Posarne
‘L^CU^tf.,
'V-tTt,
r
Poštnina platana v gotovini
.Naša Straža“ izhaja v pondeljek, sredola
Naročnina Usta: Celo leto 80 dim, pu» ~~
40 dia, četrt leta 20 din., mesečno 7 din.
äääK.™; -	-	i”n.r.Tr-. m.
JiSiSToSreS^iSSSe Sleodoisen političen list za slonensko lindslvo Noüprte reu«macije ,<. po«tai»e proa«.
In reklamacije.	Telefon interurban Si 113.
petek. Uredništvo tn upravnlšhro je v Had> boru, Koroška cesta št 5 Z uredništvom ss
—ds
la*
4. številka.
MARIBOR, dne 25. februarja 1925.
Letnik I.
X Vetrnjak:
Jis» razpotju.
Davidović piše pašiču.
še nekaj dni in jugoslovanski parlament se sestane. Zanimivo in karakteristično za našo politično javnost pa je, da se v tem ne koncentrira njeno politično interesiranje, temveč konferencam voditeljev posameznih* strank in še bolji posetom teh voditeljev na dvoru. To kaže deloma omajano vero v naš parlamentarizem; javnost očividno računa na odločitev faktorja izven (parlamenta, pričakuje od njega tehtno besedo in odločilno dejanje; ne veruje pa, da bi parlament iz samega sebe prinesel ozdravljenje. To je v politiki jasen in nevaren simptom in znači razpotje v mišljenju ljudi: eni se na vse kriplje trudijo, da skušajo izrabljati in zlorabljati svoje zveze s tem izvenpar lamenta mim faktorjem. drugi pa delajo na podlagi tega —svoje zaključke.
Kaj nas uči politični razvoj zadnjih let?
Volitve leta 1920, še bolj pa leta 1923 in sedaj. 1925 treznemu presojevalcu razmer kažejo pred vsem nezlomljivo voljo Slovencev in Hrvatov, da v zavesti svoje individualnosti hočejo živeti politično, kulturno in gospodarsko kot narod v okvirju politične jednote, ikteri 'bi bilo v smislu slovanskega in gospodarskega programa pridružiti še Bolgare.
Slovanski program ne zahteva le (imperativno rešitev medsebojnega razmerja med Slovenci, Hrvati bi Srbi, temveč zahteva tudi rešitev problema bratskega sožitja im če ne skupnega, vsaj; paralelnega dela z bolgarskim delom našega Jugoslovanstva. '
Gospodarski razvoj pa zahteva od nas Jugoslovanov čim večji teritorij,, da ohranimo resnično in ne sa-«u> fiktivno, navidezno svojo neodvisnost, da smo v dobi svetovnega gospodarstva res faktor, ki v izdatni meri soodloča j e v svetovnem gospodarskem vrvenju in izmenjavanju vrednot. Tudi tukaj pa smo na razpotju, kajti zunanjepoliSično gre očividno naša smer veliko bolj proti, kakor pa za ustvarjenje bratskega sožitja z Bolgari, puščamo uničevati slovanski element v sedaj politično grški južni Makedoniji! in trpimo na škodo Slovanstva grško politiko proti Bolgarom v Trakiji in irumunsko v Dobrudži, da ne govorimo o lizvenbalkan-ski Besarabiji, ki je za slovanstvo tudi izredne važnosti.
Naše notranjepolitično življenje zadnjih let, nam pa -tudli jasno priča, da se ne dajo uresničiti niti Radičevi, niti velesrbski ekstremi in so obojni škodljivi ne samo za Slovence, Hrvate in Srbe, ki so že v okvirju naše državne tvorbe, temveč tudi iizven naših meja. Na razpotju smo torej tudi lakaj,, ali bo dosedanje eksperimentiranje rodilo spoznanje, da iskreno jugoslovansko mišljenje ne prenese ne velesrbskega in ne Radičevega ekstrema.
Dobro presojanje in jasno spoznavanje je najboljši predpogoj »motrenega političnega dela. Jasno pa spoznamo lahko sedaj, da tudi v naši jugoslovanski politiki rodi stalnost in napredek le pameten in pošten kompromis. Mirno sožitje, kontinuiteta razvoja v dobro je zajamčena le tedaj, afco se pozna velike toke in sile v narodu in se išče njih rezultanta.
Ako si osvojimo to stališče, pa v naši notranji! politiki v medsebojnih odnošajib kot rezultat, dela odločujočih faktorjev zamoremo konstatirati le žalosten •uspeh, da smo se medsebojno državno in nekako fizično pač zbližali, a etično le še bolj odtujili. Namesto spoštovanja in ljubezni je v ljudski duši vedno več sovraštva in nezaupanja, namesto konsolidacije napreduje razkrajanje. Resen politik in odkrit rodoljub si pač mora staviti vprašanje: kam vodi to? In za njega je jasno, da vsak ekstrem mora roditi protiekstrem ter končati s katastrofo. Ali pa je katastrofa, ki mora zadeti vsak ekstrem, in ki uniči krivce in strašno zadene tudi nekrive, za Jugoslovane in posamezne njihove dele politično, gospodarsko, narodno koristna ali kvarna, to naj enkrat pomislijo in presodijo tisti, ki gredo za ekstremi in podpirajo ekstreme ter s tem ženejo druge v nasprotne ekstreme!
Ali s silo?
Nekateri se navdušujeje ob težini in zamotanosti naših političnih problemov za recept sile in nasilja, da izvedejo svoj ekstrem. Človek mora res s pomilovanjem zreti na takšne ljudi, kajti oni vidijo le trenotek in ne dobe, vidijo fazo in ne razvoja, so to najslabši delavci in najslabši svetovalci, blazni otročaji, ki se niti pri svojem, niti pri drugih narodih iz zgodovine niso naučili prav ničesar; zato jim je navidezen, trenoten, ne-trajen uspeh več, kot v težkih duševnih naporih iz poštenosti, razuma in srca rojena rešitev. Tudi tukaj smo «a važnem razpotju, ali bodo odločevali, ali vsaj so-odločevali ti elementi!
Škodljivost velesrbskega koncepta.
Velesrbski koncept, kakor ga je pripravil Vesnič in ga skuša udejstviti ob' znanih okolnostih vidovdanska «stava, je temeljno zlo v naši državi poleg moralnih
Po vseh listih kroži naslednje pismo, ki ga je v pondeljek poslal g. Ljuba Davidovič g. Nikoli Pašiču: Gospod predsednik! Storili smo vse, da pomagamo temu nesrečnem ljudstvu v Bregalnici. Nič ni pomagalo, niti prošnja kralju, niti pritožbe notranjemu ministru. Ministrove obljube se niso izpolnile. Vaše nasilne oblasti z Vašo vednostjo pobijajo narod. Zapirajo, tolčejo, ubijajo! Klic »udari« se je izpremenil v klic »ubijaj«! Kri se preliva kakor v vojni. Vse se je podalo na ta barbarski posel. Veliki župan prednjači: »če se pritoži, pretepite ga!« Tako odreja po telefonu ta junak, ki po šesti uri ne sme iti iz svojega stanovanja. Ali veste, na koga še to nanaša? Na g. Drakaloviča, starega učitelja in narodnega delavca, ki je za te kraje storil v narodnem oziru več kakor Vi, gospod Pa-šič, in jaz. Za nagrado pa sedaj dobiva batine. Zakaj? Zato, ker tudi sedaj brani nedolžne, kakor je to delal za časa .turške vlade. Krivda preganjanih je ta, ker so glasovali za demokratsko stranko. Izvolili so gospoda Šumenkoviča namesto g. Mito Dimitrijeviča. Izbrati med to dvojico boljšega, je bilo jako lahko. Izvolili so ga, zato sedaj strašno trpijo. Ali z barbarstvom ste hoteli še nekaj.
Sklenili ste, da volitve v Bregalnici razveljavite. Zato sedaj strašite volivce, da pri ponovnih volitvah ne bi glasovali za demokratsko stranko. To je grdo. Nedostojno je to, g. Pašič, ne samo lepe in davne preteklosti radikalne stranke, temveč tudi naše težke sedanjosti. Vemo, da se največja barbarstva v celi državi izvršujejo* po navodilih Vašega zaupnika za take stvari. Naslednik Tisze, Khuenov učenec Svetozar Pribičevič je njih metode prinesel v našo državo. Samo on lahko govori za Šumadijo, <da je izdajalska. Tako se on zahvaljuje njeni širokogrudnosti in njenim žrtvam. Ali poleg najemnika mora nositi odgovornost tudi gospodar. Odgovorni ste tudi Vi, gospod Pašič! Da ne bi po svoji stari navadi zopet rekli, da niste vedeli. Vas o tem obveščamo. V naši državi se ne sme ubijati brez odgovornosti. Ta mora priti prej ali slej. Ne pozabite tega! Ne prosim. Protestiram, Dvigam svoj1 glas v obrambo nedolžnih. Varujte se njihovih kletev, g. Pašič! Te so težke, tudi kadar padajo na nedolžne, naravnost strašne so, kadar padajo na brezdušne nasilnike. — Ljuba Davidovič, narodni poslanec.
Sporazum večine Setov, jlrvatov in Slovencev.
Radikali so po raznih svojih glasnikih in posredovalcih začeli govoriti o sporazumu, češ, Pašič ima večino Srbov, Radič večino Hrvatov, dr-. Korošec pa večino Slovencev in sedaj bi bil čas, da se izvede sporazum. Poročali smo že, da se trudi v zagrebškem »Jutarnjem listu« neka »posebna stran« dokazati, da ima Pašič voljo za sporazum, ki mu tudi vidovdanska ustava ne more biti v zapreko. Hrvati-radičevci, kakor tudi Za-jedničarji — pa soglašajo v mnenju, da so to samo lepe in prazne besede, ki prikrivaj o pravi rad tkalski namen: cepitev opjozicijonalnega bloka.
Hrvatska nezaupljivost do rndikalskega sporazuma ima prav tehtne razloge. Hrvati vprašujejo: kje in kako se je Pašič izjavil in zavzel za sporazum, kaj je delal doslej celih šest let in kaj je storil po volitvah leta 1923, ko so mu Hrvati in Slovenci po zagrebškem protokolu pripomogli do samo-radikalne vlade? Vprašuje se tudi, kaj dela sedaj in kako naj se sedanji dogodili spravijo v -sklad z njegovo, baje tako trdno in gotovo voljo za sporazum.
Najprej so posredovalci radikalov sicer govorili, da bi se morale najprej popraviti razne krivice, ki so se dogodile pri volitvah, sedaj -so pa na to čisto pozabili, ko pripovedujejo, da je vse odvisno od Radiča in njegove stranke. Pravijo, da se tla realne politike v naši državi začnejo z brezpogojnim priznanjem monarhije
in če Hrvati to storijo, da bo šlo vse -sporazumno in tako gladko, da še vidovdanska ustava ne bo na poti.
Načrt tega »sporazuma« omenja nas Slovence samo tako ob strani, stranilo dr. Spahe sploh nič, o Davido-viču pa pravi, da njegova stranka za sedaj nič ne pomeni. Iz tega -sledi, da bi radi radikali Hrvate odtrgali od zaveznikov ter Radiču stavili svoje pogoje. Če jih izpolni, bi utrdili svojo oblast, če jih pa kot nesprejemljive in neodkritosrčne odkloni, bo -pa samo on -kriv, da ni rešen hrvatsko-srbski spor. Pašič seveda ne bi bil kriv, ker ni ničesar obljubil in storil, kriv bi bil sam» Radič, Hrvati bi nosili vse posledice, radikali bi pa imeli veliko veselje in korist, da so razbili opozicijo-ter predvsem Davidoviča in poštene, za sporazum iskreno zavzete Srbe odtrgali od Hrvatov in Slovencev.
Ker Pašič še niti besedice ni rekel o tem, kakovi predstavlja rešitev notranjega državnega vprašanja, s» mu pa -poskusili dati nekaj sporazumaškega izraza s tem, da -so na veliko opisali njegov* spor z ministrom dr. Lukiničem. Ta vneti Pribičevičev tovariš je baje na ministrski seji predlagal, naj, se banska palača v Zagrebu kot zadnji spomin na nekdanje čase spremeni v šolo, Pašič je pa vstal in rekel: »Ovako nemože da ide» tako! — Kraljevski dvor bomo napravili: iz banske palače!« — Pač za zelo naivne morajo imeti Hrvate, če mislijo, da bo hrvatski svet ob slučaju popustljivosti' glede kake palače zagledal V Pašiču voditelja bratskega1 sporazuma in rešitelja vseh sporov.
Velike skrbi Pribičevićevih demokratov.
Za pisanjem demokrat, listov o sijajni zmagi in bodočnosti nacionalnega bloka, se skriva skrb. da ne more biti večje. Pribičevičeva skupina se nahaja v največji zadregi. Radikalski posredovalci hodijo okrog skupin opozicijonalnega bloka ter naglašajo predvsem, da so bili Pribičevičevi demokrati samo navadno orodje v rokah radikalne stranke,-orodje, ki se po prosti volji rabi in zavrže, ali pa zamorec, ki izvrši svojo dolžnost in gre. Tudi to radikali prav razločno in s posebnim -povdarkom naglašajo, da bodo Pribičevičevi demokrati odjemalci vseh grehov in vsega zla zagrešenega dosedjaj. V sami nasilni politiki, katero so tako vneto nasvetovali in izvajali, imajo priliko samostojni demokrati gledati danes največjo nevarnost za svoj obstoj, Če bodo radikali sledili samostojno-demokratskim metodam in razveljavljali hrvatske mandate, bo to pravo pogrebno zvonjenje Pribičevičevi skupini. Z večino
defektov, ki jih imenujemo korupcija, pa imajo -svoje korenine tudi v posledicah izvršitve gornjega -koncepta seveda poleg subjektivne moralne pokvarjenosti.
Ta velesrbski koncept s svojim zakonodajnim in upravnim centralizmom nam prinaša ogromno gospodarsko škodo, še bolj -pa ubija -pri ljudeh zavest ponosnega in svobodnega državljanstva, ki je začetek in konec prave državotvornosti, vzbuja in utrjuje pa sedaj mesto tega, najmanj pri polovici državljanov zavest podložnosti, gospodarskega izkoriščevanja in politične brezpravnosti.
Velesrbski koncept nam ubija pravi demokratizem, ki poleg svobode pozna tudi obveznosti — dolžnosti. Mi bi s pametno decentralizacijo zakonodaje in uprave lahko ubili vso medsebojno mržnjo, olajšali in- pospešili pa gospodarski napredek. Naše ustavno, na papirju par lamentarrio življenje ne bi bila fikcija, temveč realno I dejstvo, kar bi nas znatno približalo demokratičnim,
slabih deset glasov napram opoziciji so Pašiču Pribičevičevi demokrati potrebni. Če pa Pašič oškrne opozicijo saj za kakih deset hrvatskih mandatov, je pa gotovo, da bo Pribičevičevce odslovil, ker jih ne rabi. Samostojni demokrati so danes že na tem, da odsvetujejo razveljavljenje hrvatskih mandatov, ter iz strahu za’ svoj obstanek javno razpostavi j a jo veliko nedoslednost -glede svojih -dosedanjih metod in svojega bistva. Če pa radikali hrvatske mandate pustijo, pa nevarnost za samostojno demokratsko skupino še vedno ostane, ker »se lahko Pašič s to ali ono skupino opozicije ali na celo s celim opozieijonalnim blokom sporazume in potem seveda še temeljitejše brcne -svoje dosedanje zaveznike. Naj: bo tako ali tako, naj gre sem ali tja, nevarnost za samostojne demokrate ter njih skrb sta tako velika, da ni utehe v nobeni samoprevari.
zapadnoevropskim kulturnim državam. Tudi tukaj smo na razpotju in usodepoino bo, kam krene politični razvoj prihodnje tedne.
Mi gremo nasproti večjim bojem in poizkusom za ohranitev obstoječega stanja in s tem za poglobitvijo ekstremov, ali ustvarjanjem poštenih in pametnih kompromisov.
Da pa pride -do teh, je treba poleg pameti še nečesar» kar je v politiki ravno tako važno: odkritosrčnosti in poštenosti! Udejstvovanje na tej podlagi rodi najlepše in edino trajne uspehe, ker rodi veliko spoštovanje in še več ljubezni do naše skupne stvari, s tem pa je ustvarjen granitni temelj: državljanska samozavest.
Ali nam osebe, izišle iz letošnjih volitev dajejo verjetnost in s tem upanje? Pašič je pred letom rekel vt j skupščini: »Gospodo, pak ako ne ide tako, možemo i ! drukčije«. Kaj je mislil s tern, bomo videli, kaj misli im \ dela Žerjav in Pribičevič — pa že vemo.
prvi „uspehi“ Narodnega bloka.
(Na naslov dr.. žerjava, dr. Pivka in — propadlega, kandidata »nesebičnega radikala« Podlesnika).
Velenje, 22. februarja 1925.
Komaj so minule volitve, moramo okusiti »dobrote« centralistov, kateri so med volitvami obljubovali, da bodo samo oni sposobni in voljni vse storiti, da se razmere v Sloveniji temljito zboljšajo in odstrani vsa nezadovoljnost. Liberalcu,- naj si nadeva katerokoli ime se ne sme nič verjeti. Njemu je prvo kapitalizem, banke in veletrgovci, potem jata -dobro plačanih agitatorjev, Sokoli in orjunci, za kmeta, malega obrtnika, malega trgovca in delavca se ne briga, te sloje se le išče ob času volitev, da bi glasovali za centralistične, kapitalistične stranke, in pomagali do oblasti onim, ki bi rajši danes ko jutri upropastili srednji stan.
V zahvalo za to, da je delavstvo v okrožju Maribor in Ljubljana oddalo več tisoč glasov za takozvani narodni blok in omogočilo izvolitev dr. Pivka in dr. Žerjava, se je sedanja vlada najprej spravila nad delavstvo. V našem rudniku se odpušča delavce dan na dan, namerava se odpustiti več. sto rudarjev. A tudi preostalim ne bo na rožicah postlano, ker se bo baje delalo samo tri dni v tednu. Iz zlobe in framasonske zagrizenosti se namerava baje določiti za delo nedelja, četudi se štiri dni v tednu ne bo nič. delalo. 0 Asocialnem mišljenju in o ljubezni do delavstva ter skrbi za prosp-eh rudnika najboljše priča dejstvo, da se bo več ko polovica rudarjev odpustila, da se bo delalo samo tri dni v tednu, a ostala bo cela jata »uradnikov«, ki so priganjači za kapitalistični režim, slabi delavci, a zato. tembolj! navdušeni Sokoli in orjunci. Tako izgleda liberalna skrb za ljudstvo in naj liberalci kandidirajo kot narodno-napredna, ali narodna., ali demokratska stranka ali kot narodni blok, je vse eno; zgodovina vseh časov in vseh narodov in tudi zgodovina našega malega naroda nas uči, da liberalna stranka, naj jo vodi dr. Kukovec ali dr. Žerjav, naj je privesek dr. Pivko, dr. Božič ali Verdnik, Kac ali Podlesnik, zastopa -samo interese kapitalistov.
Kaj pa je vzrok postopanja v rudniku Velenje? Zakaj se sredi zime mečejo delavci na cesto? Vse to se vrši po navodilih samega ministra Žerjava. Ko je postal neizvoljeni poslanec Žerjav minister za šume in rude, se je v krogih rudarskih podjetij in rudarskih strokovnjakov javno govorilo, da je Žerjav — minister Trboveljske družbe. Demokratska stranka- dobim za svoje liste in nikdar site agitatorje v Ljubljani in Mariboru — imenujejo se sicer skromno predavatelji z dobro mesečno plačo itd'. — iz -državne blagajne in od Slavenske banke težke milijone. Ker pa je Slavenska banka v zelo ozki denarni žlahti s Trboveljsko družbo, zato je Žerjav prevzel ministrstvo: za šume in rude, da more — tem »revnim« kapitalistom pomagati kot strokovnjak pri raznih »kapitalističnih« podjetjih. Po načelu »roka roko umiva« je za kapitalistično laži demokratsko stranko vneti Žerjav šel takoj na delo. Kdorkoli je imel opravka z ministrstvom, ve, da se je do prihoda Žerjava v to ministrstvo uvaževalo predloge vodstva rudnika in vse storilo, da je rudnik napredoval. Kdor je služboval y Velenju v času, ko je vodil rudnik \ inženir CiheLka, se ni mogel načuditi uspehom. Mesec ! za mescem se je produciralo več premoga, za premog so ! se dobili dobri, stalni odjemlaci, zalog ni bilo, ali so J bile povsem neznatne. Minister za šume in rude ni bil j v isti dobi Slovenec, ni bil Žerjav, v Velenju niso ko- * mandirali orjunci, se vozarili na državne stroške okrog, | zidali Sokolske dome, za rudnik pa se malo ali nič bri- j gali. Minister Žerjav naj pregleda v ministrstvu dnevna j in mesečna poročila našega rudnika in spoznal bo, da '
je bil rudnik takrat zelo aktiven in da ‘bi se še lepše razvijal, ako bi se pustilo v Velenju prejšnjega ravnatelja.
Od-kocl naenkrat ta preobrat? Zakaj nazaduje rudnik od meseca do meseca? Trdi se, da so cene premoga iz velenjskega rudnika tako visoke, da ne more pre-. nasali konkurence s premogom v Trbovljah, in da so vsled tega bili primorani mnogi stalni večji odjemalci, kakor^ železnica, cinkarna v Celju itd. opustiti dobavo premoga iz Velenja. Poznavalci razmer v Velenju se opravičeno vprašujejo, ali se nalašč ne zvišujejo cene v ta namen, da se Trboveljska družba iznebi konkurence in da lahko dela kar hoče. Sliši se, da hoče država prodati premogovnik Angležem, ker bi gotovi ljudje pri tem zaslužili milijone na provizijah. Žerjav je lahko ponosen na tako gospodarsko politiko, ki gre za tem, da se slovenska posest -spravlja v roke inozemcem in pospešuje židovsko-nemška Trboveljska družba. Da pa bo več proviziji, treba rudnik popolnoma degradirati, potem pa kot neznosno breme države prodati po že davno napravljenem načrtu.
Žerjav in cela demokratska stranka se ne more izgovarjati, da ni poznala razmer in da ni bila pravočasno obveščena. V ministrstvu leži lepo število spomenic sedanjega vodstva rudnika, v katerih se nahajajo predlogi za zboljšanje razmer, malo dobre volje je trebalo in obstoj rudnika hi bil zasiguran, s tem obstoj več stotin rudarjev in njih družin ter ohranitev gospodarskega stanja v okraju. Nešteto kmetov, obrtnikov in trgovcev, vobče cel okraj Šoštanj je odvisen od dobro-idočega premogovnika Velenje. Kar nam 'je pustila nem ška avstrijska vlada, to nam jemlje ----slovenski li-
beralni ministerŽerjav. Z delavskimi glasovi izvoljeni poslanec dr. Pivko naj vpraša Žerjava, zakaj se v ministrstvu niso upoštevali predlogi slovenskih poslancev, predloženi pred več meseci, vpraša ga pa naj tudi, kaj je z električno centralo in drugimi napravami, katere so rudniku zasigurali prejšnji ministri za šume in rude, ki pa niso bili Slovenci in tudi ne laži demokrati. Mož velikih obljub dr, Pivko, ki je na vse pretege hvalil beograjski centralizem, naj se pri inž. Cihelku in sedanjem vodju rudnika o rentabilnosti premogovnika informira in izvedel bo, da je rudniku zasiguran napredek in državi lep čisti dobiček, ako vlada pospešuje z naročili rudnik ko prejšnja leta in. ustvari one naprave, katere so*premogovniku prejšnji ministri zasigurali.
Po šaleški dolini se razlega jok rudarskih družin, rudarji, ki še hodijo na delo, gledajo s strahom v bodočnost, občine in vsi gospodarski krogi se vprašujejo, kajobo, ako se kar naprej odpušča rudarje in zatrjuje, da se bo le 200 rudarjev obdržalo. Gospodarski interesi celega okraja Šoštanj zahtevajo, da glasno in odločno protestirajo vse organizacije delavcev, 'kmetov, obrtnikov ixi trgovcev, da protestirajo vse občine in okrajni zastop, da vsi prebivalci šaleške doline brez razlike strank jasno in s povdarkom povemo vladi, ministru Žerjavu in njegovi laži demokratski stranki:
Ne pustimo uničiti rudarjev in njih družin, ne
pustimo pa tudi propasti ostalih slojev, osobito gospodarskih krogov, kateri žive vsied pogrešene gospodarske (politike seuanje vlade, v obupnih razmerah.
Živeti hočemo tudi mi, a ne — — samo kapitalistična Trboveljska družba, dr. Žerjav, dr. Pivko in ostalo krdelo kapitalizem podpirajočih Jutrovcev!
Politične beležke.
Novi zakonski osnutki. Odkar je bil na kronskem svetu prebran nekak delovni program Pašič-Pribičevi-čeve vlade — če bo ta sploh ostala po 8. marcu — se .najdejo po vladnih listih najrazličnejši slavospevi na zakonodaj sivo Pašičeve vlade. Med zakoni, ki so se prebrali kot nekak vladni program je pa treba v prvi vrsti -\szeti že invalidski zakon ne samo kot navadno agitacijsko sredstvo za radikale in Pribičevičeve demokrate, ampak tudi za pravi napad na upravičene Atelje invalidov. Če bo PP. vlada ta zakon sploh izvedla, je gotovo, da ga bo izvedla brez sporazuma z invalidsko organizacijo. Sporazumno z invalidsko organizacijo je hotela izvesti invalidski zakon lansko leto Davidovič-Koroščeva vlada, a to so preprečile znane intrige, s katerimi je PP. vlada zopet prišla na površje. PP. časopisje piše tudi o velikem napredku, ki ga pomeni nameravani tiskovni zakon. Iz zanesljivih virov je pa razvidno, da se namerava uzakoniti osnutek tiskovnega zakona, ki je bil izdelan že začetkom 1923. V tem osnutku je sicer precej lepih -besed o svobodnem tisku, ki se pa popolnoma izgubijo v celi plohi določil o odgovornosti za tisk in o smeri časopisja. Ko se z enim členom preventivna cenzura zanika, se pa s celo vrsto drugih členov najhujša cenzura odnosno postopanje proti tisku uvaja z vidika državnih in vojaških interesov. V tem osnutku je na primer tudi člen, ki ne prepoveduje samo razmo-trivanje o vojski kot taki, ampak tudi vsako kritiko posameznih oficirjev in kakor je še posebej povdarjeno, »vojaških starejšim. Odgovornost za tisk nosijo poleg odgovornih urednikov tudi vsi drugi uredniki, izdajatelji, tiskarji, razna sevalci in celo tiskarniško osobje, predvidene so pa kazni za Urednike od večmesečnega do večletnega zapora. Kakor poroča beograjska »Prav-
da«, nameravajo ta osnutek sedaj- še v toliko spremeniti, da se kazine ne bodo glasile na zapor, ampak na robijo, to je težko ječo in da bodo o pisavi in o krivicah posameznih listov razsojale -po Svoji uvidevnosti izvršilne, to je policijske oblasti. Vse to, kar mia osnutek novega tiskovnega zakona dobrega in potrebnega, se bo izgubilo, če bodo. o tisku res lahko razsojale politične oblasti. V tem slučaju ne bo konec metod, ki so se začel é udejstvovati pri tisku.
Seja Hrvatske zajednice. V pondeljek se je vršila v Zagrebu seja Hrvatske zajednice, ki je ugotovila popolno slogo hrvatskih narodnih zastopnikov in popolno soglasje v bloku opozicije. Dr. Trumbič in drugi govorniki so zavračali kot navadno obrekovanje in spletkarjenje vse vesti o pogajanju, ki naj bi ga bili na lastno pest začeli nekateri hrvatski poslanci z radikali Odločno se je povdarjalo, da hrvatski narodni poslanci ne bodo kršili zavezništva in sporazuma z Davidovi-čem in dr. Korošcem. Seji je pri-sostoval tudi bivši poslanec pop Djoka Popovič, ki je bil iskreno pozdravljen kot zastopnik srbskih prvoborite-ljev za bratski szorazum.
Pripravljanje novega zakona o tisku. V pondeljek zvečer se je vršila -pod predsedstvom Pašiča ministrska konferenca radi osnutka novega zakona o tisku. Razpravljalo se je o prvem delu osnutka, ostalo je pa odloženo za drugo konferenco. Naglasa se, -da se bo upošteval tudi osnutek, ki ga je izdelalo in predložilo Jugoslovansko Novinarsko Udruženje.
DOKUMENT VOLILNEGA NASILJA.
Prod sestankom verifikacijskega odbora zbira opozicija vse dokaze za volilna nasilja, ki so se žalibog vršila pri teh volitvah po vseh okrajih naše države. Med temi mnogoštevilnimi dokumenti volilnega nasilja se nahaja tudi okrožnica» katero je razposlal ‘ vsem
arezkim bilježnikom srezäri načelnik v Batini (ob bo-sansko-slavonski meji) Živojin. Jovanovič. Ta okrožnica se glasi takole: G. bilježnik! Za na dan . . januarja 1925 ob . . . uri je -dovoljeno zborovati demokratski in bunjevački stranki-, O tem še boste prejeli posebno obvestilo, a ker ste agilen član narodnega bloka, vas pozivam, da po mogočnosti na miren načm storite, vse, da bo shod kolikor mogoče -slabo obiskan. Radi tega pazite na osebnosti, ki se bodo udeležile tega zborovanja, na- osebe, ki bodo pasivne, sploh na- vse, kar se dogaja pri omenjenih osebah. Pazite na to, kaj bi se naj govorilo in kako agitiralo, to mi morate pismeno sporočiti potom posebnega kurirja» kakor hitro kaj vidite ali slišite. V slučaju, -da se kaj dela na škodo in-, teresov narodnega -bloka, pokličite na odgovor dotične osebe in morate to preprečiti, seve, kolikor mogoče na miren način, da se ne da nasprotnikom materijala, d* bi napadali oblast potom tiska. Ako ne boste postopali po zgoraj podanih navodilih,, ako ne boste poslali točnih poročil in ne ob pravem času, Vas smatram za protivnika narodnega bloka in kot tak boste nosili -posledice, ki ne bodo izostale. Da bi se dale smernice za delo narodnega bloka, morate poslati poročilo o stanju posameznih strank s prognozo.
V prvi vrsti pride v poštev način agitacije posameznih strank, navdušenje državljanov za to ali ono stranko, nato mišljenje državljanov o razpoloženju za posamezne -stranke, želje državljanov in kako bi se jih pridobilo, da bi glasovali za narodni blok. Zvedel sem, da se je demokratska stranka, koje nosilec liste je Ljuba Da-vidovič, sporazumela z bunjevačka stranko, a te slednja je razcepljena. Anton Bošnjak (bunjevec) ima -posebno listo, ki -bo doprinesla mnogo koristi narodnemu bloku, ker napada demokrate, a demokrati se zaganjajo v bunjevaško stranko, kar znači, da ne bo dobila količnika niti ena, niti druga. Razven tega dela Bošnjak proti vsem drugim strankam, izvzemši narodni blok, ker je obljubil, da ne bi nastopal -proti. — Tej okrožnici je še dodano opozorilo bilježniku, da naj pošlje natančno prognozo in poslala se mu bo celo posebna skica, kako naj to prognozo sestavi. Končno st bilježniku naroča, da zahteva od čuvarjev skrinjic pred1 dvema pričama izjavo, da ne bodo čuvali skrinjic in to izjavo naj pošlje s povratnim recepisom okrožnemu sodišču.
Okrožnic, kakor je ravnokar pribita, je po južnih krajih od strani upravnih oblasti kar deževalo. Prinašali bomo javnosti v informacijo samo najbolj značilne.
Uboga ministra. Največ ja reveža v sedanji vladi sta pač hrvatska odpadnika Šurmin in Drinkovič. — Vstopila sta v vlado, nadejoč se, da bo s preganjanjem ostalih hrvatskih strank ostalo njima par poslanskih mandatov, toda reveža sta se hudo vštela. Ostala ste brez mandata in od dne do dne pričakujeta, da bodeta -za vedno morala pustiti nehvaležno politiko. Najhuje je pa za odpadnika to, da ju sedaj o-bdolžujej-o nasilj« pri volitvah na Hrvatskem. Samostojni demokratje napadajo Šurmina in Drinkoviča, da sta hotela izposlovati med drugim tudi, da se odstranijo volivne skrinjice HRSS in da -so samd samostojni demokratje preprečili, da se to ni zgodilo. Dr. Šurmin je tudi vedno naj-enegičnej-še zagovarjal uničenje mandatov HRSS, samo, da bi prišel na ta način do mandata. Iz napadov samostojnih demokratov se vidi» da so rabili odpadnika Šurmina in Drinkoviča samo zato, da jima naprtijo vsa krivdo na hrbet, potem pa ju poženejo iz vlade.
Fo svetu.
Konferenca Društva narodov. Dne 7. marca se prične v Ženevi 33. zasedanje Društva narodov. Konferenci s« pripisuje osobita važnost, ker bo na njej rešeno vprašanje ženevskega protoke la, za katerega sta se sv-ojčas toliko trudila Herriot in Macdonald. Društvo narodov bo na tei konferenci razpravljalo o 22 vprašanjih; na -prvem meste je ženevski protokol o razorožitvi. Angleška vlada ga n® priznava in S tem je že v naprej obscjen na gotovo smrt Vsekakor ga bo zameriila nova pogodba, ki bo zagotovil* neko mednarodna varnost. Dalje se bo razpravljalo o vo-jašld- kontroli v premaganih državah, o saniranju Avstrije in Madžarske, o sprejemu Poljske v stalno vojaško komisijo in o vprašanju mesta Gdansko. Važno bo tudi vprašanje narodnostnih manjšin, ker ležijo pri Društvu narodov številne pritožbe o njihovem preganjanju.
Manifestacije za republiko v Nemčiji. V Magdeburgu v Nemčiji se je vršila ogromna manifestacija republikanskega udruženja »Schwarz-rot-gold«. Ta manifestacija je bila dosedaj najbolj številno obiskana ter računajo, da se je sprevoda udeležilo nad 100 tisoč oseb, dočim je bilo gledalcev okrog 150 tisoč. Slavnostne predstave, ki se je vršila zvečer v gledališču, so se udeležili odlični predstavniki nemških republikanskih strank, med njimi predsednik državnega zbora Loebe in bivši kancler dr. Wirth.
Ameriško posojilo Poljski Poljakom se je posrečilo, najeti v Ameriki posojilo v znesku 50 milijonov dolarjev. Prvi obrok bo te dni izplačan. Posojilo se- mora vrniti v 25 letih. Obresti znašajo- 8 odstotkov, emisijski tečaj 95, povračilo pa 105 odstotkov.
Mesto razorožitve— oborožitev. Svet varajo z napovedovanjem razorožitve, velesile pa tekmujejo med seboj, katera se bo bolj oborožila na morju in v zraku. Ameriški odbor za državno obrambo razpravlja o povečanju zračne flote, češ, da je sedanja premajhna. Načelnik generalnega štaba je izjavil na seji, da bi sovražna letala lahko tekom 24 ur mesto Newyork popolnoma uničila. Na seji so dalje ugotovili, da razpolaga ameriško vojno letalstvo le z 21 letali za zasledovanje
siesto s JOO, da ima le 24 letal za metanje 'bomlvmesto g8, in da so havajski otoki, Panamski kanal in Filip ini popolnoma brez obrambe. Vojaški krogi smatrajo, da bo parlament dovolil potrebne kredite za izpopolnitev ameriškega vojnega letalstva. — Nekateri londonski listi ugotavljajo, da gradi Anglija letos 16 novih vojnih ladij, Združene države 11, Japonska 25, Francija 32, m Italija 16. Graditi pa nameravajo še: Anglija 9 lađi ji, Združene države 9, Japonska 43, Francija 49 in Italija 34. V Washingtonu sklenjena pogodba ni imela drugega uspeha kakor omejitev gradnje velikih ladij, zato pa grade toliko več lahkih križark, iorpedpvk in podmornic.	•
Ruska izjava o Besarabiji. Jurjenjev, sovjetski podanik v Rimu je dal novinarjem v glavnem naslednjo izjavo: Rumunija je pred osmimi leti izrabila notranje spore v Rusiji ter je z orožjem zasedla Besarabijo, katero drži še’danes pod1 svojo oblastjo. Znan je sklep ambasadorske konference koncem leta 1920, po katerem se Romuniji prizna oblast nad Besarabijo. Ta sklep so podpisale nekatere sile, ki so bile tedaj še v vojnem stanju z Rusijo, druge sile so zopet podpis odklonile in tako nima ruski narod nobenega vzroka, da bi priznal veljavnost in pravomoćnost tega sklepa, i a sklep je navadna kršitev mednarodnega prava še vsled tega, ker ni imel nihče pravice, da odločuje o usodi pokrajine, Id se še po vojnili pravilih ne bi mogla in smela dodeliti Romuniji. V besarabskem vprašanju je zavzela sovjetska vlada popolnoma pravilno stališče, ko prej omenjenega sklepa ni priznala. Rumunija se dobro zaveda, da za zasedbo Besarabije nima nonene pravne podlage in zato se tudi tako nervozno trudi, da bi pripravila druge 'države do sprejetja in potrdila pariškega sklepa od leta 1920. Pa če bi velesile in druge države tej želji tudi ugodile, bi bil sklep tako dolgo neveljaven, dokler ga istotako ne potrdi v prvi vrsti zainteresirana Rusija. Iz lastnega nagiba in prave popustljivosti je predlagala Rusija za Besarabijo plebiscit, a tudi tega plebiscita se Rumunija boji računajoč s tem, da bi se besarabsko prebivalstvo že iz samega odpora proti dosedanjemu ruanunskemu upravnemu terorju in proti nesposobnosti izreklo za Rusijo. Pri vsem tem, kar je Rumunija dosedaj poskušala in počenjala glede Besarabije, Rusija pač ne more verjeti, da bi se druge sile m države zavzemale in zalagale za muranski imperializem.
Delavski izgredi v Rusiji. V področju Urala je prišlo v večjih industrijskih centrih do delavskega štrajka. ¥ Jekatarinenhurgu štrajka 2000 delavcev. Vlada je hotela štrajk z brutalno silo preprečiti, ter je dala postreliti okrog 200 štrajkajočih delavcev. To nasilje je ostalo delavstvo še bolj razburilo in v mnogih mestih Je' prišlo do krvavih izgredov.
Dnevne novice.
EOTMERŠKE NOVICE.
Prlekija je oddaljena od prometa, nova železnica pa še vozi tako po »puževo«, da se pri naš marsikaj zgodi, kar drugod ni mogoče in kar bi povsod drugod že iz stališča ugleda in javne varnosti odklanjali. — Poglejmo si malo bližje najnovejše liberalne »štikelee»!
V	občini Cven je dobila liberalna gostilničarka, katera se vedno okrog hvali, da jo »ščiti« okrajno glavarstvo, četudi še nikdar ni imela strelnega orožja v rokah in še ni bila nikdar na lovu in mogoče komaj razločuje zajca od fazana, lovsko karto in orožni list, da se bo še v naprej liberalna jara gospoda razveseljevala na lovu, jodla in pila, kakor pravi lačenhergerji zastonj na račun občine Cven. Občina Cven dobi mesto ponujenih
30.000	K le 2000 K lovske zakupnine, zato pa se gosti liberalna jara gospoda. Gospod glavar, vprašajte gospoda velikega župana, ali se tako ščiti samouprava občin, kakor tudi, kdo bo povrnil občini diferenco, ko se bo zadeva v Beogradu obravnavala kot slučaj demokratske korupcije! Gospod glavar, ali bodete poskrbeli, da bo gostilničarka tudi sama hodila na lov, ali bodete prevzeli odgovornost, ako se zgodi na lovu kaka nesreča?
Znani slabostojnež Roškar na Cvenu ima brod na Muri, o katerem je izdal hidrotehnični oddelek v Mariboru odlok, da se mora zapreti, ako se temeljito ne popravi. Roškar se je peljal v Maribor, prišel domu, svojim zvestim je pripovedoval, da je »mazal« in — izostala so vsa popravila. Ali je Drašek »mazal« ali ne, ne vemo, gospod veliki župan lahko to ugotovi, ako pregleda «el akt in izve, da je brod še vedno v tako strašnem stanju, da je nevarnost za človeško življenje in življenje živine, ki se prevaža. Ali bodo morale občine in potniki zahtevali komisijo, ker oblasti rie store svoje dolžnosti. Naj se gospod veliki župan, ki je med volitvami tako pridno obiskoval razne kraje, potrudi enkrat k Muri in ogleda la — predpotopni brod! Mogoče- tudi tu diši po korupciji!
V	volilni dobi se je v potu svojega obraza trudil za Žerjavovo stranko mož, ki je zapravil dva grunta v Ljutomeru, mož, ki ga budomušneži imenujejo »preddelavca vseb vmajühov«, mož, ki že dolgo vrsto let živi brez dela, — Franc Sever iz Ljutomera. Podpirala ga je pri tem delu njegova hči, učiteljica na Cvenu, katera bi se naj bolj brigala za šolo, kakor pa delila šolski deci ničvredne liberalne letake. Ker je Sever svojčas, ko je prišel ob grunt, preklinjal ustmeno in pismeno Mursa h liberalno stranko, ter jih dolžil, da so ga uničili, ga kot velikega »prijatelja« dela ni gnala k agitaciji ljubezen do stranke, temveč — masten zaslužek iz državne kase. Zato se ne smemo čuditi visokim davkom, gospod Sever in drugi taki agitatorji dosti -^- nücajo.
Druge »slavne« Lotmeržane bomo ob drugi priliki -v fotografirali! —
Italijansko-jugoslovanska konferenca. Predsednik sen. Quartiere je podal novinarjem nekaj prav zadovoljivih izjav glede uspehov konference. Rekel je, da so dani vsi pogoji, da se v vseh vprašanjih doseže sporazum; predsednik jugoslovanske delegacije dr. Rybar da je visoko izobražen mož in da izredno donro pozna potrebe Italije. Glede Reke se je sporazum že dosegel v tem smislu, da bo Jugoslavija svobodno uživala vse dobrote dobro urejenega pristanišča kakor je reško, na drugi strani se bo pa italijanska trgovina neovirano razvijala preko jugoslovanskih železnic. Ta leden začno delegati obravnavati vprašanja, tičoča se Zadra, pri čemer bodo sodelovale odlične osebnosti iz Zadra.
. Preiskava proti Radiču. Preiskava proti Radiču se pomika proti koncu. Že prve dni meseca marca bodo zaslišane prve priče. Najprej bodo izpovedali svoja pričevanja novinarji in to vsi oni, ki so poslušali Radičeve govore in o njih poročali v razne liste. To zasliševanje bo lahko trpelo več let. Vsi Radičevi govori so bili vendarle objavljeni v vseli mogočih listih. Zakaj zasliševati novinarje, ko je pa vse in še več nego je Radič govoril, davno objavljeno.
Strela ubila dve osebi. V selu Krstacin pri Mostar u se je dogodila te dni za zimski čas neobičajna nesreča. Brata Marko in Nikola Matkovič sta se vračala domov, ko ju je na potu zatekla nevihta; v zavetje sta se sprali vila pod veliko bukev, v katero je nenadoma uda rila I strela. Marko je bil takoj mrtev, Nikola pa je bil težko ranjen. Ker je ležal v gozdu, mu ni pomagalo klicanje na pomoč; našli so ga šele črez par dni pod razbito bukvo mrtvega.
Avtomobilna nesreča v Beogradu. Avto Anglo-petrolejske družbe v Beogradu je le dni povozil beograjskega trgovca Rubenoviča. Ko je šofer opazil, da se žrtev nahaja pod avtomobilom, ga ni ustavil, ampak v strahu pognal še hitreje. Avto je vlekel trgovca še kakih 100 metrov dalje po tlaku ter ga popolnoma zmečkal. Končno je ljudstvo navalilo od vseh strani na avtomobil ter prisililo šoferja, da ga je ustavil. Masa bi bila brezvestnega šoferja na mestu linčala, da ga ni rešila policija.
Oče varal sina z njegovo ženo. Pred sarajevskim sodiščem se bo razpravljala te dni zanimiva tožba. Mladi kmet Milivoj Orašanin toži svojega očeta, da ga je vara! z njegovo ženo. Orašanin je pred sodnijo iznesel zanimive •podatke o. svoji ženitvi. V vojnem času, ko je bil Milivoj 15 let star, mu je nekega dne rekel že skoro CòOletni oče, da se mora oženiti. Izbral mu je nevesto, hčer najbližjega soseda. Milivoj je s svojo mlado nevesto proslavil svatbo, kakor se spodobi po Starih običajih, toda na koncu gostije ga je čakalo čudno razočaranje: Ko so svatje odšli, se je spravil oče nad svojega sina, ga najprej premlatil, nato pa odgnal -od hiše ter mu zapretil S še hujšimi batinami, če se vrne. 151etni revež se je ustrašil očetovih groženj ter pobegnil od doma, oče pa je živel z njegovo ženo skupaj. Milivoj je dolgo taval po svetu ter delal v raznih krajih kot delavec, dokler ni slednjič postal pametnejši ter spoznal, da se najde lek tudi proti očetovemu nasilju. Vrnil se je v Sarajevo ter vložil tožbo proti svojemu očetu, da mu vrne njegovo ženo, katero si je protiza-I Srorrito prilastil.
Sreča beograjskega natakarja. Neki Momčilo Ivanič, natakar v Beogradu, je te dni dobil iz Amerike nepričakovano vest, da mu je umrl njegov stric ter mu zapustil celokupno premoženje, ki znaša v naši valuti okrog 27 mi lije nov dinarjev. Srečni natakar je seveda takoj zapustil službo in živi sedaj kot bogat milijonar na račun svojega umrlega strica.
k Maribora.
UZMAK JAMCI ZA KAKOVOST.
(
ILATSiOfii
TERPtnim
Ortovska akademija v Mariboru. Orlovski odsek y Me> riboru priredi akademijo dne 1. marca, t L ob 5. uri popol dne v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6. Zato si usoja odbor tem potom sporočiti vsem prijateljem orlovstva, da se de be vstopnice za to priliko v predprodaji v knjigami sv. Cirila na Koroški cesti 5 in, in pri njeni podružnici: Aleksandrova cesta 6. Ker je spored bogat in pester, naj nihče ne zamudi te prilike. Bog živi! — Odbor.
Pofesor dr. Anton Medved v Mariboru je nenadno
in nevarno obolel na pljučnici. Bolezen je opasna, bolnika so prepeljali v bolnico. Priljubljeni gospod doktor se priporoča stanovskim tovarišem v memento!
Aretirali so v soboto na kolodvorski pošti poštnega • uradnika Koserja. Že delj časa je bil osumljen, da je odpiral pisma, v katerih se je nahajal denar. Prvotno je bä nastavljen na Glavni pošti, kjer je bil velik prijatelj g. vodje pošte. Tu se je že delj časa govorilo, da nekdo odpira' pisma. Med uslužbenstvom je bila javna tajnost, da ta »nekdo« ne more biti nihče drugi nego »oberdemokrat« Koser. Iz zanesljive strani smo izvedeli, da se je med tem časom, ko je »nekdo« odpiral pisma, osmelii vodja glavne pošte zmerjati uboge, a poštene poštne uslužbence, kakor da bi bili le-ti krivi vseh nepravilnosti, ki se godijo nedaleč od g. »višjega.« Uradnik Koser je bil nato premeščen na kolodvorsko pošto, kjer je — glej čudo — zopet užival izvanredno naklonjenost vodje tamošnje pošte. g. Jaketa Novak. Pazno oko poštenega poštnega uradnika je tukaj opazovalo vse kretnje in početje uradnika Koserja. Že pred
8.	februarjem je bila poštna direkcija v Ljubljani obveščena o početju Koserjevem. Sam diktator dr. Janžekovič je bil natanko informiran o podrobnostih Koserjevih d e janj, Ali pred 8. februarjem, t. j. pred volitvami se Koserja ne sme »skuriti«, se je glasilo povelje iz glavnega tabora samostalnih demokratov! Koser je bil namreč eden najhuj-ših agitatorjev za dr. Pivkovo stranko. Pred njim nisi bä varen ne na cesti, ne v gostilni. Če je Koser vedel, da si državni nastavljenec, te je obdeloval s tako vsiljivostjo* da kaj takega še nisem opazil nikjer. Koser je sodeloval tudi v erjunskih pohodih. Tudi sokolski znak je neprestano dičil njegova prša. Med tem pa je pridno odpiral pisma na pošti. To delo mu je postala prava bolezen. Mož je znal, da je javnost govorila o odpiranju pisem na pošti L in II. Celo neki list je opozarjal oblasti na to dejstvo. Policija je bila obveščena o celi zadevi; Kljub temu Koser ni prekinil svojega delovanja. V soboto, dne 2T. februarja, so šele napravili konec njegovemu početju. Preiskava bo dognala marsikatere skrivnosti, H se dogajajo na mariborskih poštah. Kot pošteni kritiki si dovoljujemo, k tej stvari pripomniti sledeče: Zadnje mesece, kar je na vladi Žerjav, preganjajo poštene in sposobne poštne uradnike kar na debelo. Veliko število so jih že pregnali na Balkan. Kogar dr. Janžekovič, Jaka Novak ali Marolt sumijo, da je »klerikalec«, ali da ne trobi v Žerjav-Pivkov rog, vsakega ob* sodijo na pregnanstvo. Tako so bili družinski očetje in možje-p e št en jaki Klemenčič, Majhen, Šuman in še mnogi: drugi za Svoje pošteno politično prepričanje telegrafično prestavljeni na jug. Kaj mar Žerjavovim okrutnežem ubogi otroci in bolehne žene. Tako se dela pod sedanjim režimom. A tipi, kakoršen je Koser in še nekateri drugi, pa so ostali ... Daleč smo prišli pod Žerjavovo bruito! ■— Povdariti moramo, da je družina Koserfeva poštena. Mati in bratje niso krivi, ako je eden član zašel v tabor, ki ni hü nikdar pošten.
Sumljiva kampanja proti mestnemu električnem®
podjetju. V nedeljo se je radi zapadlega južnega snega pretrgal nekje glavni dovod iz elektrarne Fale ter ukinil tok. Tudi v mestu je ležalo vse polno pretrganih telefonskih žic, ki so se v noči deloma odstranile, da ne motijo rednega prometa. V pondeljek zjutraj so se zopet pojavila motenja na falskih dovodih, ki pa so bila odstranjena. Da se je pisalo o temni mariborski nedelji, je razumljivo, neopravičena in nekako sumljiva so pa zbadanja in očitanja proti tehničnemu vodstvu električnega podjetja, ko so neprilike z lučjo že dolga leta take česte v Mariboru in ko se v nobenem oziru ne morejo pripisovati na rovaš sedanjega tehničnega vodje, ki je ravno nasprotno v pogledu razsvetljave v kratki dobi svojega službovanja že toliko storil. Posebno krivično je pa podtikanje nesreče obratovodje g. Rudla, ko je vendar sedanji tehnični vodja 'našel ponesrečenca že peto leto v tej službi. Izgleda, da se za celo neokusno in krivično kampanjo pod imenom »gospodarskih krogov« skrivajo ljudje, ki imajo posebne, a nečedne račune z mestnim električnim podjetjem.
Spor v »Panoniji«. Ko so bili pristaši Samostojne kmetijske stranke še edini, so ustanovili trgovsko družbo »Panonija«. Pred volitvami, ko sta iz SKS izstopila dr. Vošnjak in Drofenik, je nastal razdor tudi v družbi »Panonija«. Družba je kupila v Melju hišo umrlega »Orienta«. Do izvedbe kupčije ni prišlo, ker sta Vošnjak in Drofenik odpovedala. »Panonija« je pred volitvami šarila v delokrogu marječkega Šikerja, barbarskega Bračiča in ruperčkega Petriča s cenim petrolejem. Od kmetov so pobirali deleže za »Panonijo«. Bojimo se, da marsikateri, ki se je vpisal v »Panonijo«, ne postane
ftXADEl£3JA “tsm
mariborskega orlovskega odUeka se vrši v ned al jo, dne 1. marca t. I. ob 5. uri popoldne v dvorani Zadružne gospod irske banke. — Fri»
iatelji naše mladine iskreno vabljeni!
«»srečen. Saj je Žerjavov Agromerkur tudi nekdaj po-Hsujai petrolej.
Seja okrajnih odborov SLS in zauptaikov za mesto Maribor se je vršila dne 23. februarja ob zelo veliki udeležbi. Porazdelilo se je podrobno delo po okrajih in ulicah. O političnem položaju je poročal poslanec gospod Žebot. Veselo znamenje je, da so naši zaupniki tudi po volitvah ostali aktivni in se pridno pripravljajo na nove boje.
Tajništvo Slovenske ljudske stranke za mesto Maribor ima svoje uradne prostore v društveni sobi na Koroški cesti št. 1 (pritličje). Uradne ure so: vsako nedeljo in praznik od 9. do 12. ure dopoldne, vsako soboto pondeljek in četrtek popoldne od 4. do 7. ure. Tajništvo sprejema prijave volilnih upravičencev, ki niso bili vpisani v volilne imenike v svrho, da se preskrbi uradni vpis v volilni imenik. Obenem daje tajništvo nasvete ludi v davčnih in drugih zadevah.
Premestitev uradov finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru. Uradi zgorajšnjega ravnateljstva so se minuli teden preselili jz sedanjih prostorov na Ciril-Metodovi cesti na Slomškov trg 11, tik glavne poste, kjer se uraduje od 23. t. m. zopet v polnem obsegu. Sprejem strank pri vseh referatih samo od 10. do 12. ure predpoldne, izvzeti so absolutno neodložljivi in zelo nujni in važni slučaji, v katerih zamorejo stranke tudi v ostalih uradnih urah osebno intervenirati.
Povišanje cene pivu. Zadruga gostilničarjev, kavarna-rjev in hotelirjev v Mariboru objavlja, da je prisiljeno povišati cene pivu, ker so se pivovarne v Sloveniji karteli-rale ter pivo znatno podražile. Cene se zvišajo dne 25. februarja t. L ter bodo sledeče: V gostilnah K 1 (vrček) i din., čaša ("ho 1) 2.75 din., steklenica 6 din. V kavarnah: vrček (J4 1) 6 din., čaša 3.50 in steklenica 6.50. Specijalna piva so še za 50 para dražja od zgoraj navedenih oen.
Nadaljevanje rednega občnega zbora mariborske podružnice vojnih invalidov se vrši v nedeljo, dne 1. marca 1.1. ob 9. uri dopoldne v Gamhrmovi dvorani. Na dnevnem redu je volitev novega upravnega in nadzornega odbora. Ker je na zadnjem rednem občnem zboru z veliko večino izvoljeni predsednik tov. A: Krepek odklonil ponovno izvolitev, bo treba voliti tudi novega predsednika. Dolžnost članstva je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Vstop je dovoljen le proti članski knjižici in plačani članarini. Gerentski sosvet podružnice UVI. v Mariboru.
Zborovanje članov Oficirskega doma. V nedeljo, dne 1. marca, se vrši v prostorih Uradniške menze na Slomškovem trgu letni občni zbor vseh Članov Oficirskega doma v mariborski garniziji. Spored zborovanja je sledeči:
l.	Poročilo sedanje uprave, 2. predlogi upravnega odbora «i poedinih članov, 3. volitev poverjenikov za pregled letnih računov, 4. predlogi za dopolnitev in spremebe pravil in 5. volitev novih članov upravnega odbora. Člani, ki nameravajo po točki 2 in 4 staviti predloge, naj jih pismeno dostavijo predsedniku Oficirskega, doma, polkovniku g. Stcjanu Nikoliču, najdalje do 27. t. fn. Na zborovanje se opozarjajo tudi gg. rezervni oficirji ter se vabijo k čim številnejši udeležbi.
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, podružnica Maribor, javlja javnosti, da priredi dne 10. maja t. 1. vliko dobrodelno tombolo. Eventuelni dobiček j namenjen dobrodelnim namenom in sicer za podpiranje vdov, sirot in bolnih poštnih uslužbencev. Prosimo vsa druga društva, da se ozirajo na našo zgolj humanitarno prireditev in na ta dan opuste morebiti nameravavne svoje prireditve. — Odbor.
Zborovanje trgovcev. Trgovski gremij sklicuje za so- ! boto, dne 28. t. m., ob 20. uri, v hotel »Kosovo« na Grajskem trgu zborovanje svojih članov, da se pretresejo nekateri predlogi, ki pridejo na občnem zboru gremija na dnevni red, kakor: ureditev radi pobiranja podpor in daril raznim društvom, brezposelnim in dr., dalje glede izpre- ! membe pravil radi omejitve števila vajencev, radi ustanovitve bolniške blagajne za delodajalce In o drugih važnih zadevah. Da se izognemo dolgim debatam na občnem zboru, je to predzborovanje neobhodno potrebno in se vsi gremijalni členi vabijo, da se ga v čim večjem številu udeležijo.	i
Narodno gledališče. Repertoar: Četrtek, dne 26. feb- , Tuarja: »Ksenija« in »Cavaleria Rusticana«, ab D kuponi ; — Petek, dne 27. februarja: »Vdova Rošlinka«, ab. B kuponi — Sobota, dne 28. februarja: »Ksenija« in »Cavaleria Rusticana«, ab. E kuponi. — Nedelja, dne 1. marca: »Mcloh«, ab C, premijera.
Odpovedana predstava »Moloha.« Ker dne 22. t.
m.	, ni bilo pravočasno električnega toka ter se je domnevalo, da istega sploh ne bo v doglednem času, smo morali nedeljsko premijero »Moloha« odpovedati. Ker se vršijo ta teden vaje za opero in so že tudi napovedana gostovanja tekom tega tedna, se mora preložiti premijera »Moloha« na nedeljo, dne 1. marca. Že kupljene vstopnice za »Mcloha« veljajo torej za dne 1. marca.
Premijera Parmove opere »Ksenija« in gostovanje g. Cammarotte. V četrtek, dne 26. t. m., se vrši premijera Parmove opere v dveh dejanjih »Ksenija.« Za danes omenimo, da je »Ksenija« ena najboljših glasbenih del priljubljenega pokojnika Parme. Isti večer se bo vprizorila vedno priljubljena Mascagnijeva opera »Cavaleria Rusticana«, kjer bo gostcva! kot Turridu g. Cammarotta, ki je pri nas jako uspešno gostoval v operi »Carmen« kot Don Jose.
Strogi pasji zapor. Mestni magistrat opozarja lastnike psov, da se ju pojavila v mestu pasja steklina ter proglaša strogi pasji zapor. Pse, katere se jemlje na cesto, je zavarovati z nagobčniki in obenem voditi na vrvici, vsi drugi psi pa morajo biti pripeti na zanesljivi verigi fe cbmočja
Tisk Tiskarne sv. Grila v Mariboru.
mestu.e občine še smejo psi odstraniti le z dovoljenjem mestnega magistrata in če jih spozna živtmozdravnik kot popolnoma nesumljive. Strogo je prepovedano jemati pse v gostilne, kavarne iti druge javne prostore (trgovine, mes nice, zabavišča). Pse, ki ne bodo po določbah zavarovani in prosto stikajoče mačke bo mestni konjač brez izjeme usmrtil. Prestopki proti odredbi jnestnega magistrata se bodo strogo kaznovali. Ker še ni dognano, če ni pes, na katerem je bila ugotovljena steklina, ogrizel ljudi ali druge pse, naj se vsak sumljivi slučaj takoj prijavi mestnemu magistratu.
NOVE KNJIGE.
Božične in druge mladinske igrice. Zbrala S. M. Serafina Zdolšek, šolska sestra v Mariboru. Založba Tiskarne sv. Cirila. Obseg 80 strani. Cena 11 D. Knjižico smo že zelo potrebovali. Saj, ni bilo za razne božične in drage prireditve dobiti primernih iger. Knjižico toplo priporočamo.
Živ pokopan. Po, angleškem izvirniku A. Bennetta priredil Paulus. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Obseg 144 strani, cena 8 D. To je X. zvezek Cirilove knjižnice. Povest je jako mična, zato bodo gotovo vsi prav radi segli po nji.
LISTEK.
•»«•» «-**
Slovenske gorke.
Opis. — M. Ljubša.
(Konec.)
Na dragem mestu imenuje Bartsch Slovenske gorice: Dežela počitka, kakšne ni več na zemlji. In: Ne more se do konca prepeti, nobena povest in noben klic opisati božje spravljenosti tega štajerskega juga tam v očigled neskončno modrikaste daljave! Mirnost čez vse uspavajoče materine pesmi, složnost, ki v prisrčnosti življenjskega čuta presveti Zveličarjeve besede: Mir z vami, vse spev, tihota, ki po svoji velikosti in sladkosti prešine kosti; — to je poletno razpoloženje tam v spodnještajerski neizmernosti! Nikjer na zemlji ni sveta za srca, ki si žele domov, za porušena dušna kolesa, za s obično hrepenenje, za pobožnost ali dvom na Boga, za beg iz boli, za smrtni strali, za vse, kar vas je storilo bolne, vi živci, vi svetovni ranjenci, vi hrepeneči; nikjer ni takega sveta, kakor je ta, poln sladke upijano-sti božje in pamMstičnega sna v nizvano, ki čaka na vas, ki ste zgubili raj!
V resnici zv i seno opevanje Slovenskih goric! Kajpada Bartsch — bržčas ponemčen Hrvat — Barič, — je imel še poseben namen s svojim slavospevom, namreč koliikormogoče mnogo Nemcev privabiti v naše Slovenske gorice, ki bi na j bili močni podboj i za nemški most do Adrije. Zato pa je »Slovenski Gospodar« v članku »Ne prodajajte slovenske zemlje« (16. nov. 1916, št. 46, str. 2) nasproti Bartschovim namenom pisal: »Lepa, rodovitna in ljubka je naša slovenska zemlja. Slovenski pesniki so jo že v starih časih opevali radi njene izredne ‘krasote, rodovitnosti, zdrave lege m raznolikosti. Posebno naša sloven skoštaj erska in s 1 ovenskok oroška zemlja je vredna, da jo čuvamo.« Na te kraje, predvsem-na Slovenske gorice ob južni železnici je bil glavni naval Nemcev.
K. G. Ga walovski je sestavil 1. 1914 v Gradcu;
»Steiermark; Hand- und Itedsebueh.« Str. 404 usi. opisuje kratko Slovenske gorice in pravi str. 405: »Skorej povsod se speča, obiskati Mali Štajer, krasna brdovita pokrajina Slovenskih goric (in Haloze) nimajo para.«
Strojnega konstruktorja z več letno prakso in uradnika za obračunavanje delavskih mézd sprejme večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod” »Konstruktor« in pod »Delavski urad« na upravo.
58 3—1
Gawalowski je sicer pisal za deželno tujsko zvezo, bil pa je glavni tajnik »Südmaxke«.
Krasoto Slovenskih goric so tudi drugi Nemci opisovali, tako neka Höflpr, M je svojo mladost preživela v Ljutomerskih goricah. O tem dejstvu smo zvedeli še le pred nekaj dnevi, a ni nam znano, kje bi se njeni spisi dobili.
Bržčas edini Nemec, ki s Slovenskimi goricami ni zadovoljen, je že tudi v začetku imenovani Johann Soleh (1919). On piše (str. 224—225): »Celo posebne vrste je pogled na Slovenske gorice bodisi že na zapadu in kake razgledne točke, n. pr. iz mnogoobiskanega Sv. Urbana, bodisi iz juga od Sv. Barbare pri Vurberku, bodisi od Sv. Ane ali končno iz vzhoda od Kapele, od koder je povsod razširen razgled: mešanica hribov in dolin, vrhov in sedel, vinogradov in iesovja, njiv in travnikov. Zmes na vsaki višini neštevilno poslopij, belo-blestečih hiš in hišnih vrst, cest in potov. Od vseh strani te pozdravljajo visokostoječe cerkve, ki ti obljubljajo enak razgled. Pisana menjava v posameznem in vendar skoraj utrudljiva enoličnost v celoti: to so vtisi, ki se opazovalcu pokrajine nehote vrinejo.« Potem navaja Soleh Heinz-evo trditev, da se krajina vobče imenuje »štajerski raj« ali »dežela tisočih hribov«, katerih imen da še on ni slišal, akoravno obe označbi dejstvu odgovarjata. »Izredno značilna je tudi beseda pesniku Ruid. H. Bartscha »o južnoštajerski neskončnosti«, vendar je kljub menjavanja mene še vedno utrudila«. Soleh je kakor prerok Bileam, ki mora sicer prekleti izraelski narod, ali ga vendar blagruje. Tako tudi Soleh nehote priznava slikovitost Slovenskih goric, akotudi mu ne gre od srca.
S tein končamo začasno opis Slovenskih goric. Na . vrsto bi še morala priti poglavja o narodopisu, politični (in cerkveni razdelitvi, o šolstvu. Dalje občni pregled zgodovine Slovenskih goric, gospodarska in kulturna zgodovina, zgodovina posameznih gradov, cerkev, kra~ jev itd. Sicer pa tudi tukaj, podane črtice potrebujejo marsikaterega dopolnila fin poprave. Pa to nadaljevanje našega opisa hočemo in moramo prepustiti mlajšim močem, ki imajo za to sposobnost in čas in potrebne vire na razpolago.
Naš »opis« je večinoma nastal L 1916 lav 1917 iz priprave za predavanja v Slov. kat. izobraževalnem društvu Kres j,7 Gradcu, tedaj med svetovno vojno in pred polomom stare Avstrije. Odtod se pojasni marsikateri pojem in izraz, ki današnjim razmeram več ne odgovarja, pa je ostal iz nepazljivosti. Spis je prišel v list kot »zamašilo«; ako pa koga spodbudi, da ga nadaljuje, ali tudi druge kraje naše ožje domovine, ki še niso dobile svojega opisovalca, natančneje opiše, bode pravi namen opisa popolnoma dosežen.
Proda s® posestvo * mlinom pri Pragerskem. — I van Kovač, posestnik, Črešnjever, Siov. Bi .trica.	67 3
Proda s® po ugodni ceni ; 1 velik čra konj, l par lahkih konjev, 1 platovos in 1 kočija. — Več se poizve v trgovini
Aleksandrova cesta 35.	61 3
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska pretnogokopna družba z o. z. v Lj ubij ani, Wolfova utica št. 1—I	*07
NATEČAJ
i ’
j xu ittefne iwèrfe stunormnfske in ! trgovinske Mine skupine no tirsUßm JPetrm trgu v Mnrikoru
I	se podaljša
I na dan 22. aprila 1925
Velita zaloga
vs*h vrst čevliev za strapaco, lov in pro------menade. ---------
la gojzerci
(hribovski čevlji)
la zbiti stridali 1
(popravio kakor čevlji) -Varstv.	znamka
samo M£rioor,Eorošta c.19
Lastne delavnice, najbolj-še ročno d«lot
Inserirajfel
Poizkusite enkrat s ierpentinovim „HZEU" milom I
Jugoslavensko društvo za zaštitu lierouka u Jsgrehu, Sudnlčka ulica 1,
katero ima svoja tajništva v
BEOGRADU, Balkanska ulica št. 16 a,
SARAJEVU, Aleksandr sva ulica št. 41
in v LJUBLJANI, Anton Knezova ulica št. 3,
preselilo se je e ZAGEBU v Suditčks ulico broji, II.kat,
kjer opravlja svoje dosedanje posle, t j. «ravnanja, inkaso, pravne svete ter
daje informacije.	66
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij »Naše Straže«,