Št. 57 (16.402) leto L V.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra . 44 do ura 1945 v tiskarn; "Slovenija" ood Vojskim pri idriji, do 7. m' 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla
zadnja števiik,. e edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
- Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190________________
Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
1500 LIR 0,77 EVRA
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 • Filiale di Trieste
SREDA, 10. MARCA 1999
Osnova
m
novo
ureditev
Bojan Brezigar
Včerajšnja odločitev D’Alemove vlade, da predloži parlamentu osnutek ustavnega zakona o reformah, ki bi uvedle federali-žem v državi, seveda ne preseneča: predsednik vlade je že ob svoji umestitvi napovedal, da želi vlada uktivno poseči v to vprašanje z namenom, da bi ne bilo izničeno vse delo, ki ga je v skoraj dveh letih dela opravila dvodomna komisija. Vladni osnutek seveda ne načenja vseh uspektov, saj nekatere izrecno prepušča parlamentu, drugih pa se ne dotika, ker je delo dvodomne ko-nusije pokazalo, da o njih ni mogoče doseči širšega soglasja. Sedanji zakonski osnutek torej zadeva predvsem federalizem.
Ce bo parlament to bi dilo odobril, bo Italija vic resno stopila na pot centralizacije. Besed namreč že v osnovi ] stavlja odnose med vi« in deželami na drugal raven: če ima sedaj drži vse pristojnosti, razen stih, ki jih izrecno pred deželam, naj bi po nove Pripadle državi samo t Priostojnosti, ki jih izrei določa ustavni zakon, vse ostalo pa naj bi bile j stojne dežele. Gre torej Povsem nov koncept, k Uveljavljen v najbolj i Prednih evropskih dem racijah in ki je v sozvo tudi s smernicami Ev Pske unije, za katere je k Pitev decentralizacije, tc Prenos oblasti z držav regije, osnova konce] subsidiarnosti.
Besedilo, ki ga je včt Predstavila vlada, seve Se zdaleč ne rešuje nebr °dprtih vprašanj, pri
inuaermzaciji Ve’ k nujnosti, da uprava učinkoviteje Probleme državljan da reševanje teh pi jnov ni nujno enako totno državo; glet objektivne razlike mi
Besedo ima o,«.«, ment. Pričakovat razprava o tem vp ne. bo lahka in ene Sa) bi odobritev teg jja Predstavljala usj e Prav pri vpraSi §a Parlament prel oiruie komisije n ešrti. Ker pa
vprašanje, ki zadi
uržavo in o katere sa) z besedami, ed a) vse stranke, “P?nje, da bo tokr« Ua?161^ tlrZa ve pi
JJirda tudi v zvez dežela
izmedm.anJSin V n
zai ed teh - pos dj0« in tako os Sucno urecbtev
RIM / V SKLADU Z OBVEZO SPREJETO V PROGRAMSKI IZJAVI
Vlada odobrila osnutek zakona za uvedbo federalizma v državi
Osnutek določa pristojnosti države, za vse ostalo pa bodo pristojne dežele
RIM - Vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila osnutek ustavnega zakona, ki uvaja federalizem v državi. Gre za del ukrepov, o katerih je razpravljala dvodomna komisija in ki vsaj navidezno niso bili sporni. Predsednik vlade D’Alema je vcCeraj poudaril, da je vlada s predložitvijo tega besedila izpolnila obvezo, ki jo je sprejela ob umestitvi tudi s tem, dsa je poverila vprašanje reforme inštitucij ministru Giulianu Amatu.
Včerajšnji predlog v bistvu spreminja osnov-
no načelo, po katerem so dežele pristojne samo za tista vprašanja, za katera so bile izrecno pooblaščene; nova ureditev namreč doloCa pristojnosti države, vse ostalo pa sodi v proistojnost dežel.
Med razpravo v vladi so prišli do izraza nekateri pomisleki, Se zlasti s strani ministrov za pravosodje Diliberta, za šolstvo Berlinguerja in za okolje Ronchija. Severna liga je predlog sprejela s pozornostjo, pol svoboščin pa ga označuje kot nezadosten.
Na 2. strani
PALERMO / TOŽILSTVO PREDALO GRADIVO POSLANSKI ZBORNICI
Vložena zahteva po arestu posl. Marcella DeHUtrija
PALERMO - Včeraj je palermsko tožilstvo predalo poslanski zbornici zahtevo z obežnim gradivom o arestu predstavnika gibanja Forza Italija Marcella DelPUtrija. Poslanca, ki je že podvržen procesu zaradi združevanja v mafijske namene in preiskavi zaradi pranja umazanega denarja, dolžijo sedaj še poskusa izsiljevanja in sodelovanja pri obrekovanju. Prizadeti je izjavil, da gre za »veliko pretiravanje« in za političen napad oz. za začetek volilne kampanje. Povedal je
še, da se bo branil v parlamentu, svoje nove ob-toževalce pa je označil za povsem neverodostojne. Iz Bonna se je oglasil tudi Berlusconi, ki je tudi govoril o politični gonji. Levi demokrati so pozvali Berlusconija in njegove k mirni in trezni obravnavi primera Deirutri. Predsednik odbora poslanske zbornice, ki presoja o zahtevah po arestu poslancev, La Russa je dejal, da se bo odbor v zvezi s tem primerom predvidoma sestal naslednjo sredo.
Na 2. strani
____RIM / PRVIČ PO ISLAMSKI REVOLUCIJI IZ LETA 1979_
Iranski predsednik Halami na obisku v Italiji in Vatikanu
RIM - Včeraj je prispel na dvodnevni uradni ob-sik v Rim iranski predsednik Mohamed Halami. Sprejeli so ga najvisji predstavniki italijanskih oblasti s predsednikom republike Oscarjem Lui-gijem Scalfarom na Čelu, danes pa se bo srečal tudi s papežem Janežem Pavlom II. v Vatikanu. Po svoje gre za zgodovinski dogodek, saj je to prvi obisk predsednika Irana v kaki zahodni prestolnici po islamski revoluciji, ki je leta 1979 strmoglavila šaha Reza Pahlevija. Obisk naj bi zapečatil politiko reform, ki jo Hatami previdno vodi zadnji dve leti.
Na 9. strani
Bo Haider vendarle deželni glavar?
CELOVEC - Vse kaže, da bo Jorg Haider le postal koroški deželni glavar. Včeraj je voditel svobodnjakov potrdil, da bo kandidiral za to mesto, socialisti pa so tudi napovedali, da bodo predložili svojega kandidata, Čeprav niso sporočili imena, saj je dosedanji voditelj stranke Aus-servvinkler po nedeljsklem volilnem porazu odstopil. Odločila naj bi bila torej ljudska stranka, ki pa napoveduje vzdržanje; v tem primeru bi bil Haider pri tretjem glasovanju z relativno večino izvoljen za deželnega glavarja.
Na 3. strani
Zamrznjen deželni zakon o trgovini
TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine bo moral ponovno obravnavati deželni zakon o trgovini, ki ga je odobril letošnjega januarja. Ministrski svet je namreč med svojo včerajšnjo sejo iznesel vrsto ugovorov k zakonskemu besedilu, ki jih bodo morali deželni svetovalci vzeti v pretres. Minister Bersani, ki je pred nekaj meseci izdal odlok o tej problematiki, je celo zahteval zavrnitev zakona, toda vlada je naposled omilila svojo kritično oceno, upoštevajoč posebno avtonomijo, ki jo uživa FJK.
Velik spopad za pristaniško oblast
TRST - Iskanje kandidata za predsednika Pristaniške oblasti, ki ga bo v kratkem imenoval minister za prevoze, je še enkrat pokazalo, da Trst ne nastopa entono niti glede najbolj pomembnih problemov svojega razvoja. Župan Illy je ministru predlagal, naj potrdi dosedanjega predsednika Lacalamito, v Polu svoboščin pa si do zadnjega niso bili složni in se niso dogovorili za skupni predlog, tako da je celo zaškripalo v koalicijah, ki vodita pokrajino in miljsko občino.
Na 4. strani
Sergio Facchini novi tajnik SKP
TRST - Sergio Facchini je novi pokrajinski tajnik Stranke komunistične prenove. Izvoljen je bil sinoči z veliko večino glasov. Kar 46 elanov političnega komiteja na 50 se je izreklo zanj. Na nedavnem kongresu je dal Facchini jasno razumeti, da ne misli veC kandidirati, Čeprav so nekateri elani vodstva in predstavniki sekcij bili mnenja, da bi moral ostati na svojem mestu. Tako je prevladalo mnenje baze stranke in političnega komiteja in Facchini je bil soglasno izvoljen.
Na 5. strani
Gorica: sodelovanje bo tristransko
GORICA - Občina Šempeter - Vrtojba, ki se je po lanskem referendumu odcepila od Nove Gorice, je pristopila k ti. projektu sprave med prebivalci Gorice in Nove Gorice. Včeraj so se župani treh sosednjih občin Gaetano Valenti, Črtomir Špacapan in Dragan Valenčič podpisali tristransko listino o sodelovanju in pristopu novoustanovljene občine v urad za usklajevanje Čezmejnih programov. Občina Šempeter - Vrtojba ima na svojem ozemlju številne strukture, ki so bistvenega pomena za projekt sodelovanja.
Na 10. strani
2
Sreda, 10. marca 1999
ITALIJA, MNENJA, RUBRIKE
RIM / NA VČERAJŠNJI SEJI
PALERMO / VČERAJ PREDLOŽILI GRADIVO POSLANSKI ZBORNICI
Recept vlade za federalizem
Zakonski osnutek povzema vsebino delo dvodomne komisije in sklepe porlomento
Tožilstvo zahteva
arest za Deiruiiija
Za Berlusconija in njegove gre za političen napad
RIM - Vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila osnutek ustavnega zakona, ki uvaja federalizem v državno ureditev. Gre za obsežno besedilo, ki na novo določa pristojnosti dežel in krajevnih uprav ter prenaša na krajevne dejavnike del pristojnosti, ki sedaj pripadajo državi.
Kot je na tiskovni konferenci povedal minister za reforme inštitucij Giuliano Amato, je besedilo, ki so ga odobrili včeraj, osnovano na delo dvodomne komisije in osvaja tudi sklep poslanske zbornice o neposrednih volitvah predsednikov deželnih uprav. Na osnovi tega osnutkla naj bi se država ukvarjala samo z nekaterimi vprašanji, večji del pristojnosti pa naj bi prebesli na dežele. Dežele bi tudi same odločale o svojih statutih, predsednike dežel pa bi izvolili volilci neposredno, predsednik bi lahko sam imenoval in tudi odstavljal elane deželne vlade.
VeCji del upravnih dejavnosti bi prenesli na občine. V vsaki deželi bi ustanovili svet lokalnih uprav, ki bi bil nekakšna druga deželna zbornica: svet bi sestavljali predsedniki pokrajin, župani
glavnih mest in še nekaj županov, tako da bi bilo število elanov tega sveta enako številu deželnih svetovalcev.
Končno pa zakonski osnutek predvideva tudi delno federalizacijo sodstva. Gre sicer samo za mirovne sodnike, ki bi skupaj s predstavniki odvetnikov in krajevnih uprav sestavljali deželni sodni svet; slednji bi bil pristojen za vprašanja, ki zadevajo mirovne sodnike in za organizacijo njihovih uradov.
Amato je tudi povedal, da zakonski osnutek nekaterih vprašanj ne obravnava, ker je vlada ocenila, da se mora s tem ukvarjati parlament. Gre predvsem za vprašanje druge zbornice, v kateri bi bile zastopane dežele in krajevne uprave, za institucionalno opredelitev konference prtedstavnikov vlade in dežel ter za spremembe v ureditvi ustavnega sodišča.
Končno pa novi zakonski opsnutek obravnava tudi vprašanje razmerja med spoloma v javnih upravah; ne gre, kot je pojasnil Amato, samo za razmerje v izvoljenih svetih, ampak tudi za javno upravo.
PALERMO - Palermsko tožilstvo je včeraj v poslansko zbornico vložilo zahtevo, da bi pod obtožbo poskusa izsiljevanja in sodelovanja pri obrekovanju aretirali poslanca gibanja Forza Italia Marcella DeirUtrija. Zahtevo so utemeljili na 400 straneh, katerim so dodali še 16 prilog, vse gradivo je funkcionar službe Dia vCeraj dopoldne izročil pristojnim uradom poslanske zbornice. O zahtevi so bo moral izreči izrecen odbor poslancev, ki presoja zahteve po arestu elanov zbornice. DelPUtriju sodiju v Palermu zaradi združevanja v mafijske namene, podvržen pa je tudi preiskavi zaradi pranja umazanega denarja. Za DeirUtrija gre za »veliko pretiravanje«, napovedal pa je, da se ne bo izognil zaporu, Ce se bo tako izrekel odbor poslanske zbornice. Na tiskovni konferenci v Milanu je rekel, da je žrtev politične gonje, povedal pa je tudi, da je Berlusconiju predlagal, da bi ga v znak podpore vključil med kandidate za evropski parlament. V zvezi s kandi-
daturami ni še nic odločeno, je še rekel DeH’Utri, ki včeraj z Berlusconijem, ki je bil v Bonnu, še ni govoril. PaC pa se je iz Bonna preko medijev že oglasil leader gibanja Forza Italia, ki je rekel, da ne more dvomiti v Deirutrijevo nedolžnost, ker ga dobro pozna. Za Berlusconija ni nikakršnega dvoma, da je zahteva po arestu politični manever, ki je prvenstveno naperjen proti njemu.
O tem so trdno prepričani pripadniki Berlusconijevega gibanja, nekateri (sen. Marcello Pera) vlogo »lutkarja« pripisujejo Giancarlu Ca-selliju, drugi (posl. Roberto Centaro) pa levici na oblasti. Predstavniki drugih strank sredinskodesnicarske-ga kroga so bili v besednih izjavah manj napadalni. Za Severno ligo je Roberto Maroni dejal, da ne verjame v hipotezo o politični zaroti. Levi demokrati pa so pozvali Berlusconija in njegove, naj ne »dvigujejo političnega prahu« in se izrekli za mimo in nepristransko razpravo o primem DelVUtri. V imenu Zelenih
pa je Luigi Manconi dejal, da je treba k problemu pristopiti mirno in trezno. Predsednik odbora, ki odloča o zahtevah po arestu poslancev, Ignazio La Russa (NZ) je že včeraj napovedal, da se bo odbor sestal verjetno naslednjo sredo in da bo tudi DelPUtriju dana možnost, da spregovori.
DelTUtrijevi zagovorniki so izjavili, da je odločitev palermskih sodnikov pravzaprav napad na možnost obtoženega, da se enakopravno brani. Obtožba poskusa izsiljevanja sloni na pričevanju Vincenza Garraffe, bivšega senatorja PRI, primarija radiološkega oddelka v Trapaniju, ki je predsednik košarkarske ekipe »Palla-canestro Trapani« (ekipa je s posredovanjem Publitalie prišla do dobrega sponzorstva, vendar so zahtevali visoko provizijo). V sklop dragih obtožb pa sodi pričevanje skesanca Vincenza La Piane, ki trdi, da gre tudi DelPUtriju zahvala, Ce so mafijskemu bossu Vittoriu Manganu olajšah prestajanje zaporne kazni.
OGLEDALO
Med demokracijo in egoizmom močnejšega
Ace Mermoua
V današnjem Ogledalu se bom dotaknil dveh dogodkov, ki sta imela velik odziv v javnosti. Prvi je oprostitev ameriškega pilota, poveljnika letala, ki je pretrgalo vlečne žice žičnice v Cermisu. Drugi dogodek je zmaga svobodnjaške stranke Jdrga Haiderja na Koroškem. Vzporejanje obeh dogodkov lahko nudi kak detajl, Id uhaja komentatorjem. Jasno je, da ne moremo vzporejati smrti dvajsetih ljudi z demokratično izvolitvijo vodje svobodnjakov. Problemi se odkrijejo pri branju ozadja, to je v nastopanju najveCje velesile na eni in uspeh desnih in nacionalističnih skupin v Evropi na drugi. Pojdimo po vrsti.
Ko je italijanski premier D’Alema prišel na obisk v ZDA, je vojaško sodišče izdalo nepreklicno razsodbo, s katero je oprostilo kapetana in ostale pilote letala, ki je z nizkim letom povzročilo padec kabine žiCnice v Cermisu. NesreCa je terjala življenja dvajsetih smučarjev. Oprostitev pilota in popolen molk glede kakršnegakoli krivca je razburila italijansko in tudi evropsko javnost. Predsednik ZDA Clinton je najprej obljubil, da bo država izplačala svojcem žrtev odškodnino (kako to, da je še ni?). D’Alema je v imenu italijanske vlade zahteval ugotovitev resnice. Postavilo se je tudi vprašanje o ponovnem pregledu pravil, ki urejajo delovanje Natovih oporišč v Italiji. Jasno je namreč, da je bil za nesrečo v Cermisu nekdo kriv, in da bi bil za Italijo političen poraz, ko bi se tolikim skrivnostim (na primer padec letala na Ustici) pridružila še ena, ki je sicer najmanj skrivnostna. Vprašanje je namreč enostavno: ah je bil nepreviden pilot, ali pa so mu v letalski bazi posredovali napačne podatke. Nobena možnost ni opravičljiva.
Kar nas razburja, se morda zdi vojaškim silam v ZDA rutina. Kdo ve, koliko nesreč se zgodi med najrazličnejšimi vajami in intervencijami ameriških vojaških enot. Zaradi ravnanja velesile so se italijanski komentatorji spraševali o vlogi ZDA, ki je danes edina resnična velesila. V bistvu se ugibanjem pridružuje temeljitejše vprašanje o tem, kakšna je in bo takoimenovana globalizacija. Z vprašanjem bi razširil tematiko in možne scenarije.
Prva teorija o globalizaciji zagovarja, da bo na svetovni ravni prevladala zahodna civilizacija s svojo znanostjo, tehnologijo, organizacijo in kapitalom. Uveljavil bi se tako en model življenja in moCi. Znotraj prevladujoče enote bi v bistvu imeli da vodilna pola: Združene države Amerike in Evropo. Evropski in ameriški model življenja sta v marsičem sorodna, obstajajo pa tudi globoke kulturne razlike in razlike v mentaliteti. V tekmi med dvema poloma so ZDA očitno močnejše in prevladujoče, saj nastopajo kot velika in strnjena enota, Evropa pa s težavo vsklajuje posamezne
nacionalne politike in to kljub monetarnemu združevanju.
Dragi prizor je prijaznejši. V globalnem svetu bi se teža moči in vpliva porazdelila na večje bloke. Svoje mesto bi imeli Zahod, Azija, Kitajska in še kak »megasubjekt«. Vizija vidi na prizorišču velike enote, ki nadgrajujejo posamezne narodne in etnične skupnosti. Konec koncev štejejo države, kot je Kitajska, nad milijardo ljudi in doživljajo močno ekonomsko ekspanzijo. Azijske države in seveda Japonska so ekonomsko skrajno agresivne. Ne zdi pa se mi, da je njihov tek za rastjo in osvajanjem tržišča brez problemov in protislovij. Cilji proizvodnje, trga in kapitala prikrivajo civilizacijske, kulturne, življenske, organizacijske in drugačne specifike. To ponovno govori v prid ene razvojne vizije. Znotraj le te pa lahko pride do tragičnih konfliktov. Že danes se svet spopada z ogromnimi težavami, kot so revščina, demografska rast, migracijski tokovi, krajevne vojne, gospodarski padci hitro nastalih industrijskih velikanov ter vedno večji egoizem bogatih. Očitne so razpoke v rastočih azijskih državah, kjer se nebotičnikom pridružujejo revna predmestja. Znotraj teh konfliktov odigravajo ZDA vlogo stražarja, ki pa ni nujno, da bo vedno večja.
Tretja varianta je najbolj humana. Gre za multikulturno globalizacijo, kjer bi prevladal model demokratične univerzalnosti posameznih kultur. Namesto poenotenje in brisanja naj bi nov svetovni red predvideval pakt, kjer bi imele svojo težo in dostojanstvo tudi manjše države, narodi in etnije. Spor, Ce naj urejajo svetovne krize ZDA ali pa Organizacija združenih narodov, zopr-stavlja že omenjena modela: tistega, ki vidi prevlado Zahoda in posledično ZDA ter drugega, ki daje dostojanstvo in glas posameznim državam, gospodarstvom, kulturam itd. Draga pot se mi ne zdi samo utopija. Konec koncev se tudi manjše enote lahko koalizirajo v velike. Eno izmed lepil miljonov in milijonov pripadnikov manjših narodov so danes veroizpovedi; na priim katoliška ali muslimanska, ki je moCna in odločna glede zelo konkretnih materialnih zadev in socialnih razlik. V smislu odpravljanja katastrofalnih razlik se zavzema tudi Janez Pavel D., o Čemer priCa njegovo stališče glede Iraka in drugih žgočih svetovnih križišč in kriz. Ob teh velikih vprašanjih pa je nujno naglasiti egoizem bogatih, ki stavi na zmago enega razvojnega modela ter na hkratno zapiranje razvitega sveta pred migracijami iz revnih dežel. V ta okvir lahko vstavimo tudi zmago Jbrga Haiderja.
Politiko prvaka avstrijskih svobodnjakov poznamo. V bistvu zagovarja model zaprte Avstrije, ki se otresa tujih prišlekov in je neprijazna do avtohtonih jezikovnih manjšin in nekaterih sose-
dov. Nedvomno so dandanes večji adut priseljenci iz najrazličnejših držav in kontinentov, za učinkovitejši prodor zaprte misli pa pride prav tudi slovenska manjšina. Del Avstrijcev nosi še vedno v sebi odpor do Slovencev, ki odigravajo vlogo zgodovinske nevarnosti; dve grožnji skupaj sta prepričljivejši od ene same. Nacionalizem in ksenofobija sta tudi mimo koroškega primera tipična argumenta najbolj arogantnega Zahoda. Nacionalisti in ksenofobi ne bodo zanikali globalizacije, širjenje tržišča, planetarne gospodarske ekspanzije itd. Pri svojih stališčih ostajajo zvesti starim kolonialnim in imperialističnim politikam. Njihovo bistvo je, da si bogati zavarujejo dom, obenem pa ekonomsko osvajajo svet. Revni naj seveda ostanejo doma. Varovanje lastnega teritorija pomeni Čuvanje privilegijev, ki so zelo materialni in otipljivi. V Času ekonomskih nazadovanj so ljudje dodatno občutljivi na parole, kako jim bodo tujci ukradli delovno mesto, položaj itd. Konec koncev se znotraj tega konteksta gibljem tudi ZDA. Vloga, ki jo imajo, je očitna in protislovna tudi za samo državo. Del javnosti v ZDA zagovarja večkulturno družbo, spominja se vietnamskega šoka in promovira politiko pravic. Predsednik Clinton je dorašCal znotraj tega konteksta. Po dragi stremi pomeni vloga najveCje moči odnose, ki praktično in simbolno dokazujejo kraljevo moC. Oprostitev pilota letala, ki je povzročilo tragedijo v Cermisu, je signal, ki pravi: »Medved ima pravico, da o sebi odloCa sam tudi takrat, ko se odločitev tiCe dragih.« Dodaten primer, s katerim se srečuje Italija, je dolgoletna zaporna kazen Silvie Baraldini. Italija ni mogla soditi pilotom baze v Avianu. ZDA lahko mirne duše odklanjajo prošnje po ekstradiciji Ba-raldinijeve. Se zgovornejša je smrtna kazen, ki je v ZDA pogosta in priljubljena. Taista država daje lekcije o človekovih pravicah in dopušča, da nekdo umira 18 minut v plinski celici. Moj ni vnaprejšnji antiamerikanizem, želim le naglasiti kontraditomo vlogo velesile v svetu, ki išCe ob ekonomski globalizaciji tudi globalni model urejanja odnosov. V iskanju ZDA kolebajo med demokracijo in egoizmom močnejšega. Velika protislovja se zrcalijo tudi v manjših (že kar mik-ro) stvarnostih, kot je Koroška. Na tem delčku sveta je v nedeljo zmagal politik, ki v imenu starih in novih privilegijev ter starih nacionalnih sovraštev kuje svojo politično sreCo za novo tisočletje. Velike in male niti se torej rade prepletajo in povezujejo. Kakšen bo globalen svet in katera opcija bo zmagala, bomo videli. Zmaga modela enega gravitacijskega centra bi nedvomno uvedla moC, kulturo in pravo močnejšega, obenem pa prižgala najrazličnejša krizna območja. Volja moCi je v svoji naravi nasilna in konfliktna.
PISMA UREDNIŠTVU
O občnem zboru Sirene
Spoštovani,
želela bi posredovati g. Brunu Križmanu in bralcem Primorskega dnevnika nekaj pojasnil v zvezi s potekom Občnega zbora T.P.K. Sirena, ki je potekaC 26.02.1999:
1) Dobro bi bilo, Ce bi se g. Križman pozanimal o udeležbi elanov T.P.K. Sirena na občnih zborih in izrednih občnih zborih društva; vsako leto se namreč ob teh (in drugih) prikilah zbere veliko število oseb: to se pravi, da letošnji, glede udeležbe, ni bil izjema.
2) Ne strinjava se z g. Križmanom, ko trdi, da je bilo »...zborovanje Sirene organizacijsko na najnižji možni ravni...«. Prejšnji Odbor si je gotovo prizadeval, da bo Občni zbor potekal pravilno, zgodi pa se, da tudi odborniki naredijo nenamerne napake. Isti odborniki pa so, vsaj tako misliva, društvu nekaj malenkostnega le doprinesli, ne glede na »skromnost« njihovih poročil na Občnih zborih.
3) Glede kandidatur in kandidatnih list priznava, da je prišlo do nepravilnosti; iz gore gorja pa seje gotovo rodila majhna »miška«; odstranitev ene kandidature (Robert Mosetti) iz liste št 2 (predlagatelj E. Filipčič) dne 26.02.1999 pred Občnim zborom (glej pismo na društveni oglasni deski) in odstop treh odbornikov novoizvoljenega odbora: Pa saj štirje elani odbora, od katerih sta tudi podpisana, na petnajst predvidenih, so le majhne miške...
Na koncu pa bi hotela še poudariti dve dejstvi, ki jih je g. Križman pravilno in točno navedel:
1. Ce bi se točno upoštevalo pravila, bi se morah Člani Sirene še enkrat zbrati in ponovno vohti.
2. Sedanja situacija je gotovo«...neizogiben davek povečanju tistega članstva, ki išCe pri Sireni le prostor za svoj Čoln, senco ob morju v poletni vročini, družbo za briškolo, partnerice za klepet. Vse za nekoliko nižje cene kot v drugačnih krogih«.
S spoštovanjem
Andrej Gregorič Robert Mosetti
Pojasnilo R. Pavšiča
Danes sem si ogledal posnetek predzadnje televizijske oddaje Sportel, med katero je Mario Šušteršič obrazložil razloge za izstopm iz vodstva ZSSDI. Med pogovoren1 se je Šušteršič obregnil tudi vame, Ceš, da nisem reagiral na njegov telefonski klic, kar potrjuje njegovo tezo o »nekakšnih filtrih«-
Zadeva ne drži. Ko me je tajnica obvestila, da me Šušteršič išCe, sem ga takoj telefonsko poklical, na žalost pa ga v uradu nisem našel. In da nisem takšen, kot sem bi obarvan med oddajo, naj povem, da sem Šušteršiča kasneje ponovno poiskal in ga povabil na razgovor na sedež SKGZ, kar se je tudi zgodilo.
Toliko za točnost.
Lep pozdrav ..
Rudi PavSiC
KOPER / JUTRI
Srečanje županov obmejnih občin Slovenije in Italije
KOPER- Koper bo jutri, v četrtek, 11. marca, gostitelj petega srečanja županov iz 40 obmejnih občin Slovenije in Italije. Del programa so koprski organizatorji namenili obravnavi aJdualnih tem o sodelovanju na področju izmenjave informacij ter regionalne organiziranosti.
Na tokratnem srečanju naj bi župani po besedah koprske županje Irene Fister pregledati uresničevanje nekaterih skupnih projektov v preteklem letu, v nadaljevanju pa največ pozornosti posvetili predlogom treh konkretnih projektov v okviru obeh glavnih obravnavanih tem. Projekt Evropsko okence predvideva ustanovitev informacijskega centra na Obali, ki bi usklajeval zbiranje razvojno pomembnih podatkov ter njihovo posredovanje vsem zainteresiranim uporabnikom v obmejnih občinah. V Kopra naj bi ustanoviti tudi Evro hifo Center za izmenjavo informacij, ki se nanašajo na regulativo in delovanje v Evropski uniji. Tretji predlagani projekt pa naj bi še pred ustanavljanjem regij z obravnavo temeljnih razvojnih vprašanj območja ob slovensko-italijanski meji vzpodbudil sodelovanje občin in institucij pri načrtovanju področja organiziranosti lokalnih skupnosti.
Županja Fistrova je na včerajšnji novinarski konferenci še napovedala, da bo udeležencem srečanja dala pobudo za ustanovitev koordinacijskega telesa, ki bi skrbel za sprotno usklajevanja dela na skupnih projektih. (STA)
KOROŠKA / MEDTEM KO BODO SOCIALISTI PREDLAGALI SVOJEGA KANDIDATA
Vzdižanje OVP odpira Haiderju pot do deželnega glavarstva
Ljudska stranka je namreč napovedala da bo šla v opozicijo
CELOVEC - Zmagovalec nedeljskih deželnozborskih volitev na Koroškem, desničarski populist Jorg Haider, ima od včeraj naprej očitno dobre možnosti, da bo le postal deželni glavar!
Socialdemokrati, ki so do ponedeljka zagotavljali, da bodo za vsako ceno skušali preprečiti izvolitev vodje avstrijskih svobodnjakov na najvišji politično položaj v deželi, so namreč spremenili strategijo: pri volitvah za deželnega glavarja v deželnem zboru bodo postavili lastnega kandidata. Njegovo ime naj bi bilo znano najkasneje danes.
Ker je pričakovati, da bo vseh 16 svobodnjaških poslancev pri volitvah deželnega glavarja volilo Haiderja, vseh 12 socialdemokratov svojega (še neznanega) kandidata, ljudska stranka pa oddala prazne glasove, bi to pomenilo, da bi Haider bil iz-
voljen v tretjem volilnem krogu. V prvih dveh volilnih krogih je namreč za izvolitev za deželnega glavarja potrebna absolutna večina od 36 glasov, v tretjem pa zadostuje relativna večina glasov.
Koroški socialdemokrati imajo za novo strategijo očitno tudi podporo zvezne stranke. Predsednik zvezne SPO in kancler Viktor Klima je včeraj po seji zvezne vlade potrdil, »da socialdemokrati pri volitvah deželnega glavarja na Koroškem ne bodo šli v demokratične igrice«. Dejal je, da ne bo prišlo do eksodusa ali drugih potez, ki bi preprečili volilni postopek o deželnem glavarju. Klima je hkrti vnovič poudaril, da slej ko prej ne vidi nobene potrebe, da bi koroški socialdemokrati v deželnem zboru glasovali za Haiderja.
Ljudska stranka dosedanjega deželnega glavarja Christofa
Zernatta je že v ponedeljek zvečer sklenila, da bo šla v opozicijo in da ne bo aktivno podprla ne Haiderja in tudi ne morebitnega socialdemokratskega kandidata za deželnega glavarja. Zernatto: »Volilci so nam pokazali rdeči karton in zato se ne bomo spuščali v to ali drugo politično igrico«.
Haider sam je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da resno računa s svojo izvolitvijo za deželnega glavarja. Napovedal je, da naj bi bila vsaka deželnoz-borska stranka pri oblikovanju nove vlade upoštevana po volilnem rezultatu in spororočil, da je za ta četrtek že povabil na pogajanja tako socialdemokratsko kot tudi ljudsko stranko. Obema je preko medijev sporočil, da bodo svobodnjaki pri razdelitvi resorjev v deželni vladi za se zahtevali finance, gospodarstvo in zunanjo politiko. Slednji re-sort, »ki seveda vključuje odno-
se s sosedi in vprašanje Evropske unije«, bo vodil on sam, je poudaril vodja svobodnjakov.
Deželni zbor kot tudi kolegij koroške deželne vlade se bi po Haiderjevem mnenju lahko konstituirala še pred velikonočnimi prazniki.
Glede svojih načrtov na zvezni ravni je Haider dejal, da bo tudi v primeru, da bo izvoljen za koroškega deželnega glavarja, ostal predsednik avstrijske svobodnjaške stranke. S poslovodstvom bo v tem slučaju poveril svojo namestnico Riess-Prasser.
V zvezi z volitvami v Evropski parlament junija letos je Haider napovedal, da bo za glavnega kandidata postavil atraktivnega kandidata, ki bo svobodnjakom zagotovil nov uspeh. Glede državnozborskih volitev, ki bodo predvidoma jeseni letos, Haider prav tako Se ni izdal imena glavnega kandidata.
Ivan Lukan
____________OBISK NA IRSKEM____________
Delegacija FJK v Dublinu
V delegaciji tudi podpredsednik Miloš Budin in Bruna Zorzini Spetič
DUBLIN - Delegacija 1. komisije deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, ki jo vodi predsednik Roberto Asquini in v kateri sta tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in svetovalka Bruna Zorzini Spetič, se te dni mudi na uradnem obisku na Irskem, kjer bo poglobila davčne in finančne vidike sistema, ki je v zadnjih letih omogočil velik razvoj tamkajšnjega gospodarstva. Ob prihodu v Dublin je delegacijo sprejel italijanski veleposlanik Ferdinando Zezza. V progra-ttm imajo srečanja z ministrom Martinom Cullenom in raznimi parlamentarci, s predstavniki IDA (Industrial Develop-rnent Agency), IBEC (irska zveza industrij cev), z vodstvom Shannon free Air-port Development Company LTD in drugimi visokimi funkcionarji.
Na srečanju z zastopniki IDA, pol-dfžavne agencije za industrijski razvoj,
katere vloga je podobna tukajšnji Friulii, so gostom iz FJK orisali strategijo, ki je privabila precejšnja tuja vlaganja in ki sloni na uresničevanju primernega go-spodarsko-davčnega sistema, kar se pozna pri operativnih stroških za delo, lastništvo in telekominikacije, ki so med najnižjimi v Evropi, tudi zahvaljujoč se skromni inflaciji (ki je stalno pod evropskim poprečjem), izredno nizkemu obdavčenju dobička (10% za proizvodnjo blaga in določenih storitev) ter podeljevanju nepovratnih prispevkov, ki so bistveno znižali začetne stroške obratov.
Sledilo je srečanje s predstavniki IBEC, s katerimi so poglobiti industrijske odnose, pogajanja za delovne pogodbe in socialni pakt. Kot je povedala ravnateljica Jacki e Harrison, je slednji predstavljal enega odločilnih aspektov za irsko gospodarstvo.
VIDEM / SODELOVANJE
Stiki med mariborsko in videmsko univerzo
VIDEM - V okviru prizadevanj za začetek sodelovanja z ekonomsko fakulteto tamkajšnje univerze se je v Vidmu mudila delegacija mariborske univerze, in sicer fakultete za organizacijske vede. Delegacijo je sprejel Mauro Bertagnin, rektorjev poverjenik za mednarodne odnose. S svoje strani je prof. Jože Florjančič dejal, da so v zadnjih letih navezali tesne stike z ameriškimi, poljskimi in madžarskimi fakultetami in sedaj bi radi vzpostavili izmenjave tudi z videmsko univerzo. Florjančič je še pojasnil, da so zainteresirani za neposredno povezavo pri sodelovanju izvedencev na mednarodnih zasedanjih, pri raziskovalnih načrtih in didaktičnih pobudah.
Predhodno srečanje je služilo za sestavo »pisma o namerah« med predstavniki fakultete za organizacijske vede na mariborski univerzi ter dekanom ekonomske fakultete furlanske univerze. To naj bi omogočalo, da čimprej pride do ustreznih izmenjav.
NOVICE
Zanimiva pobuda Študijskega centra Nediža
SPETER - V okviru pobude, ki jo Studijski center Nediža prireja v sodelovanju z Občino Speter, Društvom beneških likovnih umetnikov in združenjem »Invito« bo v petek, 12. marca ob 20. uri v špetr-skem dijaškem domu srečanje na temo »Proste besede in podobe o Nediških dolinah« - narava, zgodovina, izročilo (sodelujejo Giovanni Coren, Giorgio Banchig in Valter Colle). Dan kasneje pa bo izpred dijaškega doma ob 14. uri odhod do jame Arpita (le v primera lepega vremena); pripravili so tudi pripovedovanje pravljice »Jubica in Arpit«, sodelujeta Claudio Moretti in Antonella Bucovaz. Podrobnejše informacije o pobud nudijo pri Študijskem centru Nediža in v Beneški galeriji.
Počastili bodo padle
AHTEN - Občinska uprava iz Ahtna ter videmski pokrajinski Vzpi-Anpi bosta v nedeljo, 14. t.m. priredila spominsko svečanost za padlimi na območju Ahtna. Ob 10. uri se bodo zbrati pred spomenikom padlim v Ahtnu in obeležju na Malini. Govorila bosta župan Ahtna Maurizio Malduca in predsednik videmskega Vzpi-Anpi Giovanni Pelizzo.
MARIBOR / TISKOVNA KONFERENCA ŠKOFA KRAMBERGERJA
REZIJA / V PETEK ZVEČER
Priprave na papežev obisk in beatifikacijo Slomška
Za papežev obisk bo cerkveni odbor namenil 75 milijonov SIT
Videokaseti o Reziji in njenih značilnostih
Gre za pobudo občine s prisoevkom dežele
MARIBOR - Beatifikacija škofa Antona Slomška bo pomenljiv dogodek v zgodovini slovenskega Naroda. Z njo ne bo priznano le Slomškovo delo, življenje in njegovo svetništvo, marveč bo to tudi Priznanje in ovrednotenje sloven-ske zgodovine pred vsem svetom ln Priznanje, da je preteklost slo-Venskega naroda neizbrisno Prežeta s krščanstvom, krščansko kulturo in evangelijem; to bo tudi Priznanje, da je Cerkev na Sloven-kem tesno povezana in vključena v vesoljno Cerkev, skratka, da je Oas narod v vsem enakovreden rugim narodom sveta, je na vče-rajšnji novinarski konferenci ob Predstavitvi priprav na papežev ^sk v Mariboru dejal mariborski °f Franc Kramberger.
, "oseben odbor za obisk papeža aUeza Pavla II. v Mariboru in za ornskovo beatifikacijo je že pri-^rsvil načrt pastoralnih aktivno-1 8a priporočil vsem žu-
pnijam, ki bodo v pripravah na veliki dogodek organizirale molitve, romanja in duhovne vaje, pa tudi različna predavanja in okrogle mize, na katerih bodo lahko ljudje pobliže spoznali Slomškovo življenje, delo in svetost.
Priprave na papežev obisk in Slomškovo beatifikacijo po besedah mariborskega stolnega župnika Stanka Lipovška vodi poseben trinajstčlanski odbor, ki mu predseduje mariborski škof Franc Kramberger. Papež bo vernike pozdravil na travniku v okolici Betnavskega gradu. V ta namen je škofija z Agrokombinatom že sklenila dogovor o uporabi zemljišča, na katerem se bo lahko zbralo več kot 250.000 ljudi, ki bodo na prireditveni prostor iz Maribora lahko prišli tudi peš.
Po besedah Lipovška, ki je tudi tajnik omenjenega cerkvenega odbora, uradnega programa papeževega obiska še ni. Predvidoma naj
bi papež prispel na mariborsko letališče v nedeljo, 19. septembra, dopoldne, nato pa naj bi se z zanj prirejenim vozilom odpeljal v Betnavo; tu naj bi se ob 10. uri začelo slovesno bogoslužje. Po končanem bogoslužju naj bi papež okoli 12. ure molil Angelovo čaščenje, ki ga vsako nedeljo zmoli v Rimu. To molitev bodo prenašale številne svetovne radijske in televizijske mreže. Pred vrnitvijo v Vatikan naj bi papež v popoldanskih urah obiskal tudi Slomškov grob.
Cerkveni odbor bo po besedah škofijskega ekonoma Mirka Krašovca za papežev obisk namenil približno 75 milijonov tolarjev, ki jih škofija že zbira s prodajo Slomškovih svečk, pripravljajo pa še knjižico o Slomšku in razne spominke. Po Krašovčevih besedah je sofinanciranje s strani države v tem trenutku še neznanka. (STA)
REZIJA - Konec prejšnjega tedna so na sedežu občinske uprave v Reziji predstaviti dve videokaseti, za kateri je dala pobudo sama Občina s finančnim prispevkom deželne uprave.
Videokaseta z naslovom "Rezija, čar neke doline" prikazuje zgodovinske kulturne in ambientalne posebnosti Rezije, s posebnim ozirom na kulturne značilnosti. Gledalec ima priložnost doživeti dogodke in manifestacije, ki spremljajo življenje Rezijanov skozi celo leto. Tako so na trak posneti prizori srečanj nabornikov, pustovanja, vaških praznikov in glavnih običajev.
Velika pozornost je namenjena glasbi in plesom domače folklorne skupine, ki je v življenju doline pomemben dejavnik. Prav tako pa sta na kaseti posneta tudi pevska zbora Monte Canin in Rože Majave.
Druga videokaseta govori o rezijanskih brusačih, ki so postati znani v mnogih evropskih mestih, kamor so se pred destletji odpravljali za zaslužkom, ki ga doma ni bilo. Posebno pozorno je opisano orodje, ki so ga ti svojstveni potujoči
obrtniki uporabljali od nekdaj vse do današnjih časov. Prej je šlo za bolj grobo izdelane bruse, pozneje za prve "krosme", ki so jih nositi na ramenih, potem pa za one na kolesih in nazadnje moderna motorna sredstva. Iz tega razvoja je videti nenehno izpopolnjevanje, ki sta ga terjala potrebi po zmanjševanju napora pri delu in vedno kakovostnejši ponudbi.
Dejstvo je, da je Se precej Rezijanov, ki se ukvarjajo s tem poklicem, čeprav je vse manj mladih, ki v tem delu nadaljujejo družinsko tradicijo. V zadnjih letih je bilo po vsej Italiji ukinjenih mnogo dejavnosti s tega področja in tako se je zaključilo poglavje poklica, ob katerem je živelo veliko število ljudi, ki so potovali od mesta do mesta. Danes je podobne brusače možno srečevati le Se na vaških sejmih in veselicah. Takšno veselico so lani avgusta z lepim uspehom organizirali tudi v Solbici, kjer je ta poklic najbolj zakoreninjen in so zato brusačem postaviti tudi spomenik.
Obe videokaseti je mesničilo podjetje Friulfilm iz Vidma.
Luigia Negro
PRISTANIŠKA OBLAST / PREDLOGI ZA OBNOVITEV VODSTVA
SITIP / V OKVIRU PRIPRAV NA DOKONČNI DOGOVOR
Spopad za imenovanje novega predsednika
llly predlagal Lacalamito, na desni še iščejo sporazum
Bodoči lastnik danes s sindikati
Govor bo predvsem o bodočem številu zaposlenih - V petek dokončni dogovor
Vojna za nadzor nad eno najpomembnejših tržaških ustanov, Pristaniško oblastjo, je v polnem teku, vendar kaže, da se glavna bitka odvija v okviru desnosredinskega zavezništva. Danes namreč zapade rok, da Pokrajina, Trgovinska zbornica ter tržaški in miljski župan posredujeta ministru za prevoze Treuu predloge za novega predsednika ustanove. Tržaški in miljski župan pa se nista dogovorila, tako da je Riccardo Illy presekal gordijski'vozel in pisno posredoval ministru svoj predlog, naj potrdijo dosedanjega predsednika Micheleja Lacalamito.
Na desnici, ki vodi tako Pokrajino (Renzo Codarin) kot Trgovinsko zbornico (Adalberto Do-naggio) in miljsko Občino (Roberto Dipiazza) so vse prej kot složni glede kandidata, so pa enotni proti Lacalamiti. Slednjega je za dosedanji mandat predlagal prav Pol svoboščin in se je izkazal kot sposoben menažer, še zlasti pri dogovoru z nizozemskim terminali-stom Ect za upravljanje kontejnerskega prometa na sedmem pomolu novega pristanišča. Vendar mu desnica ne namerava odpustiti, da se je približal krogom, ki vodijo tržaško Občino in Zvezo industrijcev, še zlasti pa, da je z vrha Pristaniške oblasti odstranil generalno tajnico Marino Monas-sijevo, ki je politično zelo blizu Forza Italiji.
Ce so torej proti Lacalamiti, niso pa se zedinili glede lastnega kandidata. Razhajanje je celo zrahlja-
lo odnose tako na Pokrajini kot v Miljah, kjer so do veCera vodili mestoma živCna pogajanja. Imen možnih kandidatov je upravičeno ali neupravičeno krožilo veliko: pojavilo se je tudi popolnoma novo ime Giuseppeja Giurgole, ki je 15 let vodi urad za pristanišča na ministrstvu za prevoze, nato pa rimska letališča in pristanišče Piom-bino. V igri pa so še nekdanji predsednik ustanove za industrijsko cono Francesco Slocovich, sedanji generalni tajnik Pristaniške oblasti Umberto Picciafuochi, poveljnik pristaniškega poveljstva Sergio De Stefano ter špediter Roberto Prioglio, proti kateremu pa igra dejstvo, da je sam pomemben koristnik prista-
niških storitev. Po neuradnih vesteh naj bi še največ možnosti imel Picciafuochi, vendar so igre v odnosih med Forza Italijo, Listo za Trst in drugimi manjšimi komponentami desnega zavezništva še odprte. Nacionalno zavezništvo pa se je tokrat izneverilo... zaveznikom in podpira Illyjev predlog, da bi potrdili Lacalamito.
Na Trgovinski zbornici je vodstvo do veCera iskalo dogovorno rešitev, miljski župan in predsednik pokrajinske uprave pa bosta na koncu dolgih pogajanj sporočila danes ime svojega kandidata. Od jutri bo minister imel tri mesece Časa, da izbere ime novega predsednika Pristaniške oblasti, lahko pa po svoji uvidevnosti
r DANES NA OPČINAH n
Praznik včlanjevanja sindikata upokojencev
V openskem Prosvetnem domu bo danes živahno in veselo. Člani krajevnega sindikata upokojencev CGIL se bodo namreč v popoldanskih mah zavrteli ob prijetnih zvokih. To družabno priložnost prirejajo v okviru praznika včlanjevanja v sindikat, ki bo imel tudi svoj resni del. Zbranim bo namreč spregovoril o pomenu sindikata ter o glavnih temah, ki pobliže zadevajo in zanimajo upokojence predstavnik pokrajinskega sindikalnega tajništva. Sledila bo zakuska in, kot reCeno, ples.
Živeti za združeni svet
V nedeljo, 14. marca bo v Veroni vsedržavna manifestacija, ki jo prireja organizacija »Mladi za združeni svet«, katere namen je opozoriti z vrsto kulturnih pobud na vrednote miru, spoštovanja sočloveka in solidarnosti. Srečanja se bo udeležila tudi znana brazilska sociologinja Vera Araujo. Vsi mladi, ki bi se radi iz Trsta udeležili manifestacije ali želeli informacije, lahko pokličejo Andrea in Barbaro na tel. številko 0408327132, v Gorici pa Federica (048132842).
NOVICE
Agenti so imeli precej dela s pijanimi Maročani
Naposled so tujce, tri Maročane, ki so se preživljali s čiščenjem avtomobilskih vetrobranov, odpeljali na sedež mestnih redarjev v Ul. Giulia, proti njim pa so sestavili kar dolg seznam prijav. Trojica je namreč precej globoko pogledala v kozarec, verjetno je na šipe pozabila, zaCela je nadlegovati pešce, avtomobiliste in je precej ovirala promet. Mimoidoči so poklicali na pomoC mestne redarje, ki pa svojega dela niso mogli opraviti, tako da je prišlo še nekaj izvidnic.
Maročane bi bili morali odpeljati na urad za tujce na kvesturi, tedaj pa so se začele prave težave. Tujci, ki dotlej niso delali težav, so se zleknili na pločnik in na cestišče v Ul. Giulia, odločili so se za nekak pasivni odpor, precej glasno pa so tudi vpili na račun agentov. Eden (29-letni M.S.) je agente, ki so ga skušali dvigniti na noge, celo skušal obrcati.- Naposled so mestni redarji trojico le »obvladali«.
Pomazali obleke v trgovini Benetton
Dva mlada, fant in dekle, sta vCeraj popoldne vstopila v trgovino Benetton na Borznem trgu, kjer pa si nista nic ogledala in še manj kupila, a v zameno sta naredila okrog tri milijone lir škode in odšla, uslužbenci ju niso pravočasno zadržali. Do neobičajnega dogodka je prišlo kmalu po odprtju, okrog 16.20: neznanca sta nekatera oblačila polila s smrdečo snovjo, nakar se je za njima izgubila vsakršna sled. S primerom se ukvarja osebje Digosa in letečega oddelka.
Predor pod Montebellom zaprt: s stropa je padel omet
Zaradi padajočega ometa so predor pod Montebellom včeraj okrog 18.30 zaprli za promet in zaenkrat se ne ve, kdaj ga bodo ponovno odprli. Prišlo je do precejšnjih zastojev, saj so na primet avtobusni promet preusmerjali na Istrsko ulico, ki je itak zelo obremenjena. Na težave je tre: ba računati tudi danes.
Omet je padel približno 100 metrov v notranjosti, iz smeri Senenega trga. Kaže, da je nekaj avtomobilov utrpelo sicer manjšo materialno škodo, povem drugače pa bi se izteklo, Ce bi tedaj peljal mimo motociklist brez varnostne Čelade. Zainteresirana površina naj bi bila na sreCo majhna, vCeraj so si predor ogledali gasilci, ki so jih poklicali mestni redarji. Po mnenju gasilcev je bila zapora nujna, danes pa bodo predor obiskali še izvedenci.
tudi zavrne prvo trojko in zahteva nove predloge. Zadeva se lahko še bolj zaplete, saj bi morala tržaški in miljski župan sporočiti en sam predlog, in bi izključeni iz igre lahko vložili priziv zaradi nepravilnosti, ker sta župana vložila loCena predloga.
Gre za ponoven dokaz, da v Trstu prevladujejo pristranski in ne skupni interesi: pozitivna posledica skupne kandidature vseh ustanov bi nedvomno pospešila postopek imenovanja in tako izbrani predsednik bi nedvomno užival večji ugled. Očitno pa prevladuje drugačna logika, katere posledice je tudi očitna zaostalost tukajšnjega gospodarstva in družbe nasploh.
V prostorih Znanstvenega parka pri PadriCah se bodo danes ob 15. mi srečali predstavniki sindikatov tekstilcev CGIL, CISL in UIL ter CONSAL z bodočim lastnikom tovarne SITIP pri Orehu v miljski občini Pietrom Paro-dijem iz Trevisa. Sestanek bo pomemben, saj bo od njega dejansko odvisno, ali bo v petek, 12. t. m., prišlo do toliko pričakovane zamenjave lastništva in s tem tako rekoC do novega rojstva obrata. Pojutrijšnjim bi morali namreč istočasno s kupoprodajno pogodbo podpisati tudi dogovor za vpis 280 zaposlenih pri Orehu v mobilnost, prav slednje pa bo odvisno od tega, kako se bo odvijalo in predvsem kako se bo zaključilo današnje srečanje.
Kot nam je povedal pokrajinski tajnik sindikata FILTEA-CGIL Claudio Crippa, se bo današnje soočenje s Parodijem sukalo predvsem okrog štirih točk. Najprej in predvsem bo govor o številu delavcev, ki jih namerava Parodi zaposliti. Podjetnik iz Trevisa se je že od vsega začetka obvezal, da jih bo vzel v službo najmanj 200, sindikati pa se zdaj seveda
zavzemajo za to, da bi število kolikor mogoče dvignili, saj ko bi ostali pri številu 200, bi 80 ljudi ostalo brez dela, kar bi bilo vsekakor v sedanjih tržaških razmerah zelo veliko. Poleg tega bo govor o tako imenovanem »jollyju«, se pravi o vlogi ter delovnih pogojih delavca, ki bo ob koncu svoje izmene ostal nekaj Časa na razpolago za nadomestitev morebitnih odsotnih v naslednji izmeni. Sindikati bodo nadalje hoteli imeti Cim trdnejša zagotovila, da bo obratovanje tovarne res polno steklo v roku največ enega leta, poleg tega pa se bodo zavzeli za ohranitev delovnih ka-terorij, ki so jih delavci dosegli v svoji dosedanji karieri.
Kot vidimo, ne gre za preproste probleme, vendar nam je tajnik Crippa izrazil prepričanje, da se bo današnje srečanje srečno izteklo. Obe strani, bodisi sindikati kot bodoči lastnik SITIP, imata ves interes, da ne pride do nadaljnjih zavlačevanj, saj bi to lahko odprlo nove probleme in postavilo na kocko težko izoblikovano rešitev za obrat pri Orehu.
PRISELJENCI / SEMINAR
Zagotoviti iste pravice!
V Italiji kot v Evropski uniji ni prave politike in kulture do problematike priseljeništva, na katerega ljudje pretežno gledajo kot na nekako invazijo, poleg tega je okoli tega premalo informiranja, tudi s pravnega vidika. Problem priseljencev, nelegalnih in legalnih pribežnikov pa se tiCe vseh in je treba prav o tem govoriti, diskutirati ter spremeniti sedanje stanje, saj nas Čaka v prihodnosti nedvomno veC-etiCna družba, na kar moramo biti v modernem svetu pripravljeni.
Iz teh razlogov so Lista levice univerzitetnih študentov, Demokratično sodstvo in združenje za pravne študije o pri-seljeništvu ASGI organizirali vCeraj v prostorih pravne fakultete na tržaški univerzi seminar o pogojih za tujce v Italiji »Nelegalni ali legalni pribežniki? Priseljenci in državljanske pravice«. Srečanje, na katerem so spregovorili ugledni sodniki in odvetniki, je uvedel in nato povezoval sodnik Luigi Dainotti. Minilo je 50 let od deklaracije človekovih pravic, je dejal, in leto od t.i. zakona Turco-Napoli-tano, tako da je sedaj Cas za obračun in analizo trenutnega stanja. Od vsepovsod prihajajo Čudni predlogi za reševanje problemov, pomembno pa je po njegovem mnenju premagovati strahove in alarmizme, gledati na stvarnost in zagotoviti vsem ljudem zaščito osnovnih pravic.
Pravnik Giovanni Pa-lombarini je spregovoril o položaju tujcev v Italiji. Poudaril je, da zapiranje meja ni prava rešitev in da vlada v Italiji kot tudi v Evropi nazadnjaška miselnost zaprtosti, kar bo tudi ime-
lo določene posledice. Pravnik je tudi kritično analiziral zakon v zvezi s centri za pribežnike in posledične negativne plati (predvideva med drugim zadržanje osebe v pričakovanju na izgon), ki odpirajo vprašanje spoštovanja enakosti, perspektive za prihodnost pa so vezane na EU.
O pravicah tujcev do dela v Italiji je govoril docent delovnega prava Michele Miscione. Analiziral je problem števila letnih dovoljenj, ki jih predvideva zakon 454/ 98 in poudaril, da je treba zagotoviti legalnim priseljencem pravico do istih pogojev.
Poseg odvetnika Marca Paggija je bil okoli razvijanja normativov, kar zadeva vstop, bivanje in izgon tujcev. Ni res, je dejal, da so vsi nelegalni priseljenci zločinci, ki tudi ne jemljejo dela Italijanom. Po njegovih besedah je treba dovoliti vstop tujcem, ki išCejo zaposlitev, a sedaj gre počakati na program o tokovih priseljeništva. Maggi je tudi predstavil novo trimesečno revijo ASGI o pravicah do priseljenst-va in državljanstva.
Kot zadnji je Gianfran-co Schiavone spregovoril o pravicah do zatočišča in o politiki do sprejemanja. Italija je edina država EU, je povedal, ki nima še normativov okoli problematike zatoCišC. S tem v zvezi vlada zmešnjava, poleg tega obstaja v Italiji samo status političnega begunca. V Italiji sploh ni stuktur'in osebja, ki bi lahko zagotovili beguncem prošnjo za zatočišče, kdor pa dobi dovoljenje za bivanje, ga naposled država zapusti.
Aljoša Gašperlin
WWF / VSEDRŽAVNA AKCIJA
»Zelene delnice« za odprtje novih oaz zaščitene narave
V soboto in nedeljo, 13. in 14. t.m., bo Svetovni sklad za naravo (WWF) po vsej Italiji prodajal »zelene delnice« oziroma zbiral prostovoljne prispevke z kvadratnih te'fVnih površir Dsti 3 Predstav 1Ctle ponudi
večjih slovenskih turističnih agencij, turističnih društev, upravnih enot in zdravilišč. Na sejmu se s turistično ponudbo predstavljajo tudi Hrvaška, Avstrija, Italija, po večletnem premora Črna gora, prvič Francija, prek veleposlaništva na Dunaju pa tudi Turčija. Športu in prostemu Času sta namenjena ostala dva sejemska sklopa, kjer razstavljajo ponudniki navtične opreme in manjših plovil, opreme za tabo-renje, bazenov in kolesarske opreme.
Bienalni sejem Fotostik, ki ga Ljubljana gosti četrtič, je namenjen amaterskim in poklicnim fotografom. Ob pomoči Društva fotografov Slovenije so organizatorji pripravili pester razstavni program studijske in laboratorijske opreme ter fotografskih materialov, ki ga v halah C in D ponuja 47 razstavljalcev iz 11 držav. V teku tedna bo na ogled veC razstav, podelili pa bodo tudi nagrade za najboljšo fotografijo s temo Šport in turizem.
Na sejmu Ribolov in lov sodeluje 28 razstavljalcev iz Slovenije in Hrvaške, neposredno je navzočih 14. Premierno letos pripravljajo razstavo sodelujočih v natečaju za najboljšo evropsko muho ter razstavo ob stoletnici organiziranega ribištva na Slovenskem.
Organizator sejma Alpe Adia, družba Ljubljanski sejem, je kot uvod v sejemsko dogajanje pripravil tudi sprevod lipicancev po ljubljanskih ulicah, s katerim je še enkrat veC opozoril na nerešeno vprašanje njihovega uradnega domicila. (STAJ
Strokovni izlet na Južno Tirolsko
GORICA - Gostinska sekcija pri Slovenskem gospodarskem združenju Gorica prireja 22. in 23. marca dvodnevni strokovni izlet (z osebnimi avtomobili) na Južno Tirolsko.
V ponedeljek, 22. marca, je na sporedu obisk tovarne likerjev Roner v Traminu - Termeno. Sledilo bo kosilo v krajevni restavraciji. Popoldne bo na ogled muzej Roner in pokušnja proizvodov znane firme žganih pijaC. Predvidena sta še obisk vinske kleti Hofstaetter in ogled proizvodnje juž-notirolske slanine - znamenitega »specka«. Prvi dan se bo zaključil s tipično »sudtiroler« večerjo.
V torek, 23. marca, je na vrsti obisk kmetijskega posestva Pojer & Sandri v kraju Faedo na Tridentinskem. Gre za svetovno znano dejav-
nost žganjekuhe in proizvodnje navadnih in penečih vin. Program predvideva še kosilo v ugledni restavraciji II Borgo v Roveretu (ena zvezdica v vodiču Michelin), kjer bodo ponudili značilni tridentinski jedilnik, vključno z ribami.
Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu vabi gostince, naj ne zamudijo edinstvene priložnosti za spoznanje značilne južnotirolske in tridentinske enogastronomske proizvodnje in ponudbe. Interesenti se lahko prijavijo pri načelniku go-riških gostincev SGZ Avguštinu Devetaku (tel. 0481 - 882488) oz. orza-nigacijskem tajništvu SDGZ v Trstu (tel. 040 - 362949). To naj opravijo Cimprej, saj je število razpoložljivih mest omejeno.
Droga Portorož uspešno končala poslovno leto 1998
PORTOROŽ - Delniška družba Droga Portorož je uspešno zaključila minulo poslovno leto, saj je po nerevidiranih poslovnih rezultatih povečala celotni dobiček za petino (20 odstotkov) na 1, 4 milijarde tolarjev. Prihodki od prodaje so lani znašali 13, 4 milijarde tolarjev, kar je za 7 odstotkov več kot v letu 1997. Na domačem trgu je bil delež Čistih prihodkov iz prodaje 76 odstotkov, na tujih trgih pa 24 odstotkov. Z izvozom je Droga ustvarila za 17 odstotkov več kot lani in sicer 33 milijonov mark. Od tega je bilo veC kot tri Četrtine prihodkov ustvarjenih na trgih držav nekdanje Jugoslavije. Med kazalci uspešnosti so pomembni še za pet odstotkov večji fizični obseg prodaje (brez upoštevanja prodaje soli in trgovskega blaga).
Kot so še sporočili iz Droge, je družbi kljub vedno močnejši konkurenci predvsem uvoženih izdelkov uspelo obdržati na slovenskem trgu vodilne deleže pri prodaji kave, Čajev, mlevskih izdelkov, soli ter še povečati prodajo na tuje trge.
V Nemčiji februarja
že 4,5 milijona brezposlenih
BERLIN - Strokovnjaki nemškega zveznega statističnega urada so vCeraj objavili, da je bilo v Nemčiji februarja brez dela 4, 5 milijona ljudi. Gre za precejšnje povečanje v primerjavi z januarjem, Čeprav ostaja številka še vedno krepko pod lansko ravnijo brezposelnosti. Januarja je bilo brezposelnih 4, 455 milijona ljudi, kar je 11, 5 odstotka aktivnega prebivalstva, še v lanskem letu pa se je raven brezposelnosti gibala okoli 4, 8 milijona.
Slovaški minister jutri na TTZ v Trstu
TRST - Slovaški gospodarski minister Pavel Koncos bo jutri dopoldne (ob 10.30) na Čelu slovaške vladne delegacije gost Tržaške trgovinske ztiornice. Minister bo skupaj z drugimi predstavniki iz Slovaške tržaškim podjetnikom predstavil možnosti, ki jih v okvira gospodarskega sodelovanja ponuja Slovaška.
Goste bo sprejel predsednik zbornice Adalberto Do-naggio, v tržaškem predstavništvu pa bo med drugimi tudi predsednik mešane slovaško-italijanske trgovinske zbornice v Bratislavi Giuseppe Saretta.
TEČAJNICE
I EVRO= 1.936..
1 EVRO— 1.936,27 URE
9. MAREC 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ
VALUTA 9.03. 8.03.
ameriški dolar 1,0863 1,0908
japonski jen 132,45 132,77
grška drahma 321,65 321,90
danska krona 7,4329 7,4322
švedska krona 8,9380 8,9480
britanski funt 0,6754 0,6776
norveška krona 8,5605 8,5785
češka krona 37,967 37,603
ciprska lira 0,5754 0,5796
estonska krona 15,6466 15,6466
madžarski florint 250,34 250,51
poljski zlot 4,2702 4,2568
slovenski tolar 189,8259 190,2453
švicarski frank 1,5931 1,5933
kanadski dolar 1,6447 1,6527
avstralski dolar 1,7125 1,7348
novozelanski dolar 2,0354 2,0413
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
9. MAREC 1999 NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
VALUTA
portugalski escudo 200,482
nizozemski gulden 2,20371
belgijski in luksemburški frank 40,3399
francoski frank 6,55957
nemška marka 1,95583
finska marka 5,94573
španska pezeta 166,386
avstrijski šiling 13,7603
irski funt 0,787564
italijanska lira 1936,27
OSTALE VALUTE EVRO
NAKUP PRODAJA
ameriški dolar 1,0961 1,0791
britanski funt 0,6823 0,6689
švicarski frank 1,6073 1,5744
danska krona 7,5717 7,2859
norveška krona 8,7337 8,3421
švedska krona 9,1488 8,7112
kanadski dolar 1,6783 1,6165
grška drahma 338,07 294,27
japonski jen 136,99 128,71
avstralski dolar 1,8077 1,6887
slovenski tolar 193,72 188,90
hrvaška kuna 8,0719 7,3104
češka krona 45,052 36,552
slovaška krona 55,35 44,028
madžarski florint 298,04 242,15
ZADRU2NA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z.
TRST
KMEČKA BANKA GORICA
9. MAREC 1999 EVRO LIRE
VALUTA nakup prodaja nakup prodaja
ameriški dolar 1,0971 1,0780 1765 1796
britanski funt 0,6865 0,6697 2820 2891
kanadski dolar 1,6756 1,6345 1156 1185
japonski jen 134,6711 131,1315 14,38 14,77
švicarski frank 1,6047 1,5764 1207 1228
norveška krona 8,7077 8,4671 222 229
švedska krona 9,0885 8,8604 213 219
grška drahma 326,8985 317,9871 5,92 6,09
danska krona 7,5530 7,3439 256 263,7
avstralski dolar 1,7520 1,7075 1105 1134
slovenski tolar 193,627 189,8303 10,00 10,20
hrvaška kuna 8,067 7,45 240 260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE
nemška marka 1,95583 989,998
francoski frank 6,55957 295,182
nizozemski gulden 2,20371 878,641
belgijski frank 40,3399 47,998
avstrijski šiling 13,7603 140,741
finska marka 5,94573 325,657
španska pezeta 166,386 11,637
portugalski eskudo 200,482 9,658
irski funt 0,787564 2458,555
lira 1936,27
9. MAREC 1999 INDEKS MIB 30: +7,74%
delnica cena € var.% delnica cena € var. %
ALITALIA 3,348 -0,17 ITALGAS 4,475 -0,15
ALLEANZA 10,994 +2,85 MEDIASET 8,459 -1,18
COMIT 6,382 +3,60 MEDIOBANCA 11,131 +2,58
BCA Dl ROMA 1,345 -0,81 MEDIOLANUM 6,490 +2,95
FIDEURAM 5,517 +3,16 MONTEDISON 0,922 +1,20
INTESA 5,142 +2,08 OLIVETTI 2,824 -2,55
BENETTON 1,508 -0,19 PARMALAT 1,292 -2,12
COMPART, 0,635 +1,56 PIRELLISPA 2,602 +0,06
EDISON 8,768 +1,00 RAS 9,881 +0,25
ENI 5,630 -0,40 ROLO BCA 1473 22,800 -0,61
FIAT 2,784 +1,75 SAIPEM 3,308 -0,03
FINMECCANICA 1,054 -0,65 SAN PAOLO IMI 16,108 +0,09
GENERALI 36,340 +0,22 TIM 6,312 +2,85
HDP 0,597 +4,29 TELECOM ITA 9,675 +1,01
INA 2,518 +0,72 UNICREDIT 4,865 +0,34
C M ljubljanska banka
^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
NOVICE
SMUČANJE / SIERRA NEVADA
NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL
Romin predsednik Sensi tožil Gonello in Nizzolo
RIM - Romin presednik Franco Sensije, glede nedeljskega prvenstvenega srečanja v Vidmu, ko je njegovo moštvo izgubilo zaradi sporne enasjtme-trovke, vložil celo civilno tožbo zoper predsednika sodniške zveze Sergia Gonello in predsednika italijanske nogometne zveze Luciano Nizzolo. Romin predsednik je brez dlak na jeziku obtožil obe federaciji nesposobnosti in tudi »povračilne ukrepe« za afero Zeman glede dopinga. Tako Gonella kot Nizzola sta odvrnila vsako obtožbo. Predsednik italijanske nogometne zveze pa je še pristavil, da je bil Sensijev izpad le posledica hudega razočaranja po nedeljskem porazu in da je pripravljen na dialog.
Tudi v Vidmu so Sensijeve obtožbe moCno odjeknile. V Udinesejevem taboru s trenerjem Guidoli-nom na Čelu pa so prepričani, da sta bili obe enajstmetrovki povsem pravilno dosojeni.
Avstralci predstavili olimpijsko baklo
SYDNEY - V Sydneyju so v ponedeljek predstavili olimpijsko baklo, s kakršno bodo na prizorišču poletnih iger leta 2000 zanetili olimpijski ogenj. Plamenica je oblikovana v futurističnem slogu, ki poudarja avstralski značilnosti. Oblikovno je podobna bumerangu, tri konice v modri, rdeči in beli barvi pa spominjajo na streho sydneyske operne hiše. Bakla je narejena iz nerjavečega jekla ih aluminija, tehta dober kilogram, visoka pa je 72 cm.
Tenis: Sanguinetti »out«
INDIAN VVELLS, WTA (ženske) : 3. krog: Martina Hingis (Svi/1) - Patty Schnyder (Svi) 6:1, 6:3; Chanda Rubin (ZDA) - Amanda Coetzer (JAR/7) 6:4, 6:4; Hemieta Nagyova (Sik) - Monica Seleš (ZDA/3) 6:2, 6:4; Sandrine Testud (Fra) - Nathalie Tauziat (Fra/8) 7:6 (7:3), 6:2. Moški, 1. krog: Greg Rusedski (VBr) - Peti Korda (Ceš) 6:3, 6:4; Gusta-vo Kuerten (Bra) - Thomas Muster (Avt) 6:2, 6:4; Sjeng Schalken (Niz) - Jonas Bjorkman (Sve) 1:6, 7:6 (7:4), 7:6 (8:6); Marat Safin (Rus) - Thomas En-qvist (Sve) 6:4, 6:4; Thomas Johansson (Sve) - Ja-son Stoltenberg (Avs) 6:2, 6:3; Felbc Mantilla (Spa) - Amaud di Pascjuale (Fra) 6:4, 6:4; Nicolas Kiefer (Nem) - Mariano Puerta (Arg) 6:3, 6:2; Francisco Clavet (Spa) - Wayne Ferreira (JAR) 6:3, 6:2; Paul Haarhuis (Niz) - Albert Costa (Spa) 7:5, 6:1; Jan Siemerink (Niz) - Michael Chang (ZDA) 7:5, 6:3; Mark Philippoussis (Avs) - Bohdan Ulihrach (Ceš) 7:6 (7:5), 7:6 (7:4); Cedric Pioline (Fra) - Mariano Zabaleta (Arg) 6:4, 4:6, 6:3; Xavier Malisse (Bel) - Davide Sanguinetti (Ita) 6:1, 3:6, 6:1.
Pokal Saporta: Benetton OK
BEOGRAD - Benetton je v povratni četrtfinalni tekmi košarkarskega pokala Saporte igral v Beogradu neodločeno proti Partizanu (73:73) in se uvrstil v polfinale, ker je na prvem srečanju zmagal z 90:77. Uvrstitev pa ni uspela celjski Pivovarni Laško, ki je vCeraj v povratni tekmi premagala grški Aris z 72:63. Na prvi tekmi pa je visoko izgubila z 72:95 in tako so se v polfinale uvrstili Grki. V polfinale se je uvrstila tudi BuduCnost (Jug), ki je izločila turški Tofas (82:64, prva tekma 67:65).
Poraz bolonjskega Kinderja
BOLOGNA - V zaostali tekmi 23. kola italijanske košarkarske Al lige je Kinder doma nepričakovano izgubil proti Termalu iz Imole s 75:86 (35:40).
Odpovedali oba smuka
Z zmago proti Interjuz2:l Parma v finalu
Slab začetek finala svetovnega pokala
Drevi Fiorentina - Bologna
SIERRA NEVADA -Obe včerajšnji finalni smukaški tekmi so organizatorji v Sierri Nevadi zaradi premočnega vetra pri startnih vratih odpovedali.
Smuka naj bi tako izvedli danes, kot je bilo sprva tudi predvideno. Ob 9.30 bo na sporedu moški trening, ob 11.30 ženska tekma in ob 12.30 moška tekma.
Vreme utegne zelo ovirati finale svetovnega pokala. Za jutri, ko sta na sporedu oba superveleslaloma, so napovedane nevihte.
NOV SPORED FINALA SVETOVNEGA POKALA
Danes, ob 11.30: ženski smuk; 12.30: moški smuk.
Jutri, ob 9.30: moški superveleslalom; 12.30: ženski superveleslalom.
Petek, 12.3., ob 18.00 Nedelja, 14.3., ob 9.30 in 21.00: ženski slalom. in 12.00: moški velesla-Sobota, 13.3.: ob 9.30 lom. in 12.00: moški slalom;
ob 10.30 in 13.00: ženski Na sliki AP: Aamodt in veleslalom. > Pepi S trobi.
Parma - Inter 2:1 (2:1)
STRELCI: Chiesa v 4. min., Zamorano v 10. min., Veron v 36. min.
PARMA (3-4-1-2): Buffon 6.5, Sartor 6, Thuram 5, Cannavaro 6, Stanič 5.5, D. Baggio 6, Fiore 6, Vanoli 6, Veron 7 (36' dp Fuser), Chiesa 7.5 (1’ dp Crespo 5.5), Balbo 6, trener Malesani 6.
INTER (3-4-3): Pagliuca 4.5, Simič 5.5, Simeone 6, West 5.5, VVinter 6, Sousa 5 (14' dp R. Baggio 6.5), Ze Elias 6, Silvestre 5, Djorkaeff 5 (28' dp Moriero), Zamorano 7, Ventola 6 (11' dp Ronaldo 6), trener Luce-scu 5.5.
SODNIKA: De Santis iz Tivolija 5. RUMENI KARTONI: Ventola, Chiesa, D. Baggio, Cannavaro, Thuram, Simeone, Pagliuca. GLEDALCEV: 11.419.
PARMA - Parma je prvi finalist italijanskega nogometnega pokala. Potem ko je že v prvi polfinalni tekmi premagala Inter z 2:0, je sinoči doma zmagala z 2:1 in si tako prislužila finale. Vsi trije goli so padli v prvem polčasu. V drugem delu sta za Inter zaigrala tudi Ronaldo in Robi Baggio. Tudi to pa ni bilo dovolj, da bi milansko moštvo stanje vsaj izenačilo, kaj še da bi se dokopalo do finala.
Drevi bo v Firencah druga polfinalna tekma med Fiorentino in Bologno. S Fiorentino, ki je v prvi tekmi zmagala z 2:0, bo zaigral tudi Batistuta. Tekmo bo neposredno prenašala Italia 1 z začetkom ob 20.45.
LJUBLJANA / VCERAJ
ŠPORT NA KOROŠKEM / ARIHOVA PEC
Sestanek zbora RS
Prisotna ZSŠDI in koroška Športna zveza
Več kot 300 udeležecnev
21. zimski pohod vsestransko uspel - Iz Italije ni bilo odziva
Predstavniki ZSSDI in Slovenske Športne zveze iz Celovca so bili vCeraj na sestanku v državnem zbom republike Slovenije, gostje odbora za kulturo, šolstvo in šport. Zamejske goste je sprejel predsednik odbora, prof. Janez Mežan s sodelavci. Slovenski zamejski športni delavci so sogovornikom orisali svoji organizaciji, splošno delovanje, predvsem pa težave in potrebe. Podčrtali so, kaj si pričakujejo od matične domovine in to predvsem na finančnem področju. Izrazili so potrebo, da se dotacije za manjšino globalno zvišajo, saj so bile zadnja leta nespremenjene ter da se v tem okviru športu mameni 10 odstotkov vseh prispevkov, kar je bilo nakazano in obljubljeno že veC let nazaj, še za Časa, ko je bil državni sekretar dr. Peter Vencelj. Govor je bil tudi o drugih možnih virih financiranja, še posebno ko bo v parlamentu sprejet nacionalni program za šport, ki bo dokončno udejanil zakon o športu, v katerem sta zaobjeti tako ZSSDI kot koroška Športna zveza.
Predsednik odbora Mežan je podčrtal pomembnost športne dejavnosti manjšin, tudi z narodnoobrambnega vidika, izrazil je načelno podporo odbora za rešitev nakazane problematike in obljubil, da bo odbor prenesel želje in zahteve zamejskih športnih delavcev na vse merodajne in odgovorne politične in vladne forume v Sloveniji. S tem obiskom sta ZSSDI in Slovenska športna zveza naredila še en pomemben korak na poti svojega uveljavljenja tudi izven zamejskih krogov. Sedaj ju Čaka še vrsta srečanj, ki se bodo vršila v letošnji pomladi. (G.K.)
CELOVEC - Kljub slabim vremenskim razmeram - Cez noC je zapadlo skoraj pol metra novega snega, se je 21. zimskega pohoda »Arihovo peC ’99« v nedeljo pri Šentjakobu v Rožu na Korškem udeležilo nad 300 udeleženk in udeležencev iz treh držav.
Poleg domačinov so se tudi letos odzvali vabilu na tradicionalni pohod v spomin na padle borce za svobodo 9. februarja leta 1945 številni udeleženci iz Slovenije (iz Jesenic, Kranja, Ljubljane, Celja in Slovenj Gradca), ena skupina pa iz prišla celo iz Hrvaške. Žal tokrat ni bilo udeležencev iz Italije.
Prireditev je letos potekala v znamenju 50-let-nice Slovenske športne zveze, krovne organizacije
slovenskih športnih društev na Koroškem, kot že lansko leto pa tudi v podporo kandidaturi treh dežel za zimske olimpijske igre 2006 na tromeji Avstiija-Slovenije-Italija.
K uspehu tradicionalne prireditve, ki že dve desetletij združuje Slovence s Koroške, Slovenije in Italije ter tudi nemško govoreče prijatelje iz cele Avstrije, so svoj delež prispevali tudi organizatorji pohoda, ki so kljub težkim razmeram pripravili pot do KoCe na BlešCeCi na nadmorski višini 1.086 metrov ter skrbeli za telesno dobrobit udeležencev pri ok-repCevalnih točkah in na cilju pri Polancu na Ce-mernici, kjer se je pohod zaključil z zabavnim srečanjem.
Organizatorji pohoda so Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec ter krajevno slovensko prosvetno društvo »Rož« Šentjakob, (I.L.)
Zmaga za odbojkarjev SKDob
PLIBERK - Odbojkarji SK Dob so drugi kvalifikacijski tekmi za obstanek v v 1. zvezni ligi zabeležili prvo zmago. V novi športni dvorani v Pliberku so gladko premagali ekipo iz Steyra (Zgornja Avstrija) s 3:0 (19,14,12). Varovanci trenerja Bojana Ivartnika so po nepričakovanem porazu v prvi tekmi proti Fuerstenfeldu tokrat zaigrali bolj zbrano in so v takšni formi resen kandidat za obstanek v ligi-(I.L.)
KOŠARKA / NBA LIGA
SMUČANJE / S. VITO Dl CADORE
Cikaški biki spet praznih rok
Zanesljivo jih je rpemagai Milwaukee - Toni Kukoč dal 16 točk
A. Sibilla (Devin) 13.
Na tekmi je nastopilo je kar 121 cicibanov
MIAMI - - Moštvo Miami Heat je v tekmi severnoameriške košarkarske lige NBA z 91:89 premagalo Phila-delphijo. Tekmo je odločil Dan Majerle, ki je dobro sekundo pred koncem ujel odbito žogo po metu Tima Hardawaya ter dosegel zadnji točki. Domači so drugi polčas igrali brez Alonza Mourninga, ki si je poškodoval gleženj. Pri VroCici, ki je v zadnjih 14 tekmah doživela le dva poraza, je bil najucinkovitejši Terry Porter z 20 točkami, pri gostih pa trenutno najboljši strelec lige NBA Allan Iverson z 28.
Milvvaukee je še tretjič v zadnjih 20 dneh premagal oslabljene Bike iz Chicaga. Podoben dosežek jim je nazadnje uspel leta 1994, ko pri Chicagu ni igral Michael Jordan. Na sinočnji tekmi so
domaCi košarkarji v zadnji Četrtini nadoknadili 11 točk zaostanka, na tekmi pa so prvič povedli šele tri minute pred koncem.
Detroit je tesno premagal Čarovnike iz VVashingtona. Najboljši pri domačih je bil Grant Hill z 19 točkami ter po osmimi skoki in podajami.
Tesno se je končala tudi tekma v Orlandu, kjer je Atlanta premagala domaCo Čarovnijo s 114:110. Gostje so tako prekinili niz desetih zmag Orlanda na domačem igrišču. Gostje so zadnje štiri točke dosegli iz prostih metov po prekrških domačih, ki so se 15 sekund pred koncem z dvema trojkama Nicka Andersona približali le na točko zaostanka. DomaCi so imeli pet sekund pred koncem še priložnost, da bi izid morda
izenačili, a je Mookie Blay-lock prestregel podajo in upov za Miami je bilo konec. Steve Smith je bil s 24 točkami najbolj razpoložen pri zmagovalcih, Anderson pa jih je za poražence dosegel 34.
Košarkarji Portlanda, ki so v nedeljo s 40 točkami razlike premagali Houston, so si za novo žrtev izbrali Vancouver. Kljub težavam s poškodbam so v Kanadi zmagali z 92:73. Izkazal se je rezervni igralec Jimmy Jackson, ki je dosegel rekord sezone (21 točk) za igralce s klopi. Izidi: Miami Heat -Philadelphia 76ers 91:89; Detroit Pistons - VVashing-ton VVizzards 75:71; Orlando Magic - Atlanta Havvks 110:114; Milvvaukee Bucks -Chicago Bulls 81:76; Vancouver Grizzlies - Portland Trailblazers 73:92.
V nedeljo je bil v San Vitu di Cadore pri Gortini 21. Grand prix, Latte Busche.
Na tej tekmi, za kategorijo baby sprint in cicibane, so nastopili tudi predstavniki naše dežele, vendar samo v kategoriji cicibanov. Edini naš predstavnik je bil elan SK Devin Alessio Sibilla, kar je vsekako lepo prizanje za društvo in za vse naše smučanje. <
Spodbudno je, da so se uvrstili na prva tri mesta v moški konkurenci prav trije smučarji iz našega mesta. Alessiu ni šlo prav najbolje, vendar smo z njegovim 13. mestom lahko zelo zadovoljni, Ce upoštevamo, da je štartalo kar 121 cicibanov.
Dobro vemo, da je zmožen boljših uvrstitev, saj je prejšnjo nedeljo zaostal za Maracchijem, ki je tokrat tudi zmagal, za sekundo in 38 stotink. Tokrat pa je bil njegov zaostanek kar 2, 23. V ženski konkurenci se je najbolje uvrstila Cesca Calypso, ki je pristala na 6. mestu.
Po tekmi je sledilo bogato nagrajevanje
Cicibani: 1. F. Maracchi (FJK) 45, 57; 2. F. Cipoletta 45, 59; 3. G. Siega 45, 74; 11. G. Kravina 47, 64; 13. Alessio Sibilla (Devin) 47, 80; 21. P. Adami 48, 59; 29. O. Pa-pagno 49, 21; 48. M. Saxida 50, 88 vsi FJK.
Ciribanke: 1. E. Capriani (Veneto) 47, 75; 6. C. Cesca (FJK) 48, 92; 8. M. Cuperlo 49, 11; 11; M.Toffoli 49, 56; 18. C. Codelupi 50, 44; 25. L. Piazza 51, 07; 43. F. Fontana 52, 55; 68. N. Montanari 55, 59.
V nedeljo bo še zadnja preizkušnja za mlajše tekmovalce na Piancavallu.
Obvestila
SK DEVIN sklicuje jutri, v četrtek, 11. t.m. redni občni zbor. Potekal bo v novih društvenih prostorih v Sli vnem, v bivši osnovni šoli, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni!
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita svoje elane in prijatelje na zimski vzpon na Snežnik, ki bo v nedeljo, 14. marca. Zbirališče in odhod iz Bazovice ob 8. uri.
JK CUPA vabi elane na 27. REDNI OBČNI ZBOR. ki bo v petek, 19. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na sedežu Pokrajinske turistične ustanove nad sesljanskim zalivom-Dnevni red: otvoritev in izvolitev predsedstva občnega zbora, poročilo predsednika in odbornikov, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, odobritev obračuna in proračuna, razreS-nica dosedanjemu odboru, izvolitev novega odbora, razno.
SK BRDINA vabi v nedeljo, 21. marca, na smučarski izlet in društveno tekmovanje, ki bo v Trbižu-Vpisovanje na sedežu kluba, v ponedeljek, l^-marca in v sredo, 17. marca od 19. do 20. ure-Informacije na tel. 040-212859 in 040-226271.
SD POLET sklicuje v petek, 26. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni letni OBČNI ZBOR, in sicer v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Dnevni red je naslednji: 1- PP* roCilo upravnega odbora, 2. poročila odgovorni11 za sekcije, 3. blagajniško poročilo, 4. poročilo nadzornega odbora, 5. razprava. Vljudno vabljeni-
JADRANJE / ZAČETEK SEZONE ZA OPTIMISTE
Več novih obrazov v čupinem moštvu
Spored sezone je zelo natrpan - Prvi nastop Jaro Furlani z reprezentanco v Argentino
Za tekmovalce v razredu optimist se je začela nova jadralna sezona in pri Cu-pi že redno trenirajo. Lanski ekipi, ki jo sestavljajo Marina in Daniel Piculin, Maja Sancin, Alessio Spadoni, Sandi Sne, Jaro Furlani, Tomaž Legiša in Mirjam Malalan, se je letos pridružila kar številna skupina mlajših elanov. Ti so Sara Ghezzo, Marko Antonini, Marko Tuta, Benjamin S krap, Max Žužek in Jernej Legiša, ki skupaj trenirajo vsako soboto in nedeljo. Trener Maurizio Benčič, ki bo naprej sodeloval z Matijo Spinazzolo, je začrtal okvirni koledar regat za prihodnje mesece: le-ta je precej natrpan, tako za kadete (letnik 88 in mlajši), kot za juniorje.
Nekateri so prvo preizkušnjo opravili že pretekli konec tedna. Marina, Daniel, Sandi, Alessio in Jaro so sodelovali na Prvi fazi Spomladanskega pokala v Piranu. Vpisanih je bilo 52 tekmovalcev, ki so opravili vseh 6 predvidenih plovov z 6nim odbitkom. Pogoji so bili precej zahtevni, veter je pihal v sunkih z jakovo do 10 m na sekundo in je spreminjal svoj smer. Najbolje se je uvrstil Jaro, ki je zasedel končno 4. mesto; v posameznih regatah je bil 19., 2., 1., 4., 1., v eni
regati pa je bil diskvalificiran, ker je predčasno Startal. Nekoliko nižje, na 9. mestu, je zaključil Daniel, ki je jadral konstantno in se uvrščal med 7. in 13. mestom. Za presenečenje je poskrbel Alessio, ki je sicer tekmoval samo v nedeljo, a je pristal v skupnem seštevku, s 4., 1. in 3. mestom v posameznih regatah, celo na končnem 24. mestu. Sandi in Marina sta tekmovanje zaključila na 37. oziroma 43. mestu, oba pa sta na eni regati odstopila zaradi premočnih sunkov vetra. Absolutni zmagovalec je bil Mattia Pressich (Pietas Julia), 2. Tina Čeligoj, 3. Jure Žbogar (oba JK Burja).
Prihodnjo nedeljo je v programu regata Rotary v Gradežu, na kateri bodo sodelovali vsi Čupini predstavniki, med pomembnejše preizkušnje sodijo nadalje selekcije za nastop na raznih prvenstvih. Konec meseca bodo starejši optimisti v kraju Civitanova Marche sodelovali na prvih medeonskih regatah za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu, takoj zatem pa bo Jaro odpotoval v Argentino, točneje v Buenos Aires, kjer bo nastopil s člani italijanske reprezentance na južnoameriškem prvenstvu. (Barbara in Nika)
H odbojka}-]
V Repnu deželni finale
mladink
V priredbi BZ Sloga 20. t.m.
Po dvojni zmagi v izjemno izenačenem odbojkarskem pokrajinskem finalu proti Kontovelu (skupno 6:1 v setih in 110:97 v točkah, a kar pet od sedmih setov se je končalo na razliko) Čaka mladinke Sloge Pizzerie Veto zdaj še zahtevnejši nastop na deželnem finalu, na katerem bodo merile moči prvaki štirih pokrajin FJK.
Organizatoir deželnega finala bo SZ Sloga. Četveroboj bo v nedeljo, 21. tega meseca v repen-ski občinski telovadnici.
V polfinalu se bodo slogašice pomerile z goriškim prvakom.
NAMIZNI TENIS / V ŽENSKI C1 LIGI_
»Idealno« tretje mesto Krasovim naraščajnicam dopušča mirno spanje
Krasovi naraščajniki ugodno presenetili
Kras - Libertas Latisa-na4:l
Tretjak - Piccotto 2:0 (21:15, 21:8); R. Ridolfi -Landello 2:0 (21:14,
21:18); Vidoni/Ridolfi -Melikova/Landello 2:0 (21:16, 21:14); Tretjak -Landello 0:2 (17:21,
19:21), Vidoni - Piccotto 2:1 (21:10,15:21,21:15)
V predzadnjem krogu prvenstva v ženski Gl ligi so krasovke gostile vrstnice iz Latisane in jih premagale z izidom 4:1. Rezultatsko vse prav, a se je med tekmo pokazalo, da se morajo naše mlade igralke še marsikaj naučiti. V posamičnih dvobojih so točko dosegle Martina Tretjak (score 15:6), Roberta Ridolfi (score 12:7) in Giada Vidoni, ki je zabeležila svojo drugo prvenstveno zmago. Nasprotnice so le v igri dvojic vključile v igro
.nogomet / 3. amaterska liga
Visoka zmaga Primorja B Ivan Kuk strelec treh golov
Primorje B - Ontagnanese 3:0 (0:0)
STRELEC: Kuk 3 (1 iz lini).
PRIMORJE: Murri,
Ferfolja, Bukavec, D. Gher-bassi, M. Bianco (Radina), Sardoč, Lipovec, Kuk, M. Emili (M. Gherbassi), Ton-chella (Miliani), P. Emili.
V ponedeljkovi zaostali Jakmi 21. kola 3. amaterske lge je druga postava Pri-^mja doma po lepi nogometni predstavi povsem zasluženo in visoko premagala solidni Ontagnanese.Ceprav se je P^i polčas končal brez gola, s° imeli gostitelji stalno po-
budo v svojih rokah in tudi veC priložnosti za gol. Mitja Emili je zadel tudi prečko. V drugem polčasu so domačini nadaljevali z napadalno igro, v ospredje pa je stopil Ivan Kuk, ki je dosegel vse tri zadetke. Prvega je dosegel po lepi solo kaciji, drugega kar neposredno z udarcem iz kota, tretjega pa iz enajstmetrovke, ki si jo je prislužil Mitja Emili, s tem da so ga gostujoči branicli zrušili na tla v kazenskem prostora. Za lepo igro in visoko zmago je treba pohvaliti prav vse igralce, posebno pa Se Ivana Kuka, strelca treh golov.
KOŠARKA / PRVENSTVO MLADINCEV
Zaslužen poraz Metaltradinga
Pri domovcih se je izkazal Egon Covi, ki je bil v 2. delu neustavljiv
za nasprotnike. V dragem polčasu pa so naši nekoliko popustih v napadu, kjer so prehitro metali na koš in tako omogočili gostom hitre protinapade, s katerimi so pridobili 10 točk prednosti. Na dan pa je prišla tudi določena utrujenost in tako se »belo-rdeCi« niso več uspeli enakovredno boriti. Nasprotniki pa so svojo prednost do izteka tekme še povečali. Upajmo, da bodo domovci Cimprej lahko zaigrali v popolni postavi, saj si zares ne zaslužijo takega razpleta tekem. (L.S.)
Jutri Borovi mladinci V okvnu prvenstva mladincev bodo jutri na parket stopilci tudi igralci Bora Friu-lexport. S pričetkom ob 19.35 bodo v tržaški telovadnici v Ul. Forti pri Sv. Sergiju gostovali pri ekipi Servolana Termoi-draulica.
Dom Metaltrading - Chiarbola 70:87 (42:43)
Dom: Visintin 26, Budal 2, Bresciani 10, Marvin 6, Fomataro, Bensa 2, Covi 24.
3T: Covi 4, Visintin 1; SON: 12.
Proti solidni ekipi Chiarbole so domovci dejansko zaigrali le en polčas in tako tudi zasluženo zapustili igriSCe poraženi. V prvem delu tekme so »belo-rdeCi« igrali dokaj dobro, pa Čeprav so bih nekoliko nepazljivi v obrambi in nasprotniki so jim uhajali do kosa brez večjih težav. Domovci so nekajkrat tudi postavili consko obrambo, vendar jih je najboljši nasprotnikov igalec Del Pupo (na koncu 32 točk) takoj kaznoval s trojkami. V napadu pa so »be-lo-rdeCi« učinkovito zaigrali, še posebno pa se je izkazal Egon Covi, ki je v tem delu dal kar 20 točk in bil praktično neustavljiv
svojo tujko, veteranko Rusinjo Melikovo, a se jim ta poskus proti krasovi dvojici Vidoni/Ridolfi ni obrestoval.
Z osmo prvenstveno zmago in petimi porazi so krasovke dosegle »idealno« 3. mesto kot nalašč zanje. Ekipe, ki se nahajajo na 3. in 4. mestu, so edine, ki brez kakršnega koli razigravanja mest, ostanejo (kot seme) v ligi. V svojem debitantskem letu so Krasove narašCajnice veliko naredile in dosegle, po dragi strani pa morajo čakati s potrpežljivostjo, da dobro vrženo seme začne poganjati kalček. Sele takrat bodo lahko razmišljale o višji ligi. V 14. krogu se bodo sreCalu s Sarmeolo, zgleda pa, da je Trezzano predčasno zapustil prvenstvo.
Ostali izidi 13. kroga: Azzurra GO - Fincantieri TS 1:4, FIT- Lycra MN -Sarmeola PD 1:4 Trezzano - Centro giovanile BS neo-digrano.
Vrstni red: Fincantieri 25, Azzurra in Kras 21, Sarmeola 19, GG Monti-chari 17, Trezzano 16, Fit Lycra in Latisana 15 (Trezzano dve tekmi manj, Az-zurra in Montichiari s tekmo manj).
MOŠKA C2 LIGA
Rangers UD - Kras 3:5
Picco - Vere 2:0 (21:16, 21:15), Valent - Fabiani 0:2 (4:21, 12:21), Mascel-loni - B. Milic 2:1 (17:21, 21:16, 8:21), Picco - Fabiani 0:2 (19:21, 13.21), Ma-scelloni - Vere 2:0 (21:17, 21:13), Valent - B. Milic 0:2 (7:21, 4:21), Mascello-ni - Fabiani 1:2 (18:21, 21:19, 21:6), Picco-B. Milic 0:2 (15:21,19:21).
Krasovi naraščajniki so
na gostovanju pri videmskem moštvu Rangers S. Rocco v predzadnjem krogu moške C-2 lige pripravili lepo presenečenje. V postavi Uroš Fabiani, Boštjan Milic in Jurij Vere so z lastnimi močmi nadigrali tretjeuvršCeno ekipo. Nasprotnik je na domačih tleh skoraj v celoti zamenjal postavo, a krasova mladinsaka postava je pre-magla tudi to oviro. Glavnino točk sta prispevala Boštjan Milic (dve) in Uroš Fabiani (tri). Slednji je premagal celo Mascello-nija, Rangerjevega veterana v pomembnem dvoboju in s tem povedel Kras v vodstvo. Dokončno je zatresel nasprotnikovo mrežo Boštjan Milic s svojim dragom zadetkom proti Piccu. Zrelejšo igro je pokazal tudi kapetan zgoniških fantov Jurij Vere, vendar mu žreb ni namenil »šibkejšega« moža za nasprotinka.
Proti isti ekipi so kra-sovci doma zgubili z 2:5. Bilo je mnogo iskanja, neučakanosti in začetniških napak. S šesto prvenstveno zmago (sedem porazov) pa so pokazali viden papredek in se postavili na lastne noge. Deželna liga je letos sestavljena iz ekip D lige (Kras), in ekip, ki po moči spadajo v C-2. Med slednje se prišteva Rangers, zato ima zmaga kra-sovih fantov Se večjo težo. V prvenstvu C-2 sta dve skupini osmih ekip. Prve štiri se bodo pomerile v play-offu. Krašovcev sicer ne bo med njimi, vednar so se močno približali Četverici. V prihodnjem, zadnjem krogu bodo igrali z vodilnim moštvom skupine A Latisano. (J.J.)
rf
POPOLNI IZIDI 32. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER ■ POPOLNI IZIDI 32. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER
Objavljamo popolne izide 32. Zim-stih športnih iger, ki so bile v nedeljo na Trbižu v a planinskega društva Trst.
SUPER BABY SPRINT ŽENSKE: 1. Sofija Guštin (Brdina) 44,06, 2. Sara Tence (Mladina) 49,89, 3. Sanja Mikac (Brdina) 54, 38.
SUPER BABY SPRINT MOŠKI: 1. Goran Kerpan (Mladina) 35,85, 2. Aleksander Košuta (Mladina) 36,49, 3. Alen pok (Brdina) 43,93, 4. Simone Frigeri (SPDG) 45,81.
BABY SPRINT MOŠKI: 1. Ivan Ker-Pan (Mladina) 27, 62, 2. Mattia Rožic (SPDG) 28, 94, 3. Giulio Accerboni (Br-dina) 41,52, 4. Simon Košuta (Mladina) ’2.29, 5. Enrico Ceschia (Brdina) 45,40.
BABY SPRINT ZENSKE: 1. Tanja miz (Mladina) 30.60, 2. Iva Pertot 'pBadina) 31.20, 3. Veronika Tence (Mladina) 31,32, 4. Meri Perti (Brdina) ^2-°. 5. Tina Del Fabbro (SPDG) 32,24, b' Lucija Milic (Brdina) 37,20, 7. Fran-pesca Ciacchi (Mladina) 40,16, 8. Karin Kosovel (Mladina) 45,81.
MIŠKI: 1. Danijel Simonettig (Brdi-a) 5l, 73, 2. Gregor Nanut (SPDG) 54, l7’ 3- Lorenzo Accerboni (Brdina) 1.26,
MIŠKE: 1. Tjaša Corva (SPDG) 58,
2- Roberta Ressi (SPDG) 1.12, 59, 3. e2a Milic (Brdina) 1.14, 44, 4. Anja GrgiC (SPDT) 1.29, 57.
5 ECKI: 1. Daniel Ghezzi (Mladina) g-’ 26, 2. Olaf Simonettig (Brdina) 52, 4 V3', Srnion Plesničar (SPDG) 52, 62,
• Erik Pertot (01ympia) 59, 06, 5. Da-
niel Milano (Brdina) 1.00, 12, 5. Erič Perti (Brdina) 1, 05,14.
DEKLICE: 1. Elisabeth Miklus (SPDG) 53, 24, 2. Maja Sancin (Brdina) 59,01.
NARAŠČAJNIKI: 1. Eros Sullini (Mladina) 53, 17, 2. Enrico Chendi (SPDT) 1.07, 30, 3. Peter PovšiC (SPDG) 1.07, 80.
NARAŠCAJNICE: 1. Eva del Fabbro (SPDG) 50, 34, 2. Martina Bogatez (Mladina) 51,44, 3. Mateja Paulina (Mladina) 55,43, 4.*Francesca Roncelli (Brdina) 55, 46, 5. Katja Starec (SPDT) 59, 83, u. Karolina Cemic (SPDG) 1.03, 13, 7. Breda Berzan (SPDT) 1.04, 96, 8. Anja Pertot (01ympia) 1.24, 68.
MLADINCI: 1. Erik Piccini (Brdina) 51, 88, 2. Giorgio Pitacco (Brdina) 53, 52, 3. Claudio Mirceta (Mladina) 54, 92, 4. Marco Bettiolo (Mladina) 1.00,09.
MLADINKE: 1. Fjona Mezgec (Brdina) 54, 49, 2. Nastja Milic (Mladina) 56, 64, 3. Karin Mezgec (Brdina) 57, 34, 4. Janja Del Linz (SPDT) 1.00, 26.
ČLANI: 1. Christian Volpi (Brdina) 45, 07, 2. Andrea Massi (01ympia) 45, 40, 3. Dimitrij Praselj (SPDG) 47, 62, 4. Niko Sedmak (Mladina) 49, 52, 5. Marko Preši (SPDT) 49, 92, 7. Peter Ferluga (Br-dina) 53, 35, 8. Marko Kalc (SPDT) 58, 03, 9. Igor Devetak (SPDT) 58, 20, 10. Massimiliano Simarelli (Brdina) 1.01, 37, 11. Marko Kerpan (Mladina) 1.04, 53, 12. Marco Suber (Brdina) 1.06, 59, 13. Alessandro Žezlina (SPDT) 1.19, 26.
ČLANICE: 1. Valentina Suber (Brdina) 49, 54, 2. Lara Praselj (Mladina) 1.01, 44, 3. Jana Mijot (Mladina) 1.08, 99, 4.
Valentina Fachin (SPDT) 1.18, 95, 5. Tamara Škabar (Brdina) 1.21, 34, 6. Maida lanezic (SPDT) 1.28, 71, 7. Magda Guštin (Brdina) 2.11,14.
AMATERJI: 1. Livio Rožic (SPDG) 47, 79, 2. Andrej Žvab (SPDT) 48, 28, 3. Edi Marušič (SPDG) 50, 21, 4. Loris Nanut (SPDG) 52, 41, 5. Marjan Sošol (SPDG) 53, 24, 6. Paolo Ghezzi (Mladina 53, 31, 7. Piero Perti (Brdina) 54, 17, 8. Carlo Del Fabbro (SPDG) 55, 76,). VValter Kerpan (Mladina) 56, 66,10. Roberto Frigeri (SPDG) 57, 76,11. Elio Roncelli (Brdina) 59, 75, 12. Ivan Novak (SPDT) 1.16, 63,
13. VValter Pertot (Mladina) 1.19,67. DAME: 1. Marta Vižintin (SPDG) 53,
14, 2. Giuliana Bastiani (SPDG) 59,14, 3. Nataša Volpi (Brdina) 59, 44, 4. Neva Kariš (Mladina) 1.10, 28, 5. Marina Perti (Brdina) 1.14, 47, 6. Loredana PrinCiC
(SPDG) 1.19, 16, 7. Viviana Jercog (SPDT) 1.20, 05, 8. Donatella Roncelli (Brdina) 1.27,44, 9. Alda Suber (Brdina).
VETERANI: 1. Boris Basa (SPDG) 49, 43, 2. Natalino Culot (SPDG) 49, 52, 3. Ennio Bogatez (Mladina) 50, 93, 4. Bogdan Milic (Mladina) 52, 42, 5. Rado Suber (Brdina) 55, 03, 6. Bojan Makuc (SPDG) 55, 30, 7. Pietro (Pavel) Fachin (SPDT) 58, 67.
SUPER VETERANI: 1. Edi Bratož (Brdina) 1.00, 37, 2. Emilio PovšiC (SPDG) 1.05, 65,3. Milan Škabar (Brdina) 1.06,47.
DESKANJE: 1. Matej Makuc 59, 17 (SPDG), 2. Robert Makuc 1.01, 67 (SPDG), 3. Robert Tabaj 1.11, 58 (SPDG), 4. David Strain 1.12, 03 (SPDT), 5. Andrea Sulli 1.30, 05 (SPDT), 6. Marko Ci-vardi 1.36, 11 (SPDT), 7. Igor Devetak 1, 54, 70 (SPDT).
DRUŠTVENA LESTVICA
1. SK Brdina 1258 točk, 2. SPDG 1228, 3. $D Mladina 1175, 4. SPDT 412, 5. 01ympia Gorica 109 točk.
ABSOLUTNA MOŠKA LESTVICA
1. Christian Volpi (elani) 45, 07, 2. Andrea Massi (elani) 45, 40, 3. Dimitrij Praselj (elani) 47, 62, 4. Livio Rožic (amaterji) 47, 79, 5. Andrej Žvab (amaterji) 48, 28, 6. Boris Baša (veterani) 49, 43, 7. Natalino Culot (veterani) 49, 52, 7. Niko Sedmak (elani) 49, 52, 9. Marko Preši (elani) 49, 92, 10. Edi Marušič (amaterji) 50, 21,11. Ennio Bogatez (veterani) 50, 93, 12. Daniel Ghezzi (dečki) 51, 26, 13. Danijel Simonettig (miški) 51, 73, 14. Erik Piccini (mladinci) 51, 88, 15. Loris Nanut (amaterji) 52, 41, 16. Bogdan Milic (veterani) 52, 42.
ABSOLUTNA ŽENSKA LESTVICA
1. Valentina Suber (Članice) 49, 54, 2. Eva Del Fabbro (narašCajnice) 50, 34, 3. Martina Bogatez (narašCajnice) 51, 44, 4. Marta Vižintin (dame) 53, 14, 5. Elisabeth Miklus (deklice) 53, 24, 6. Fjona Mezgec (mladinke) 54, 49,
7. Mateja Paulina (narašCajnice 55, 43,
8. Francesca Roncelli (narašCajnice) 55, 46, 9. Nastja Milic (mladinke) 56, 64, 10. Karin Mezgec (mladinke) 57, 34, 11. Tjaša Corva (miške) 58, 35, 12. Maja Sancin (deklice) 59, 01, 13. Giuliana Bastiani (dame) 59,14,14. Nataša Vopi (dame) 59, 44, 15. Katja Starec (narašCajnice) 59, 83.
o/>(/{///(! 'O
V ljubljanski operni in baletni hiSi bo drevi premiera klasičnega baleta Trnuljčica na glasbo Petra IljiCa Čajkovskega in libreto Ivana A. Vsevoložske-ga in Mariusa Petipe. Za postavitev tega baleta, ki sodi med najtežje v klasični baletni literaturi, se je vodja ljubljanskega baleta Tomaž Rode odločil med drugim zato, ker v Ljubljani že dolga leta ni bilo na repertoarju "pravega" klasičnega baleta in ker je prepričan, da je treba tudi zboristom in mlajšim plesalcem dati priložnost, da dokažejo svoje solistične plesne sposobnosti.
V naslovni vlogi princese Aurore je zaradi obolele balerine Olje Andrejevne dobesedno v zadnjem trenutku vskočila uveljavljena Rusinja Elena Pankova, Solana v Sankt Petersburgu, ki pa v zadnjih Šestih sezonah plese v Bavarskem državnem baletu v Muenchnu. Pankova je na novi-
narski konferenci povedala, da je doslej plesala že v številnih in stilsko različnih koreografijah Trnuljčice.
S Trnuljčico se ljubljanskim baletnim plesalcem ponuja priložnost, da predstavijo in obnovijo najci-stejšo klasično tehniko. Predstava je zaradi vsakršne zahtevnosti velik izziv tudi za ostale dele "ustvarjalne verige", nenazadnje za šivalnice, ki so v sorazmerno kratkem času po besedah scenografa in kostumografa Lea Kulaša ustvarile okrog 200 kostumov za nastopajoče. Kulaš se je zaradi majhnega odra, ki pač ne prenese spektaklske scenografije, osredotočil na kostume, ki naj bi jo deloma nadomestili, pri čemer pa bodo imeli plesalci, kot je dejal, tudi več prostora za gibanje.
Krstno uprizoritev je Trnuljčica, napisana leta 1889, doživela leta 1890 v peter-burskem gledališču
Mariinski. V Moskvi so jo v Boljšoj teatru prvič uprizorili devet let kasneje, svetovno slavo pa je začela leta 1921, ko so jo pod vodstvom Sergeja P. Djagileva postavili na oder londonskega gledališča Alhambra. Evropski krst je sicer doživela že leta 1906 v milanski Scali s Carlotto Brianzo v vlogi Aurore. Trnuljčica je poleg Labodjega jezera in Hrestača eden izmed treh celovečernih baletov Čajkovskega. Čajkovski je z njo poglobil spoznanje ba-letno-glasbenega "koncerta" do enotnosti in celovitosti gla-sbeno-koreografskega dogajanja, ki ustreza razumevanju pojma glasbene drame. Od prve peterburške izvedbe do danes ostajajo številne postavitve Trnuljčice, zveste Petipajevi koreografski zamisli. Trnuljčica obenem sodi med preizkusne kamne vsake baletne hiše.(STA)
—P*!
■fr3
LEDALI
FURLANIJA-JULIJSKA
___________KRAJINA______________
TRST
Gledališče Rossetti
Danes, 10. marca ob 16.00, jutri, 11., 12. in 13. marca ob 20.30 ter 14. marca ob 16.00, - Ferdinande De Rojas »Celestina«. Režija Cristina Pezzoli.
Od 16. do 21. marca Stalno gledališče iz Bočna »L’arialda« Giovan-nija Testorija. Režija Marco Bernardi. Predstave: v torek, 16. marca ob
20.30, v sredo, 17. marca ob 16.00,
18., 19. in 20. marca ob 20.30, v nedeljo, 21. marca ob 16.00.
Od 23. do 28. marca bo Teatro e So-cietti izvajalo »Hollywood, portret zvezdnika«. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Predstave: v torek, 23. marca ob 20.30, v sredo, 24. marca ob
16.00, v četrtek, 25., v petek, 26. in v soboto, 27. marca ob 20.30, v nedeljo, 28. marca ob 16.00.
Stalno gledališče iz Trsta -La Contrada
Gledališče Cristallo
Od 19. do 28. marca, Graham Greene »Na potovanju s teto«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: 19. in 20. marca ob 20.30, 21. in 23. marca ob
16.30, 24., 25., 26. in 27. marca ob
20.30, 28. marca ob 16.30.
Slovensko stalno gledališče
Gledališče Cristallo
Arthur Miller »Vsi moji sinovi« -režija Zvone Šedlbauer: danes, 10. marca ob 20.30 (red D), jutri, 11. marca ob 16. uri (red C), v petek, 12. marca ob 20.30 (red A in F) in v soboto, 13. marca ob 20.30 (red B).
Krožek Zavarovalnice Generali
Danes, 10. marca ob 18.00 bo »Tea-
tro A Leggio« podalo delo »La veri ta«.
Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4)
Danes, 10. marca, filmi v francoskem originalu: Claude Lelouch »Per caso o per azzardo« (Hasard ou coinci-dences).
V sredo, 24. marca zadnji film v francoskem originalu: Marion Ver-noux »Love etc«.
GORICA Kulturni dom
Kinoatelje predstavlja »Pomlad 1999«. Jutri, 11. marca ob 20.45 »Siam«. Režija Marc Levin. V četrtek, 18. marca ob 20.45 »Festen«. Režija Thomas Vinterberg. V Četrtek, 25. marca ob 20.45 »Jabolko«. Režija Samira Makhmalbaf.
Kulturni center »Lojze Bratuž«
Jutri, 11. marca ob 20.30, Urica s klepetuljama Vanko in Tonco.
V pondeljek, 15. in v torek, 16. marca ob 20.30, v okviru gledališke sezone bo SSG podalo delo Dušana Jovanoviča »Klinika Kozarcky«.
VIDEM
Gledališče Zanon
V petek, 19. marca ob 21.00 bo gledališka skupina Pippo Delbono izvedla delo »Barboni«. Režija Pippo Delbono.
Gledališče Palamostre
12. marca ob 21.00 v izvedbi gledališča Leo, W. Shakespeare »Lear Opera«. Rezija Leo De Berardinis.
SLOVENIJA
PORTOROŽ
Avditorij
Od jutri, 11. do sobote, 13. marca II.
festival slovenskega filma.
V soboto, 20. marca ob 20.30, bo »Drama italiano di Fiume« izvedlo »Un bel di vedremo«. Organizira Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana.
NOVA GORICA Kulturni dom
Gostovanje SLG iz Celja - V. M6-derndorfer: »Vaja zbora«. Predstave: danes, 10., jutri, 11. in 12. marca ob
20.00.
V soboto, 13. marca ob 20.00, E. Ionesco »Plešasta pevka«.
AJDOVŠČINA Kulturni dom
Mladinsko gledališče ljubljansko bo v okviru Ostržkovega abonmaja v soboto, 13. marca ob 10.00 in 11.30 podalo delo »VValter Parsifal«.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
Danes, 10., 12., 13., 15. in 16. marca ob 19.30, 17. marca ob 15.30 in 19.30 Evgene Ionesco, »Zavratne igre«.
Jutri, 11. in 18. marca ob 19.30, Wil-liam Shakespeare »Antonij in Kleopatra«.
V petek, 19. marca ob 19.30, Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«.
V soboto, 20. marca ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
V nedeljo, 21. marca ob 19.30, gostuje Drama Italiano z Reke z delom »Un bel di vedremo«.
GLASBA - GLASBA ■ GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
i * j
1K
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
»Labodje jezero« v izvedbi baleta Kirov iz SanktPeterburga. Ponovitve: danes, 10., jutri, 11. in 12. marca ob 20.30 ter v soboto, 13. marca ob 15.30 in 21.00. V nedeljo, 14. marca ob
16.00.
Dvorana Tripcovich
V ponedeljek, 15. marca ob 18.0 »Eno uro z ... Elisabetto Fiorillo«.
Gledališče Rossetti
V ponedeljek, 15. marca, v priredbi tržaškega koncertnega društva ob 20.30, V. Schneider -Ensemble Recherche Trio.
Gledališče Mlela
V sredo, 17. marca ob 21.00, ob dnevu sv. Patricija, nastop irske skupine The Birkin Tree.
Bar »II pošto delle fragole«
(Ul. de Pastrovich 4)
V petek, 12. marca ob 21.30 nastop skupin »Ur-laut« in »Harry den Hartog« iz Rotterdama.
V nedeljo, 21. marca ob 21.30 nastop skupine »The Danubians«. Sestavljajo jo glasbeniki iz Madžarske, Češke in Združenih držav.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž« - Velika dvorana
Danes, 10. marca ob 19.30, v okviru srečanja z glasbo, »Bach in njegovi«, E. Michelazzi, M. Fa-vento in L. Antoni.
V četrtek, 18. marca ob 20.30, Glasba za klavirski trio - Sijavuš Gadžijev, klavir, Stephan Co-les, violina, Mihai Dancila, violončelo.
V petek, 19. marca ob 20.30, »Štirje letni Časi«, nastop plesnega ansambla Gledališča Verdi iz Trsta.
Kulturni dom
V ponedeljek, 15. marca ob 18.00, v sodelovanju z Glasbeno matico, koncert za dva klavirja in enega pianista - Alfredo Tisocco, klavir.
Deželni avditorij
Deseta izvedba goriških srečanj z jazz glasbo. Danes, 10. marca, večer z naslovom Es Tensio-ni, 16. marca nastop skupine Charlie Quartet West, 22. marca nastop kvinteta Steva Swal-lowa.
VIDEM
Novo gledališče »Giovanni da Udine«
Danes, 10. marca ob 20.30 nastop Filharmonič-
nega orkestra iz Vidma. Pianist Francois - Joel Thiollier. Rezija Anton Nanut.
______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
V ponedeljek, 22. marca ob 20.00 koncert. Zoran Predin in Mar Django quartet »Ljubimec iz omare«.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Danes, 10. marca ob 20.00 premiera, nato ponovitvi 20. in 27. marca ob 19.30 klasičnega baleta, Peter Iljic Čajkovski, »Trnuljčica«. Dirigent Aleksandar Spasič.
Jutri, il. marca ob 19.30, gostovanje SNG Opera in balet Maribor - »Tango«.
V petek, 12. marca ob 19.30, Leo Delibes »Coppelia na Montmartru«
V soboto, 13. marca ob 20.00, slavnostni veCer ob 80. obletnici slovenskega baleta, v programu odlomki iz raznih baletov.
V sredo, 17. marca ob 19.30, Marjan Kozina »Ekvinokcij«.
Cankarjev dom
Danes, 10. marca ob 19.30, Mladi mladim, glasbeno srečanje.
Jutri, 11. in v petek, 12. marca ob 19.30, nastop Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Uroš Lajovic.
V četrtek, 18. in v petek, 19. marca ob 19.30, Orkester slovenske filharmonije. Dirigent Marko Letonja. Solist Lazar Berman, klavir.
V soboto, 20. marca ob 20.00, slavnostni koncert ob 50-letnici folklorne skupine Tine Rožanc. »S pesmijo in plesom pomladi naproti!«. Prireditev bo v Gallusovi dvorani.
PORTOROŽ
Avditorij
V ponedljek, 15. marca ob 20.30 koncert, ki ga bo imel Ibrica JusiC.
NOVA GORICA Kulturni dom
V ponedeljek, 15. marca ob 20.15 bo v veliki dvorani Kulturnega doma klavirski recital Dmi-trija Baš Kirova iz Moskve
DOBROVO Grad Doborovo
V petek, 19. marca ob 20.00 violinski duo Pavel Berman - violina, Boris Bekhterev - klavir.
—
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Revoltella: do Velike noči bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure. V petek, 12. marca ob 18.00 v avditoriju srečanje z Borisom Podrecco. Tema pogovora »Tukaj in drugje«.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3. aprila šesto »Srečanje umetnikov«.
Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8): do 19. marca razstavlja Arnaldo Milanese »La stanza dei ricordi«. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. me.
Galerija Nadia Bassanese (UL Giotti): do 19. marca na ogled razstava instalacij La stanza dei ricordi (Soba spominov) Arnalda Milaneseja. LipanjePuntin Artecontemporanea: razstava z naslovom Atlante furlanskega umetnika Paola Toffotuttija. Razstava bo odprta do 14. aprila. Galerija Tržaške knjigarne (UL sv. Frančiška 20): danes, 10. marca ob 18.30 odprtje razstave Bogdana Sobana.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do
19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
V Galeriji Kulturnega doma (Ul. Brass 20) bo do četrtka, 25. marca razstavljal slovenski slikar Boris Zaplatila iz Ljubljane. Razstava je odprta ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
VENEJO
BENETKE
PalaCa Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
SLOVENIJA
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
Razstavišče Stolp na vratih: do konca marca razstavlja akademski slikar Ivan Rob. Informacije na tel. 00386-67-79112.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fo-‘ tografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah' ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik:
ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16-ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19-ure, oh nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka M°' derne galerije.
Moderna galerija: do srede marca odprta razstava o slovenski avantgardi - Tank.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Galerija Tivoli - Galerija Cankarjevega dom3-
do 28. marca slikarska razstava »Akt na Sl°' venskem«.
Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): raz
stava »Vonj po morju, - Slovensko morsko n bistvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki 1 je pripravil Bruno Volpi Lisjak je na ogled o 28. marca. Od 6. aprila do 2. maja pa bo razsta va v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
S
RAI 1
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita An-tonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: Fatta per amare (glas., ZDA ’53, i. Esther VVilliams)
Dnevnik
Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nam: II tocco di un angelu (i. Rosa Downey)
Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Irene Ferri), vmes nan. Zorro, 17.00 mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Aktualna odd:. Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli), vmes (18.00) dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Cralo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Aktualno: II fatto Kviz: Navigator Nan.: Komisar Rex (i. G. Burkhard)
Aktualno: Zenske na razpotju Dnevnik
Dokumenti: Nekoč je bila Rusija (vodi Arrigo Levi, 2. del)
Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: II grillo
RAI 2
Varjete za najmlajse Nan.: Blossom Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara I Tg2 - Medicina 33 M Vreme, dnevnik
Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV
14.30
16.00
Aktualno: Ljubim živali Aktualna odd. v živo: La vita in diretta, vmes
18.10
18.40
19.05
20.00
20.30
20.50
23.05
23.45
23.45
0.45
(16.30, 17.15) kratka poročila
Vreme, dnevnik, šport Sereno variabile Nan.: Kamaleon Jarod Variete: Loto ob 8-ih Večerni dnevnik TV film: Senti chi parla (kom., ZDA ’89, i. John Travolta, K. Alley) Aktualno: Pinocchio Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu, vreme Film: Conti in sospeso (thriller, ZDA ’94, i. Joan Severance)
RAI 3
6.00
8.30
10.00
12.00
13.00
14.00 14.40
15.00
15.50
17.00
18.30
19.00
19.55
20.00
20.30
22.30
22.55 0.00 0.30
2.10
-6.30-7.00-7.30-8.00
dnevnik
Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Kinematografija Film: Sissignore (kom., It. ’68, i. U. Tognazzi) Dnevnik, šport, 12.25 T3 Evropa
Aktualno: Tisoč in ena Italija, 13.15 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1, 14.50 Tgr - Leonardo Variete: La melavisione - Pravljice in risanke Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Ellen
Aktualna odd.: Mi manda Raitre (vodi P. Marrazzo) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Sfide Aktualno: Onda anomala Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario TeleCamere
© RETE 4
Nad.: Un volto, due donne, 6.50 Aroma de cafe
Nan.: Pregled tiska
Nad.: Renzo in Lucia, 9.45 Huracan, 10.45 Feb-bre d’ amore
m Dnevnik
mn Aktualno: Forum
[hkB Dnevnik
Kviz: Kolo sreče
Nad.: Sentieri - Steze
Film: La fiamma del pec-cato (krim., ZDA ’44, i. Barbara Stanwyck)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik in vreme
[Hkfi Nan.: Colombo
j§ Dokumenti: La macchina del tempo
Film: Grazie a Dio e ve-nerdi (glas., ZDA ’78, i. Donna Summer)
Pregled tiska
Film: 11 suonatoe di violino (dram., Belg. ’94)
S CANALE 5
6.00
8.00
8.45
10.00
11.25
13.00
13.30
13.45
14.50
16.25
17.30
18.30
20.00
20.30
21.00
23.30
1.00
1.30 2.00 3.00 4.15
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vi vere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nan.: Komisar Stali (i. M. Chiklis), 12.30 Normo Fe-lice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful, 14.20 Vi-vere (i. Fabio Mazzari, Fiorenza Marchegiani) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi)
Nan.: Ciao dottore Aktualna odd.: Verissimo (vodi C. Parodi)
Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi)
Dnevnik
Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti in Gene Gnocchi) Aktualna odd.: Coppie (vodi Maria De Filippi) Variete: Maurizio Gostan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Laboratorio 5 Vivere bene Nočni dnevnik
^t> ITALIAl IT Slovenija 1 fr" Slovenija 2
Nan.: Ocean Girl, nato Vremenska panorama m Vremenska panorama
otroški variete, vmes TV prodaja Napovedniki
Ciao ciao mattina Tedenski izbor: Tedenski izbor
SP v smučanju: ženski Zlatko zakladko: Spreho- Nadaljevanka: Steeforto-
smuk di v naravo: Zvončki in vi (Fr., 4. del)
Nan.: Baby Sitter, 10.50 trobentice, 9.50 nad. Do- Dokumentarna odd.: Ve-
Chips bri duh iz Avstralije (8. soljski popotniki - Kome-
Odprti studio del), 10.30 dok. National ti in asteroidi
SP v smučanju: moški Geographic, 11.15 TV |yk Športni dokumentarec
smuk konferenca Euronevvs
Risanke Nan.: Župnik ne samo za TV prodaja
Risanke: Simpsonovi deset tednov (VB, 1. ep.) Film: Kolega (ZDA)
Varieteja: Colpo di fulmi- Poročila, vreme, šport |jw$ Po Sloveniji
ne, 15.00 Fuego! (vodi Vremenska panorama rnrcj Nanizanka: Angel, varuh
Tamara Dona) Tedenski izbor : Obzorja moj - Veličina
Nan.: Gli amici del cuore duha, 13.55 Ljudje in usmiljenja (ZDA, i. Ro-
Variete za najmlajše in ri- zemlja, 14.45 dok. Jack ma Dawney, Della Reese,
sanke Keruac, 15.35 Pomp John Dye, 19. epizoda)
Nan.: Baywatch Mozaik TV igrica: Kolo sreče
Odprti studio Kviz: Male sive celice Videoring s Tino
Šport Obzornik, vreme, šport Koncert: Dva glasova eno
Nan.: Plavolaska za očeta Službeni vhod srce - Montserrat Caballe
- Rock star, 19.30 Tata Dobrodošli doma in Marti Caballe
Glasb, oddaja: Sarabanda Risanka Film: Zensaki izlet (VB
Nogomet: Fiorentina - Dnevnik, vreme, šport 1993, r. Gurinder Cadha,
Bologna (pokal Italije, Film: Sedmi pečat - i. Kim Vithana, Jimmi
polfinale, povratna tek- Frančišek (It.-VB '96, r. Li- Harkišin)
ma, iz Firenc) liana Cavani, i. Mickey SP v smučanju: ženski
Film: Vampiro a Rourke, Helena Bonham smuk, 12.25 moški smuk
brooklyn (kom., ZDA ’95, Carter)
i. Eddie Murphy, Angela M Odmevi, vreme, kultura
Bassett, A. Payne) Šport, marketing
Odprti studio, šport Osmi dan
Film: ... e per tettto un jijtE Portret pianista: Rihter,
cielo di stelle (vest. ’68) enigma (1. del)
Službeni vhod
# TELE 4
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Film: La signora scompa-re IC Koper
Vendetta di una donna
Aktualna oddaja
Osebnosti in mnenja Euronevvs
Aktualno IgR Gugalnica
Zoom Gorica IHB Dokumentarec
11 supplemento Zoom Gorica TV PRIMORKA m Globus Pogovorimo se o...
Made in Italy Program v slovenskem je-
ziku: Potovanje v zeleno
16.45 Videostrani Primorska kronika
(•) MONTECARLO Zdravljenje z mišično terapijo Tv dnevnik, šport, Otroška odd.: Gugalnica
Glasba: Pop rock svet Sredozemlje
Oddaja za zamejce v Ita- Ski rep ort
19.45, 22.50, 0,45 Dnev- liji: Med Sočo in Nadižo Aktualno: Meridiani
nik, 12.30, 20.10 Šport »i V mojem košku... Vsedanes - TV dnevnik
Nan.: Ellery Queen $i Videostrani SP v smučanju: smuk
Film: Assoluzione Ifil Dnevnik, vreme, iz tiska (moški in ženski)
(dram., ZDA ’83, i. R. flk; Dovolite, nasmejmo se Vsedanes - TV dnevnik,
Burton, A. Keir) Kitarski kvintet vreme
Variete: Tappeto volante m Zdravje in mi
Aktualno: Giocamondo Ti Nad.: Sosedje
Film: Innamorato pazzo f s Za piko več
(kom., It. '81) $1 Dnevnik TV Primorka
'A
Radio Trst A
8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Primorski obzornik; 9.15 Odprta knji-9a: Po očetovih stopinjah (Z. Petan, r. M. Pre-Psluh, 3. del); 9.30 Potpuri; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. verčem; 12.40 KPZ Ipavska; 13.20 Glasba za Vse okuse; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 R°ck party; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna tonika; 17.10 Mi in glasba: Trieste prima; 18'00 Literarne podobe: V pismih S. Kosovela (N; Pertot); 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 Ve-ra in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
^•30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; •30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 lasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; ^■30 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
^3°, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-ocna; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Ju-t» 9.30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled ko|Q’ Vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni V edar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti;
13.00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Glasb, kronika; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8,40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Giro d' aria; 11.00 50 let Radia Koper; 13.00 L' una blu; 13,40'Bella bellissi-ma; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single;
14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00,
12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus;
9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci;
20.00 Glasb, utrip; 21.05 Festival Evroradia;
22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.: 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; -17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Korak več; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra.
Slovenija 3
8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05 Konec tisočletja; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost;
20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua;
22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba.
Radio Koroška
18,10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna: Koroška poje, 2. del; Radio Ago-ra dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.0)/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica", Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
A. . SREE
VETER MEGLA
6
66
666
SREDISCE
TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
in^hA
VREMENSKA SLIKA
Nad zahodno in srednjo Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi priteka nad naše kraje postopno toplejši in bolj suh zrak.
S
1030
6:
1010
1020
/
M
HELSINKI -l 2/-3
OSLO STOCKHOLM
DUBLIN o' V
; ;:A
1000
81
990
K0BENHAVI) •s'7
■ Q
-^NDONo^STEBeDAIVI 4/6 BERUN -/-
4/8
MaSl—obruseu
____iS oPARIZ 4/8
619
,V1 1 \ ŽENEVA- s/6 UUBUANA,
6 ° MILANO
dS
MOSKVA
-15/-7 °
RŠAVA -3/-,
o (>
o KIJEV -/■
6
IM
BEOGRAD 2/11 /
W X SPLIT -/.
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.
LIZBC 10/1#.°
MADRID o/is
O
6
RIM
^S2/14
• 'M
OSOFIJA 4/f!
KOPJE o /
1010
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 18.03.
Dolžina dneva 11.35.
LUNINE MENE
Luna vzide ob 1.11 in zatone ob 10.51.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.04 najvišje 21 cm, ob 10.16 najnižje -17 cm.
Jutri: ob 2.58 najvišje 15 cm, ob 12.06 najnižje -25 cm, ob 19.50 najvišje 12 cm.
1020 /X_________
.ATENEj/77
6
MORJE
Morje mirno, temperatura morja 7,9 stopinje C.
BIOPROGNOZA '
Vremensko najbolj občutljivi ljudje bodo občasno še imeli manjše vremensko pogojene težave.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............9 2000 m.
1000 m..............6 2500 m
1500 m..............3 2864 m..
°c ... 1 .-1 .-2
DANES
S
S
: dS
d3
CELOVEC
TRBIŽ v--O 2/11
° o1/7
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ
, „ 2/11
ČEDAD—O 6/11 O KRANJ
OVIDEM
6/11 •—^N. GORICA 7/11
GORICA 0
7/11 O POSTOJNA
^ O 4,10
j/i^o M <-6: v K0CEVo
PORTOROŽ
O 8/12
GRADEC
4/12
O
S. GRADEC 2/11
dS
MARIBOR O 5/14
M. SOBOTA O 4/15
O
CELJE 0 3/13
/'5
° o 1/12
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ 1/15
ČEDAD—^ O
4/17 O KRANJ
©VIDEM . ©
4/17 _^N. GORICA 4/17
M. SOBOTA O 2/18
MARIBOR O 2/18
GRADEC
0/15
dS
(S
CELJE O 3/17
- H
N. MESTO
O
t ZAGREB 4/17
4/18 O
KOČEVJE
. O ' O
N. .^RNOMEU,
REKA
"" S
V četrtek in petek bo večinoma jasno z jutranjo meglo po nižinah. Topleje bo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Zaposlenost mater ne škoduje otrokom
IVASHINGTON - Poklicno udejstvovanje mater ne škodi otrokom v njihovem nadaljnjem življenju, je pokazala dolgoročna ameriška raziskava, katere izsledke so predstavili v marčni izdaji revije Developmental Psychology. Na podlagi ocene 6000 življenjepisov so ugotovili, da zaposlenost mater na otroke ne vpliva negativno niti psihično niti na njihove dosežke v šoli oziroma na njihovo obnašanje. Rezultati raziskave. ustrezajo izsledkom prejšnjih ameriških študij. Splošna kakovost družinskega življenja, h kateri sodita stabilnost in zrelost staršev, je po raziskavah pomembnejša od vprašanja, ali mati opravlja poklic proC od doma. (STA/dpa)
Odkrila sta 85 možnih kravatnih vozlov
LONDON - Fizika Thomas Fink in Yong Mao iz laboratorija Cavendish na univerzi Cambridge sta po večmesečnih izračunavanjih ugotovila, da je z običajno kravato teoretično mogoče zavezati 85 različnih vozlov. Svoje »kravatne formule« ter šest novih vozlov, ki naj bi ustrezali najvišjim estetskim kriterijem, sta predstavila v prispevku za strokovno revijo Nature. Fizika sta pojasnila, da se da možnosti za zavezovanje kravatnega vozla izračunati matematično. Od vseh 85 teoretičnih možnosti pa jih samo deset ustreza predstavam o simetriji in uravnoteženosti, ki so običajno povezane s kra-vatnimi vozli. Med temi desetimi vozli so štirje takšni, ki so na splošno že zdaj v uporabi. Fink je povedal še, da je vse vozle preizkusil s pomočjo svojih prijateljev - čeprav na področju fizike ni prav enostavno najti ljudi, ki nosijo kravate. (STA/dpa)
Kokoš zavarovano za milijon funtov v primeru uboja
LONDON - Neki britanski gostinec je svojo kokoš z imenom Violet, ki mu je nadvse pri srcu, zavaroval za milijon funtov v primeru uboja. Ron FUght iz Finchingfielda v Essexu se je za ta korak odločil, potem ko je od ostalih vaščanov prejel grožnje s smrtjo kokoši, ki sicer prosto teka po vasi. Britanski časnik Evening Standard je zapisal besede nekega člana občinskega sveta, ki je dejal, da bi bilo treba tej živali kar »zaviti vrat«. Violet si je nakopala jezo nekaterih prebivalcev vasi, ker še posebno rada išče hrano in kljuva okoli krajevnega spomenika padlim v vojni. (STA/dpa)
Pariz: drznost mladih ustvarjalcev, zmernost dedičev veliMh mojstrov
PARIZ - Po Milanu je na vrsti Pariz, zaenkrat s pripravljeno žensko modo. Med najbolj pričakovanimi dogodki je bila predstavitev kolekcije maison Yves Saint Laurent, prvič brez mojstra. Kolekcijo je namreč pripravil Alber Elbaz, modni ustvarjalec izraelskega rodu, ki pa se je šolal v ZDA. Kot je sam povedal, je z veliko bojaznijo dočakal svoj krstni nastop pri sloviti hiši, nervozen pa je bil očitno tudi Yves Saint Laurent, ki je iz Maroka nenehno pošiljal fakse. Vsekakor se je Alber Elbaz zelo spoštljivo lotil naloge, saj ni želel v uveljavljeni stil hiše vnesti preveč očitnih novosti. Po njegovem je ženska novega tisočletja zelo odločna, nosi hlače ne samo, ker ji je všeč udobnost, temveč tudi v dokaz, da ona odloča. Vsekakor pa se je tudi
on odločil za igro rahlega prikrivanja, kar velja predvsem za zgornji del telesa, zelo veliko pa je uporabil svilene rute. V splošnem so njegov »krstni« nastop ocenili za dobrega, kot odliko pa so mu pripisali ironični pristop (na desni sliki spodaj njegov model v rdečem).
Ce modele kolekcije Yves Saint Laurent primerjamo z drugimi, potem je treba Alberu Elbazu priznati, da je bil veliko zmernejši od marsikaterega od svojih kolegov. Stella Cadente je na primer predlagala tudi res minimalen komplet v črnem, ki se ga ogrne z dolgim plaščem (na levi sliki spodaj), John Ribbe pa je med drugim predstavil tudi model, ki zahteva primerno postavo in primerno priložnost, da si ga nadeneš (na veliki sliki, vse AP).