkega. Dr. Bartoli je potem dalje utemeljeval izlasti ta poslednji svoj predlog. Temu njegovemu utemeljevanju hočemo posebej posvetiti nekoliko odgovora, da bodo videli čitatelji, da je vse to pehanje Italijanov radi volilne reforme v Dalmaciji manever, ki ne more nikdar imeti praktičnega vspeha zanje. Poslanec Iv cevi ć se je najodločneje izrekel proti temu, da bi mala italijanska manjšina dobila svojega zastopnika ter je predlagal, naj se razdelitev okrajev v Dalmaciji spremeni tako, da dobe Hrvatje 11. Srbi pa 2 mandata. Minister za notranje strani Bienerth je menil, da 11 mandatov odgovarja popolnoma številu prebivalstva in da je z ozirom na davčno moč prej previsoko, nego prenizko. Ker italijansko prebivalstvo Dalmacije iznaša komaj tretjino skupnega prebivalstva, se vladi ne zdi umestno, da bi Italijani dobili svoje posebno zastopstvo. Tudi za predloženo izločenje glavnega mesta Zadra ne govore kriteriji, ki veljajo po družili deželah za tako postopanje. Z ozirom na mnenje posl. Bartolija, naj bi se napravil za Dalmacijo naroden kataster — slično kakor na Moravskem ne za- jimo pravico, kakor da ni ne kralja, kona nad nami ? Nekdo je potrkal na vrata. — Kdo je božji? Vstopil je Janko Zlatobradić in je do-vel seboj ženo, otroke in Iso. — Dober večer, stric! je pozdravil mlinar. -— Kaj se je dogodilo ? sta vprašala Zivan in Jela, preplašivša se. — Nič, nič ! je odgovoril mlinar. Nič hudega se nam ni dogodilo, ali bojimo se. da bi moglo priti kaj hudega. — Ali grozijo ? je vprašal Zivan. — Slabo govore! je potrdil Janko. Pravijo, da opustošijo vsa predmestja in vse mline. Tu ni šala in za to sem dovel svojo družino pod tvojo streho. Tu so varni. — A ti ? je vprašal Zivan. — Jaz ostanem v mlinu, da branim svoje imetje, ako pride do česa — je odgovoril Janko. Ako bi zapustil mlin, mi ga za-žgejo in pograbijo vse, kar je v njem. Potem bi bil zopet na beraški palici. Komaj da sem si nekoliko opomogel, pa da naj bi začel z nova od bede in nevolje ! — Bolje je tudi to, nego da izgubiš glavo, je rekla Jela Zivanova. Ostani Janko z našimi pod streho, pak čakaj, da se poleže ta spor. Stran IT. 5EDINOSTc štev. 1C>2 V četrtek, dne 1-1. junija 1 — je odgovoril minister za notranje stvari, tla se more misliti na tako napravo za dr-žtivno-zborski volilni red le tedaj, ako je določeno za dež.-zborski volilni red. Ne kaže, da hi se v di zavnozborskem volilnem redu prednjačilo vtem pogledu. Potem seje minister izjavil tudi proti dol učenju volilnih okrajev, kakor je predložil poslanec Ivčevir. ter se je minister zavzel /a predlog vlade, ki da najbolj odgovarja gospodarskim in narodnim razmeram v Dalmaciji. Posl. P 1 a ji t a n je zahvalil Hrvate na predlogu Ivčević.i. po katerem dobe Srbi 2 mandata, ker s tem se poneha boj med obema maseo, Hrvat po rodi! in je ravno v novejem času sor in učeniak I • v« opozarjamo \ as in da profe-Hrvat, sličen brat-.!, i - oi se marve Kar s vornik i talij ai zastoj gotovi Dalma I raj/en sten n vico š maci i i Govor menja protes lemiki. iattiiu. poslan pomnil Za ist ima na Dalmaciji. Vlada naj italijanske literature. formalnih razlogov, v predlog Ivčevičev. plemenoma v Iržala svojih ! bi privolila ■ ■ d<-staja zahtev Italijanov, je izjavil go-. dr: on za svojo osebo bi želel, da i.^ka manjšina v Dalmaciji dobi svoje tvo, ;t!j to ni možno, da bi se jim za-en mandat, ker so razst rešeni po vsej eiji. tron M a i j" a t t i je bil tako — ko-(morda bi bil za njegovo korajžo ume ki drugi izraz), da Italijani imajo pratio enega mandata, ker tudi v Daljih !li tako malo, kakor trdi statistika, iiik je zatrdil, da predlog Ivčevičev po-nasilie na i t ali''' po Člltstvil. proslavljeni Matteucei istotako na še en tretji slučaj. Slavna italijanska pisateljca in dovalka Matilde Serrao, ki se je proslavila s krasnimi novelami, je s 1 o v e 11 s k e g a p o-k o 1 e n j a. Nje pristno in domače ime je Z e r j a v ter izhaja iz vasi Cesta pri Ajdovščini. Bržkone živi tamkaj še kateri njenih sorodnikov. ki bi vedel povedati, kako je ta slavna pisateljica prišla v Italijo in postala svojina tnski mani šini in d; proti j° Je odseli P, a ' 1 temu nasilju. po si. Ivčevir privoščil Mal-k prešel na glasovanje. Predlog »liki. da se število mandatov F kratki po- lagan Iilnšh seka um „i i od 1! na 12. je bil odklonjen. •era i'* glasovalo samo 1" členov od-. Za 1 1 mandatov, kakor jih predlaga \ •n za po poslancu Ivčeviću pred-o spremembo na razvrščenju vo-okrajev je glasovalo 24 členov od-:r. je bil torej ia predlog vsprejet. ospoda Italijani morejo videti sedaj, da j ! »ii dr. Rvbar glede Dalmacije precej dober prorok. Odrska paslanska sbariiks. < ilrz.~>javno poročilo). B u d i m p e s t a 1 3. (Ogrski koresp. biro.) Podpredsednik Navav je otvoril sejo ob ln. un in četrt predpoludne. Alinisterski predsednik dr. \\ ekerle je prečital ekspoze o proračuna za 1. 1006. Kkspoze ministerskesa predse in ob Dan prihodnje seje bo poslancem pismeno. H 1 d i 111 p e š t a 13. Proračun za leto Diot; 00 k a zuje sledeče številke: rednih tro-skov 1 .o86,677.ly7. rednih dohodkov pa K 1.1 -i~k I24.7«s^. kar pokazuje upravni pre-1 janskega bitek K .'>.s,747,602. V izrednem stoji svota K -j i :f.o«5.61fi transitornih izdatkov in investicij. nasproti K 174,340.580 izrednih do- To galerijo slovanskih vele umov. ki oplo-jajo italijanska književno in znanstveno polje, bo možno še pomnoževati. Pred svojim pragom, slavna liaiija ! Prejeli smo : Da se oddolžim gospođi sosedom za toliki trud. ki so ga imeli in ga še imajo z opisovanjem revolucije v Rusiji — barbarski1 IKlse ! Kusiji. kakor jo nazivljejo gospoda Italijani — namenil sem. da napišem še teh par vr-vtic. Svoječasno. pred par leti. je i me hi blažena-Italija med drugimi ministri, tudi moža. ki se je pisal za X u n z i o X a s i. Ta minister je ,. ministrova! ^ za svoj žep. tako. daje prišel na zatožno klop. Italijanski senat, kakor visoko sodišče (tako pišejo italijanski listi) ga je obsodil na večletno ječo in na povrnitev onega, kar si j" bil nagrabil za časa svojega ministrovanja,. Xasi pa (po slovenski bi se reklo: Nosi) je- imel dober nos: zato jo je pravočasno popihal in do danes še ni prišel v „kebo" ! Dal je napraviti pri ziv proti obsodbi 111 te dni je kasacijsko so dišče v Rimu zavrglo priziv. Vsled te razsodbe kasaeijskega sodišča so bili poštenjaki v mestu Trapani v južni Italiji silno razsrjeni in navstala je prava revolucija. Mestni svet je demisijoniral in bivši mestni svetovalci so lninolo soboto vodili revolucij onarno gibanje v Trapani. Razgrajalci so skinili kraljevo podobo- v mestni dvorani, jo vrgli ob tla. jo poteptali in potem zažgali ! Na mesto kraljeve podobe so postavili ono — obsojenega bivšega ministra X a s i j a ! Zraven Icraljeve podobe je visela laška trikolora — zažgali so tudi to. a poleg Xasi-jeve podobe so razobesili 110-so naznanjen | prekrstili na ime uzmoviča Nasi-ja in njegove j družine. Na uiesto Corsia Vittorio Emauele I.. so tudi postavili : Corsia Nunzio Xasi ! Tobačne tratike so oropali vseh napisov, in tako so tudi vse, kar je nosilo grbe itali-kraljestva, ali razbili, ali pa namazali s črnilom ! P o š t n i v o z s o e u o-stavno vrgli v m o rje! Torpedovko št. ISO, ki je bila v pristanišču, so zasipali s dohoda so izvršeni in da se čim preje postavi prvi temelj v sivo skalo, v to poživlja in vabi podružnica vse narodno občinstvo, da se zbere in pohiti dne 1. julija na veliko planinsko slavnest ter tako pripomore pripove- svojim rodoljubnim činom do" uresničenja načrta in dela, ki bo v ponos ne le nam, temuč vsemu slovenskemu narodu. Pokažimo pa tudi širnemu svetu to novo podzemsko divoto, ki jo krije in hrani naša slovenska zemlja toli skrivnostno v svojem osrčju. — Zborovanje ženske podružnice le družbe sv. Cirila in Metodija. Minole j sobote zbrale so naše zavedne rodoljubke 1 polnoštevilno na zborovanju ženske podružnice sv. Cirila in Metodija. Presrčno je iste pozdravila namestnica predsednice, gospa Maša Gro 111 o v a, in se jim zahvalila, da so prihitele na to zborovanje, ko ima odbor položiti račune in po ročilo za upravno leto 15)05. Zeli, da bi se | podružnice čim bolj oklepale vse tržaške : Slovenke, da bi ista rasti a, cvela in živela življenje najmočnejših ženskih podružnic. Xa to je poročala gospica tajnica mej j drugim • Zadnji občni zbor se je vršil dne IS. junija 1905. Letošnji odbor 11J imel na čelu glave, ker predsednica gospa Karla Ponikvarjeva se je vsled nezgod v njeni rodbini odpovedala časti predsednice. Naše vrle ..tržaške gospe'' so priredile v korist tukajšnjim otroškim vrtcem, pod pokroviteljstvom gospe Zinke dr. Rvbareve. dne lina. vgledni rodbini Bogdanović-Trin si vni tržaški posojilnici in nad vse nai< in požrtvovalni rodbini Mankočevi. ki materijalno podpira vedno in povsodi. Troškov je imela naša 'podružnica v n nolem letu K 3201.50, in sicer: za vit Rocolu K 1135.—, za vrtec v Skednju 48<».—, /a vrtec pri sv. Ivanu K 67o. čevlje za uboge učence K 784.—. ra: stroški I\ 04.50, poštnina 1\ 37.— . tiskai K 31. . torej je ostalo koncem deceml 1905. v blagajni K I1l7..s:{, kateri iznes večinoma naložen v tržaški hranilnici. Udinj ustanovnic je bilo 37. a leti le 153, kar je jako žalostno za naše ti i Slovenke. Vpisanih jih je sicer več. a to ko ni kronic od njih! Prosim zborovalke. skrbite v prihodnje, da ta m statek izgine ter da se število udinj i zdi pomnoži! Vsaka naj po svoji moči prid j novih udinj, da tako naša podružnica posl kaj Vas v. ! ce le možno prva na Sklepaj e to svoj rekam Vam, drage z ki ste kolikor ste le dosegli to lepo svot< vas, tudi me sam riti. Hvala gospej ni stala z nami v na narodnen hvala gospej slovenskem *onn alke 1K bi Ponikva odboru, delu. hvah (4recorinovi, hv 1111 gospicam, ženam ; doljubom, ki ue I družbe, i I 1:1 d o por« prisrč omagali ko bi ogle d( ki si« stala ji ospej i la vsem in i naše i • > pam. >omo 11. iebruvarija !*><».">. _ J liščni dvorani „Naro< pel najsijajneje.. Le v ..veliki ples [nega doma", žal da in- tako uiti u. »I'lt li i našem narodnem Ples je I ga blagoslovi ljubi Bog. v \z Slovanskega pevskega društva- terijalnem obziru,, stroški so bili mnogo veći.! Z ozirom na velike zasluge, ki si je stekel nego je podružnica prej »umerjala. Dne I&jčasu svojega delovanja društveni pevovodja g oktete* 1905. je priredila naša podružnica i Srečko Bartelj. sklenil je odbor v svoji sej v korist naše družbe veselico s plesom,.j od dne 12. t. in. izreči mu o prilik! njego godbo, petjem, loterijo in korjandoli. Veselica? j roga odstopa „javno zahvalo* v tržaško je v spela najlepše, toliko v moralnem kolikor glasilu in imenovati ga na občn m zi:<>ru, I v materijalneni obziru. Posebno zahvaliti se ■ bo v meseca oktobru t. 1.. svojim častnii n.oramo slav. pevskemu društvu „Kolo"4 za j členom. Isti dan priredi društvo na ime za alužnega kapelnika veliki koncert, katerenn Mlnika je bil vsprejet se živahno pohvalo | francosko trikoloro. 1'lice in trge, ki so 11. uri in četrt je bila seja zaključena. • sili imena kralja in kraljevske družine, hodkov. kar tvori primanjkljaj K 38,745.036. j kamenjem tako. da seje morala oddaljiti od in izrednih izdatkov skupaj pokazuje kraja ! Zraven tega vrnejo vsi oni. roračun K 1nasproti : odlikovani po sedanjem kralju, vsa skupaj ' — - - — Rednih torej pror rednim in izrednim dohodkom 1.29i*.70.">..'i7o~ samo j Sprejemajo se nove pevske moči : pevske kakor doslej vsaki torek m zvece se vrsne bodo četrtek točno sv. Frančiška 8. uri 2. I. ni pol zv j cer ulic Operni večer v Kastvu. Opern peve. g. Julij Betetto, prvi basist ljubljanske oper' J ki je dosedaj peval \ večih mestih Ilrv. Pr". v prvi vrsti I morJa sU-e povsodi stekel obilo priznanja. Milki Mankoč I priredi danes v Kastvu operni večer. Na programu bodo arije iz velikih oper („.Onjegiir .. Krnani" in Prodana nevesta"), potem m Darinki jfjo»- i toliko pesmi in slovenskih narodnih popevk Letošnja državna dobrodelna loterija. Čisti dohodek XXXVII. dr/a v m !ot< rije, katere žrebanje se bo vršilo dne 21. junija t. 1., je glasom odredbe cesarjeve iiann -njena za civilne dobrodelne namene tostransk državne polovice. Ta denarna loterija, edina, ki je v A\ striji zakonito dovoljena, je bogato opremljena, ker pokazuje program loterije 18.137 dobitkov v gotovini v skupnem znesku nad pol milijona kron. Med temi se nahaja glavi dobitek 200.0(M) kron, potem dobitki p 40.0(10 kron, 20.000 kron. 10.000 kron it.i. Te nad vse ugodne šanse in dobrodelni nameni te loterije pojasnujejo tudi veliko priljubljenost sreček med občinstvom, k čemi i prihaja okolnost, da je cena srečki — 1 krom relativno zelo nizka. Radi poneverjenja je bil aretovan 19-letni Ruzier Piantazzolla, doma iz Palmanov, v Italiji. Piantazzolla je bil v službi pri tvrd-ki z južnim sadjem „Fratelli tli Lenarilo", ki ima skladišče in pisarno v ulici Gioachino Kossini št. 16. Zadnje čase je vodja tvrdkc opazil večkrat, da mu izginevajo razne svot« denarja. Slednjič je prišel na sled. da denai eskamotira uradnik Piantazzolla, ki je hodi! k blagajni južne železnice inkasirat. 1 >o seda. se ve, da je poneveril 3000 kron. Včeraj opoludne je bil Piantazzolla art-tovan in na policiji so našli pri njem za 3065 kron denarja. Slednjič se je. tudi sam priznal krivim. Seveda so ga d j al i pod ključ. Aretovan je bil predvčerajšnjim popo-ludne, okolu 2. ure, 25-letni dninar Urh K., stanujoči v ulici delle Acipie. Aretovan je bil pa na zahtevo 65-letnega čevljarja Ivana Za-gurina, ki stanuje v ulici Pier Luigi da Pa-lestrina (to je nekdanja prva polovica ulici delle Acipie, od vojašnice pa do Ac v ulici del Belvedere ter imata 2 in pol letno hčerko Karolino. Včeraj v jutro, malo pred uro, je bila mati pustila hčerko za hip saii ' v kuhinji. Ona, mati, je bila namreč sobo. A v tem kratkem času je de-- splez tio na okno, kjer je izgubilo ravno-in j)alo na dvorišče hiše. Ko je mati na to prišla zopet v kuhinjo, ni videla .v«»j'1 nežne hčerke, pač pa je slišala i. čajije na dvorišču. Pogledala je skozi in. o groza, videla je svoje dete ležeče /i na tleli. Nesrečna mati je pohitela takoj na bliž-darstveno stružnico m od tam telefoni potoni pozvala na pomoč zdravnika se zdravnik postaje, ki je, prišedši k dekletcu, dal >teg;i nemudoma prenesti v mestno bo!-ni-moo. Dekh tce je bilo sicer še živo, a vsled groznega vdarca o padcu, so se bili v nežni glavici vneli možgani. Brat, svak in tat. 27-letni brezposelni i c- ti- Ivan Z., stanujoči v ulici sv. Vida, je bi! ;•! tovan včeraj opoludne, na zahtevo svo-ieg:; vaka Rudolfa Penso. ki stanuje v ulici Kandler št. .*>. Penso je namreč oženjen se se .-tro Ivana Z. No. Pensova žena, oziroma Ivanova sestra, je bila šla predvčerajšnjim po-poludne obiskat svojo mater v ulico sv. \ ida. Ivan, vedŠi to, je pa šel na sestrino stanovanje in vlomivši v ist<». ukral iz omare zlato zaponko z briljanti, vredno 2 kron. katero ie notem zastavil za lo<» kron. klet tak< več nek okn v k njo niči , , -ar In vreme. Dane?: Sv. lie.Šnje TVlo ; L: :iv : Zla: ma. Jutri: Vid, mućenec ; Vido-slii : Iljs.u ia. - Temperatura včeraj: v č trt- k. dne 14. jun. 190anes stopa med \"as rTržaški Sokol"1 z željo, da zailobi med Vami svoje najbližje bratsko društvo. Morda boste zmajevali z glavo, a korak je premišljen, ker pogoji so tu. Pridite zato danes vsi k vrtni veselici, tla se pogovorimo, o tej velevažni zadevi. Na zdar! Opomba: ..Brate Sokole" prosi se. tla pridejo vsi v kroju. Pevsko društvo ..Adrija" v Barkov-Ijah priredi, kakor je bilo že naznanjeno, v nedeljo dne 17. junija t. 1., o priliki domačega praznika domačo zabavo v prostorih „Narodnega doma" v Barkovljah. Začetek ob '). uri popoludne. Vstopnina k veselici 40 stotink za osebo. Sedeži 20 stotink. .Delavsko konsumno društvo pri sv. Jakobu v Trstu". Z ozirom na to. da so moralu razna društva radi slabega vremena za minolo nedeljo napovedane veselice prenesti na prihodnjo nedeljo, in še posebno zato. ker priredi dne 17. t. m. sosednje pevsko društvo ..Zvonimir" v Rocolu svoj veliki koncert. je odbor zgoraj navedenega društva sklenil. da preloži svojo za isti daii že napovedano veselico na dan 24. t. m., ki se bo nepreklicno vršila na lastnem vrtu. Odbor se nadeja, da bodo slavna društva ta vkrep dobrohotno vpoštevala ter 24. t. m. vrnila milo za drago. Tudi od strani ostalega slavnega občinstva pričakuje odbor najobilnejše udeležbe. Go\ orili so še delegatje Syhvestei\ Kramar. Kozlovski, Dulemba. Lecher. dr. Su-steršič, Biirnreither in Steiner. katerim je vsem skupaj z daljšim govorom odgovoril minister za zunanje stvari grof Goluchowski. Na to je odsek prešel v splošno in specijalno razpravo o proračunu ministerstva za zunanje stvari. Prihodnja seja v soboto. Dnevni red : Kredit za okupacijo in vojna mornarica. Romunski princ Ferdinand na Dunaju. DUNAJ 13. Danes je dospel semkaj ro-; munski princ Ferdinand, da izroči cesarju novoustanovljeni red Karola I. Pričakoval ga 'je na kolodvoru cesar z nadvojvodi Franom Salvatorjem. Friderikom in Raineriem. Bili so na kolodvoru tudi korni nač< Inik. c. kr. namestnik, policijski predsednik, romunski poslanik z osobjem, romunski generalni konzul. O prihodu vlaka, s katerim se je pripeljal pline, je godba zasvirala romunsko himno. Cesar in princ sta se pozdravila jako prisrčno. stisnivši si večkrat roki. Po obojestranskem predstavljen] u pričujočih, sta se . cesar in princ odpeljala v kraljevo palačo. Mej pot jo jima je občinstvo prirejalo pri-: čne i ovacije. Odprtje nove železi "ce. DUNAJ lo. Železniški minister Derschata se poda v soboto pregledati kos nove želez -; niče Jessaice-Trsi. V ponedeljek se povrne na Dnnaj. Železnica bo odprta s 13. julijem prisustvovanjem nadvojvode Frana Ferdinanda. Deželnozborska nadomestna volitev. DUNAJ i;j. Na današnji deželnozborski nadomestni v-.iitvi za kurijo nižeavstrijskega veleposestva je bil grof Abensperg in Trauu izvoljeii deželnim poslancem. V češkem klubu. DUNAJ 13. Češki parlamentarni klub I je, oziraje se na nejasnost sedanjega politič-l nega položaja, sklenil odložiti za sedaj volitev novega predsednika na mesto dra. Pa caka. Za mesto predsednika kluba kandidirata baje dr. Kramar iu dr. Herold. Odlikovanje. DUNAJ 13. l'esar je, povodom jubileja avstro-ogrske banke, odlikoval njenega guvernerja, Bilinskega. z velikim križcem Leopol-dovega reda. Nezaupnica Goluciiowskeinu ? BUDIMPEŠTA 13. Glasom nekega po-ročila uradnega glasila neodvisne stranke, nameravajo madjar>ki delegatje izreči nezaupnico ministru za zunanje stvari, grofu 1.— 670 2 S 75 ^40.15 24«». 5 117.171 - U7-.M V3.45 ° 2H.I5 li+12 19.12 n,rj..">o !>5.r»o 11 .ti j 11 :i > l^azne vesti. Žena. ki je videla Waterloo. Te dni je v Bruselj u umrla gospa Marija Tereza Roland v starosti 105 let. Pokojnica je videla bitko pri Waterloo leta 1813, v kateri je bil poražen francoski cesar Napoleon I. Drugi dan po bitki je prišla na bojišče. Imela je tedaj 13 let. Rodbina pod vlakom. Na postaji Arparien blizo Pariza je hotela žena načelnika postaje s svojimi otroci preko proge prav v trenotku, ko je prihajal vlak. Načelnik jih je hotel zadržati ali v hipu je prilii-tevši vlak zagrabil njega, ženo in otroke, in vsa rodbina je ostala mrtva na licu mesta. Maščevanje dekle. Iz Berolina poročajo : Te dni je bila aretovana neka 1<>-letna deklica, imenom Frida Schiitz. ki je obdolžena, da je umorila otroka svojih gospodarjev. Schiitz je bila v službi pri mašinistu Hainovu v Sarlotenburgu kakor dekla za otroke in poverjen jej je bil trimesečni otrok zakonskega para. Ko so jo hoteli odpustiti iz službe radi nesnažnosti in sladkosnednosti je zastrupila otroka s sladkorno kislino. Morilka je že priziii da svoj zločin, vendar kaže malo kesanja. Loterijske številke, izžrebane dne 13. junija : Praga 90 88 37 61 44 L v o v 62 30 4ti 38 77 Brzojavne vesti. Avstrijska delegacija. — Proračunski odsek. DUNAJ 13. Proračunski odsek je danes razpravljal o proračunu ministerstva za zunanje stvari. Baron Bacquehem je otvoril razpravo ter naglasil, da je proračun v svoji celoti nespremenjen ter da pokazuje omejen po-višek le v konzularnih troških. ki pa so bili ueodklonljivi. Delegat Leopold Steiner je ostro kritiziral inštitncijo delegacij. Govornik je zahteval ustanovitev skupnega upravnega sodišča, ustanovitev strokovnih trgovskih poročevalcev v inozemstvu in spopolnjenje konzulatov, pridodavši istim sposobnih trgovsko i z ve ž banih oseb itd. Kritiziral je za tem zunanjo politiko ter flolžil Avstro-Ogrsko. da je dala Italiji jako važnih koncesij na Balkanu. Delegat Bohrzvnski je na to zavrnil ne-ktere neprijetne opazke predgovornika. Trgovina. Borzna poročila dne 13. juoija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K — .— do —.—, London kratek termin K 240. JO-240 45 Francija K 95.40—95.60, Italija K 93.50 —95..-O. italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.22----117 40, nemški bankovci K —— — avstrijska e notna renta K 99.60 — 91'.90, ogrska kronska renta E 95 3o—9>.65, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 871.— — 673.— državne železnice K 66 .«.25 - 671 25 — Lombardi K 150--152 — Llovdove akcije K 766 — 776 — Srečke Tisa K 5*31.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenfcedit 1880 K 302. 310.—. Bo denkredit 1889 K 302.— 310.—. TurSke K 150.50 dni. 2 50 Srbske —.— do — .— Dunajska borza ob 2. dop. včeraj danes Državni dolg ▼ papirju 100.t5 100.60 „ „ »rebru 100.65 100.60 Avstrijska renta t zlatu 113.8 J 113.6?» t kronah 95.45 95.45 Avstr. investicijska renta i«, 89.90 S9.90 Ograda renta v zlata 4•/. lli.05 114 05 kronah 4°, 95.65 95.55 „ 3\- 85.35 85 85 Parižka in londonska borzn. P a ri z : (Sklep.' — Frarjcuzka rctiCu 9.S.22, itali'anska renta 105.50. Spanati es.!?reur tU.Si. akciie otonmnske banke 677 . Menjice iu L m ion 251 75. P a r i z : Av^trij^ke državne ž-'esnici --Lombarde 169.— unificirana turška renufOtii avstrijska zlata renta 93.6">, ograkit 4'"0 zt>iru rs i a i'7.15, Liin^.erbitnk 4tn>—, turške srečk ; IIV.7"» ' i-rižka barka 15 92. italijanske meritlijonahu-' akcije 'S 14, akcije P.io Tinto 16 96 Mlačna Lcn'lou: (Sklep) Kons :li. italijanska renta 10!>.— tržni diskont o. »a^-.jicv n i Duna u —.—. Trdna. Tržna r^or.čila 12. junija, u <1 i in p e š t. a. Pženiea okt. • 16.02 do K 16*0-4, rž za okt. K 13 0 > 13-21. oves okt. ol Iv 13'26 do 13'40, koruza za julij do \ 12"b(> Pseni p.-nudt>e in sr .- ini'\ tea- detica tr In.:. 2 » 01D m-^t stot, za 20 stot. nižje. 1") aga žica urspremsnjeao. — Vre.ui : iiu ia vročma. Hamburg. Hklep pop.i Ka a Sant^* goo i averag za s?p:e.*nber 36 :l,.. za 'lecem'er 3711-. z.i mare . za maj 38 ; . > :;lno. — Kava Rio na- vadna 'oeo >7—39 navadna r tina -i-—4! na v.-.dua dobra —1-'. H a m b u r '55. za sep einber x.i oktobe • 1 i'9:'. za november 16-90. — Mirno. Vreme : lepo. N e \v - V > r k. (Oivorjenjo ) Kava Rio za i' ">-!cbave. — Stalno, ne-premenje, zi 5 stotink višje. Prodaja: 2'f > i vreč. l:avre. (SUiep) Kava Santos good average z:; ti k ni' -'.•!: 41."»0, za sept. 45,'J't. Mirno. 1. mi Ion. Sladkor is rep1? surov S— Sli; Mirne. Pariz. IIž za tekoči mesec 15.2 , zi julij 17-.4C, :'.a iulij-avgu t '. "'.50, seyt.-dec. lr».90 (mirno). - Pšenica : i t koči mesec /3.90. za julij 23 80, za jait;-avgust za ne ; ^fnber-dec. 22.40 »stilno). — ^Ioka za tekoči mesec KO.iOi za jnlij 3 •/>">, za julij-avgugt 3V-.40, za *»ep eaiber-dec. 29.-. "> s a!no). — Repično olje za tekoči mesec 5:».'»0, za julij 59.2 za julij-avgunt 29. 0. z* cep-.-"nhe-.dec. 60.5'» (mirnoi — Špirit za tekoči me>c 42. ". za julij 42.30, za jiilii-av.ru t t..7o. za september-dec. 40.— (napet >) — Sladkor surov 88 ' uho nov 2l.3 ,—22.— (tnira i). bel za tjkoči mesec 24.',. za julij za julii-avgust 27>.—. ra oktober-jannvar 26.' (mirno), rati-niran 5v--Vreme: lepo. Tujci v hotelu „BALKAN-. Na novo so došli dne 12. junija : Dr. Petkovič, okr. z Iravn., MOROVIČ ; Win-kelman, trgovec, ALEKSANDRI fA; Linen.au, posestnik. BKLIGRAD : Austen, trgovec, DUNAJ; Auzol, strojevodja, HALSTADT; Boudy, c..nd pbil., PRAGA; Meglič, c. kr. pristav. FELDB AR ; Neluct-schek, kontrolor, PRUANl ; Mnehova, učiteljica, PLUMENAU; Just, DUNAJ; Fischer, uradnik, GRADEC: Meiscke. trgovec, ROTTERDAM ; Fem-doaky, zasebnik, ALEKSANDRU A ; Grfln, CUR1H. > rivfSl^^r* krasen, na najlepšem in 11 tjzdrave' >m ' U V Ul C- L/ ^riču pri Trstu. proLi jugu. obkrožen i lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vpra-?ati, v ,In»eratnem uradu Eiiinosti"'- ' 6'i0 Sled; na četrti strani ■ 3avna zahvala. Potlpisani odbor izreka tem potom (id.stopo j o čem u društvenemu pevovoilj', neumoruemu in požrtvovalnemu g- -p. Srečku Rartel-u, najiskrenejo zaltvr ij» za njegovo triulapolno delovanje v ]ri! društva v lepi dol»i pkoro tridcseiih let. Slovansko pevsko društvo" se ')(» vedno spominjalo s hvaležnost jo plodo-nosnega delovanja otl.-i.onaioeoga p; v<»-vodje, ki je za toliko rai?a vztrajal na težkem mestu iz s a 111 e 2; a v istega r o d o 1 j u b j a in ljubezni do 11 a š e 111 i 1 c p o s 111 i. Njegovo ime ostane zabeleženo z zlatimi erkami v analih društva in hvaležnost pevcev ga bo spremi je val a v vsakem koraku svojega življenja, katero želimo vsi i1 srca naj bi bilo dolgo in srečno. . 7 mm „Slovandep pev&ksea firožtva" Predsednik: Miroslav Loncner. Poupreds. : Tajnik: Josip pl. Masr.ec. Anton Žiberna. Kraško vinorejsko lirustvo v Tamaju recistruvsn^ 23druga z omej no zavezo. Vabilo reans o o cm n m&u ©SLUSi- Mali oglfisi računajo se po 3 stot. b°sedo 1 maatnotiskane besede se računajo enkrat 1 več. Najmanj *a pristojbina 40 stotink, ____Plača se takoj. ki se bo vršil dne 24. junija 1998 ob 4 uri pop. v društvenih prostorih. DNEVNI RKD: 1. Preglfd društvenega vinograda. 2 Poročilo načelstva, "j. Potrjenje račuusuega zaključka zi leto 10■'"». 4. Slučajni predlogi. V TOMA J U, dne 11. junija 1006. Načelstvo. a Kdor Izvan Trsta pismeno naroči kak ,.MALi OGLAS", na? pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, še nI oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čolu ..MALIH OGLASOV" in vsakdo lahko preračuni, koliko mu je plačnti s tem. da prešteja bosedo. Oglase treba nasloviti na JNSERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „IKSERATNI ODDELEK", nformacije edino Is, če bo pismu priložena znamka za odgovor. 3 Q "Lt ti I *lloc priredi mladina v Križu pri Se-Ja Jlli žani dne 17. junija. — Začetek ob 3. uri popoludne- Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wipplinger-strasse 25. 1 V V Isce dekle za delati po polju. Via Romagna *tev. 121 ♦sjl VTrphrah se zsl j ni-Hvgu9t 2 8°bi' I I GUlsulI praZni ali meblirani, in kuhinja z rabo vrta ali polja. Ponudbe s ceno je poslati na „Inseratni cddelek Edinosti-'. 04i) Odda se v najem z velikim hlevom ležeča ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni '2. in pol uri od Trata, pripravna za vsako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se porive pri „Inse-ratnem uradu Edinosti". 900 - I O u O i ■ 11 O n C I i O I t O " o ' I O I i O M O I ?ii-77~ Tovarna po5i?štva Cnhoripn mftrljivn stalno lepe zunanjosti i$če OUUariUU Hotel BalLan. (>(i i Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh. A:;.-" ■: . ' ulica Tesa Siv. 52. T. (lastna hiša). < ZALOGA: * pmzza ROSRRiO (?3Si! bs'.! v ■ nonkuronoo. Sprejemam «»>• v»akovr>.Mia «!f P5onic+ f'tar- zmožen> se PODUJ*a društvom Idlilbl in znsebnikom za koncerte ter poučuje v iemnju na glasovir proti zmernim eenum. Za na-kov je prasati pri _In»eratnem uradu Edinosti" (700 Meblavana soba S^'S^St Naslov pove .Inseratni oddelek Edinosti'4. Stanovanja v najem: :J Hobe, ku- ______^ _ liinja. svetel, *irok liod ik z razgledom na vrt, voda in plin — K 600; 4 sobe, sobica, kopalnica, kuhinja, voda, pHn. krasen razgled K sOO ; 4 sobe, sobica, kopalnica in kuhinja, voda. plin K »00 : 5 sob, sobica, kopalnica in kub n;», voda. plin K 11S0. — Vea ta stanovanja !-o v bližini poš.e na najlepšem kraju v središču nipst«. Nhj-Iov daje: „Inseratni oddelek Edinosti1*. 651. Pohištvo svetlo ali temno, se prodaja; popolne sobe in posamezni komadi, Izbera stolić. Cene, da f>e ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. G u 11 i c b. 451 Gostilna „Alla Costanza" nI™ št. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča se al občinstvu Henrik K o s i č Vrioiom sa odda elagantna soba z dvema po lldjclll steljama. V Kojanu št. 451 I. n. (657 l-lonr QUrfflla (ulica Raftineria št. 3). Tovarna M C lil. OKlUld gladčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. PoSiljatve na deželo. 361 Vnaipm 8e v koprivi na Krasu posestvo lldJCIll z hišo, hlevami, kmetiškim orodjem in živino. Nadalje se poizve pri J. Žega v p. Dutovlje. Koprivi 648 F.FertOt urar TRST - nI. Poste nnove Št. g priporoča velik' izbor ur: Ornega, Schaffhause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih oenah. | .t; JOSIP ROŽE mizarski mojster ▼ Trstu ulica R&ff&ele Zovenzoni 6 izvršuje vsakovrstna mizarska dela. Posebno pa se priporoča slovenskim konsumnim. posojilnim in drugim zavodom po deželi. KOLESA (BICIKLU) Cleveland, Wcstjielfl, Columbia, svetovnoznane znamke BQT modeli 1905 ^Sfi Kolesa Courier najnoveji sistem 13 kg, najfineja oprava Pneniati! prve vrste. Jamči se za dve leti. Modeli 1906. Cene zmerne. FRAflCESCO BEDfiAR Trst, ulica Ponteronso it. 4. ELENA BALLIS Procuratore generale F. BALLIS TRST, ulica Barriera vecchia 27 in dr gih kmetijskih predmetov po nizkih oenah = Velika zaloga = APNENEGA KARBIDA prve vrste PO K 26 za kg ciste teže, prosto vozarine za Istro in Goriško pri Paolo Patrizi TRS f — ulica S. Lazzaro št. 9 — TRST Pisarna Dr. Gregorina in dr. Slavika sprejme pisarniškega vežbenika Kleparska delavnica ARTURO PISCUR TRST — ulica deli' Istituto št. 5 izvršuje vsakovrstno delo po nizkih cenah. Tuhinjska oprema z kositra, emaila, in litega 2elega; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi. Postarni gospodje niso več stari moži ako vporabljajo od najimenitnejih zdravnikov izkušeni ameriški električni aparat „Talisman4*, ki vrača zopet izcrpljeno moško jakost. Ob rodni uporabi je učinek že v nekoliko dneh čudovit, ne le pri mladih, ampak tudi starejih moških. „Talisman" priporočajo najugledneji zdravniki pri: protinu. trganju, živčnih boleznih, ženskih boleznih, nespanju, mrzlih rokah in nogah, hipohondriji, bledici, neduhi. mrtvoudnosti. krču, kožnih boleznih, homotoidah. želodčnih boleznih itd. „Talisman" krepi živce, obnovlja kri. Pri osebah, ki uporabljajo ..Talisman", delujeta kri in živčevje normalno, čuti se bistrijo, kar provzroča splošno zdravje; telesna in duševna krepost se pomnožuje in s tem se doseže zdiavo in srečno »tanje ter podaljšanje za človeka že itak kratkega življenja. „Talisman" je enako važen za ženske kakor za moške. Cene popolnega aparata 10 K. Pošilja proti povzetju ali predplačilu Leopold Feit, Dunaj. VII/1 _i VEIilKA ZALiOGA AKTTAM £-> jr _ — T žeteznin za vrata in okna, železnin ANTON SKERLl za pohištvo, kuhinjskegaorodja mehanik, »prls.ient .vd.noo. I pHpraV Z3 ŽVCpljaitJC Trst - Carlo Goldonijevtrg it. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoles „Poch" Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljuči in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. -pg Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEPOM štev. 1734. Najfinejše namizno in jedilno olje B6 vdobi pri = narodni zalogi olja Trg Barriera štev. 3. ivan MMonig, lastnik oooooooooooooooo Črešnje (Haslame) sveže in lepe raz pošilja 111 vsaki dan v poštnih košaricah od 5 kg po K 2*20, s povzetjem, nadalje priporočam vsako drugo sadje po najniži dnevni ceni. Izvozna tvrdka za sadje Osman Dželilović Mostar. OOOOOOOOOOOOOOD9 Ulica del Boschetto št. 10 nov zavod za nikelovanje, bakrovanje, lakiranje z ognjem, navijanje akumulatorjev in uvedbo električnih zvoncev in strelovodov. Prodajalriica in zaloga ulica dei Gelsi štev. 1. Elektromehanika delavnica MARCO MAJONICA. — Vsled likvidacije se bodo od danes pa do 24. avgusta t. 1. — prodajala = po tovarniških cenah vsa fina obuvala = ki se nahajajo v trgovini obuval ^^ A D R I Z S- Antonio 2 (Palača Tre ves) Izdelovalnica obuval gori rečene trgovine, ki se nahaja v ulici sv. Katarine £t (i, bo na" ""j daljevala svojo delavuost kakor doslej, ter bo veprejemala naročila obuval po meri. Ces. kralj. priv. (Assicurazioni generali) v TRSTU (Društvo ustanovljeno leta 1S31.) To društvo je raztegnilo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanjo proti požaru, zavarovanje na morju in po kopnem odposlanega biaga in zavarovanje na življenje Stanje društva dne 31. dec. 1905 : Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1905. . . Iv 270,052.073.«>4 Glavnica za zavarovanje življenja do 31. decen.bra 1905. . . „ 771(879.007.ol Plačana povračila: a) v letu 1905....... 30,285.711.02 b) od začetka društva do 31. decembra 1905...... 827,970.227.40 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja i:i sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Stazione štev. $ssi (v lastnej hiši). —___ Na Najvišje povelje Njeg. c. kr. apostol. Veličanstva XXXVII. c. kr. državna loterija za civiine dobrodelne n Ca denarna loterija, za civiine dobrodelne namene tostranske oržavne polovice. ki je edina v Avstrij; državno dovoljenji, obsega 18.137 dobltov v gotovini 512.200 kron Glavni dobitek znaša 200.000 v gotovini. Srečkanjc se bo vršilo nepreklicno dne 21. junija 1906. Srečka stane 4 krone Srečke se vdobi vaj o pri oddelku za državno lottrijo na Dunaju, ITI. Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijskih kolekcijah, tobakarnah, davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških postajah ter menjalnicah. — Igralni red se daja kupovalcem brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto Od c. kr. direkcije lotertisKb Modkov. Oide.ek državaiii lo'erij. ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1832. Telila zaloga Imhm in kap za vojatc in sirtlirte Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; »prejena v shrambo zimske kožuhovine ter jamči z 1 - < »1 > provzročeno po moljih in po požaru. Ces. in kr. priv. Avstrijski kreditni zavoD /a trgovino i u obrt Popolnoma vplačana glavnica: 100 milijonov K Reserve 42 milijonov K TRŽAŠKA ~F l LIJ AL K A se bavi z vsemi bančnimi operacijami, z rač mi ns bančen žiro in s tekočimi račini. HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE 31UOI s o I i I Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via della Stazione štv. 7. - T elefono it. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. = (Pošiljanje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse proge.) = Sprejema se tudi pohištvo In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. mm- Edini tržaški zavod za = „VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROH —— Točna postrežba in nizke cene. ! obrestmi in rentni davek na breme zavoda. Pohrana in uprava vrednot. Zavarovanje vrednostnih papirje'/ proti izgubam na žrebanju. Kupo-prodaja vrednot, diviz in denarja. V prostorih zavoda se izplačujejo na pogled JVIenjiene vrednote italijanske banke (Banoa d' Italia) in sicilijanske banke (Banco di Sicilia) J l^ž G — ^ I ___t ■s \) „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani^ g fjanajska ccsta it. 19 — v IKledfatovI hiši v pritličju — Dunajska cesta it. 10 Sf rejema : 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premeenin in pridelkov piotl požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Duiiaji za življenje in nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo .-poštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim ! ^ glavno poverjenistvo za Jrst, goriško in Jstro pri g. Drag. Stare v Trstu ul. ValBirivo 16