Izhaja vsaki četrtek ob 8. url popoldne. Rokopisi se ne vra-Jajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaila ia celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, ih druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna" v Oorici, ulicaJJVet-torini it. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravniStvo, Gorica Semcniška ulica št. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaiišču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korcnjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) St. 14 po K vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat H v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XIX. letnik. V Gorici, 27. aprila 1911. 17. številka. d Volivcem! Izvrševalni odbor slovenske ljudske stranke na Goriškem — in ob enem shod zaupnikov te stranke — je imel v sredo 26. t. m. sejo, h kateri so bili vabljeni: člani vodstva te stranke, njeni sedanji deželni poslanci, načelniki političnih in nepolitičnih njenih organizacij, člani izvrševalnega odbora vseslovenske ljudske stranke na Goriškem, ter zaupniki iz vseh slovenskih sodnih okrajev. Načelnik je prečital poročila in sklepe kmečkih zvez in političnih društev, nasvete in izjave javnih zastopnikov in zaupnikov iz raznih okrajev, izjavo dr. A. Pavlice in pismo g. Ravnikarja do predsednika. Čitanje in razpravljanje je trajalo nad eno uro. Na predlog načelnika kmečke zveze za okraj komenski, preč. g. dekana Ignacija Valentinčiča, so bili sprejeti soglasno z odobravanjem nasledni kandidati za slovenske sodne okraje v deželi : 1. za sodne okraje: Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno in Kanal Dr. Anton Gregorčič, deželni podglavar v Gorci; 2. za sodni okraj : Gorica, okolica Josip Fon, deželnosodni svetnik v Gorici; 3. za sodne okraje: Ajdovščina, Komen, Sežana Dr. Hinko Stepančič, deželnosodni 3vetnik v Gorici. Z zadovoljstvom o mirni, vsestranski razpravi ter o soglasnem sklepu glede na kandidate so se razšli zborovalci, ko je bilo pol ure čez poldan. Pristaši S. L. S. so pokazali že o raznih prilikah, da poznajo disciplino in da vedo, kako se pride do zmage. Tudi zdaj se zanašamo na nje, da izpolnijo svojo dolžnost v polni meri. Volivci, pomislite, da somišljeniki S. L. S. po vseh slovenskih deželah gledajo na Vas in pričakujejo nestrpno dneva, ko bodo mogli reči.- Goriški bratje so si zopet osvetlili lice; zmagali so; Bog jih živi! Vodstvo S. L. S. mi Goriškem. kramente in časteč Marijo, prečist Devico, kateri je ta mesec posvečen. Tretjo nedeljo po Vel. noči pa se v procesiji podajo na sv. Goro k Njej. ki je naše upanje in življenje. Tako bo tudi letos. Delavci ! Ne dovolimo, da bi brez verska soc. demokracija onečaščevala še nadalje Marijin meseci Soc. demokracija je stranka brez Boga. Brezver-st' o je njej glavna točka, čeprav bi nje gospodarski program imel tudi zdravo jedro. — Sv. cerkev je že od starodavnih časov posvetila ta najlepši mesec v letu brezmadežni Devici Mariji, o kateri pravi, da je vse krive vere zatrla in da je nasproti sovražnikom sv. cerkve strašna ko zvrščena bojna četa. Še nikoli ni imela cerkev toliko sovražnikov LJUBI /v\AJ, KRASNI ! Približuje se krasni mesec maj. Mesec poln upanja, veselja in navdtt-"-'nja. „Goriško krščansko - socialno de-I ivstvo“ daje Že dolgo vrsto let temu svojemu upanju, veselju in navdušenju i’;i poseben način duška. Naše delavstvo se v tem mesecu prenavlja v krščanskem zmislu. prejemajoč sv. sa- ko dandanes, še nikoli ni brezveistvo, svobodomiselstvo dvigalo tako visoko svoje glave ko v naših dneh, še nikoli se ni delavsko in kmečko ljudstvo tako hujskalo proti cerkvi in duhovščini ko dandanes po socialni demokraciji. Zato pa ic naša sveta dolžnost, da poživimo mej ljudstvom Marijino češčenje. To češčenje ima tako moč, da poravnava mej nami vsa nasprotstva, da zatira greh in slabo poželenje, da dviga naše misli k Bogu in nas navdušenju za velika in požrtovalna dela. Ljudstvo, ki ljubi Marijo, je liberalcem, svobodomiseln in socialnim demokratom nedolg Mladina, ki časti in ljubi Marijo, . se dobro srčno vneta. Ozaljšajmo u tem mesecu Marijine ol- tarje iu podobe, razobesimo nje zastave in povabimo pred podobo mile Device vse ljudstvo, gospode iu prostake, kmele in delavce, moške iu ženske, stare in mlade! Obračamo se še posebe na delavstvo in je prosimo, naj opusti slavnosti, ki jili prireja socialna demokracija, ter naj se pridruži slavnostim slov. krščansko-socialnega delavstva v Gorici. Obhajali bomo dne 4 , 5. in 6. maja tridnevnico v cerkvi sv. Ignacija, dne 7. maja pa priredimo slovesno procesijo na sv. Goro z društvenimi zastavami. Tem slavnostim naj bi se pridružilo tudi kršč. socialno delavstvo na deželi, da bo manifestacija tem sijajnejša I V torek s.: je pred tržaškim dežil- nim sodiščem nadaljevala kazenska razprava proti kraškim županom in drugim osebam, ki so bileobdolženehudodelstva goljufije oziroma poskušene goljufije glede dobavanja in razdeljevanja kraških trt. Na zatožni klopi so sedeli: Josip D u guli n, bivši župan v Škrbini, Josip Volčič, bivši župan v Komnu, Mihael Štolfa, bivši župan v Gorjanskem, Kristjan Pečenko, trgovec s trtami iz Brji, Josip Pipan, trgovec v Preserjih, Ivan Porčič, posestnik v Preserjih, Ivan Čotar, občinski tajnik v Komnu, Josip Širca iz Mavhinj, Alojzij Pipan kovač v Preserjih in Vincenc Rud e 2 iz Gorjanskega. Sodni dvor je bil sledeče sestavljen : predsednik : Stegu; volanti: Pari s i n i, Pahor, Lučič. Državno pravdništvo je zastopal namestnik drž. pravdnika Z um in. Zagovarjala sta dr. kvbaf in dr. S 1 a v i k. Namestništvo je zastopal dr. Z a-b a v n i k. Da bodo vedeli naši čitatelji za kaj se je šlo, posnemljemo sledeče iz obtožnice: C. kr. okr. glavarstvo v Sežani je naznanilo : »Brezplačno se bodo trte oddajale le v najredkejših slučajih in to le tedaj, če bode revščina povsem dokazana in to tudi zabeleženo v izkazu. Po znižanih cenah dobe pa trte le mali posestniki; boljšim posestnikom se prepuste amerikanske trte po znižani ceni šele tedaj, ko se zadovolji utemeljenim zahtevam malih. Imoviti trtorejci pa sploh ne morejo zahtevati trt 'državnih trtnic po tarifnih cenah." Dalje je bilo tudi izrecno predpisano. da naprositi je le toliko kolčij oziroma bilf. kolikor potrebuje vsak pro sitelj. Toda ravno v sežanskem političnem in sicer v komemskem sodnem okraju se m moglo razdeliti amerikan-skih trt po dobrohotnih intencijah namestništva. Dogajalo se je namreč, da posamezniki so zlorabili svoia zaupna mesta v to, da so pri naročevanju in razdeljevanju Irl iz državnih trtnic bodisi sebi bodisi svojim prijateljem ali znancem nepravičen dobiček zagotovili. Tako prišlo je do tega, da nekateri premožni posestniki so vdobili obilo trt brezplačno ali po znižani ceni, med tem ko drugi mali posestniki niso mogli dobiti zaželjeno množino večkrat navedenih trt. Naravno je. da so sedotične osebe morale posluževati zvijač v svrho, da dosežejo svoj namen. Jednostavno je njihovo sredstvo : prosili so namreč za trte baje v imenu mnogoštevilnih posestnikov, med tem ko dotičniki niso njim bili dali potrebnega pooblastila ali celo niso ekzi-stirali in njih imena na izkazih so bila fingirana. Ko so pa trte dospele, so osebe, ki so bile uložile prošnjo v imenu fingira-nih ali faktično ne prosečih posestnikov, pridržale trte zase ali pa jih razdelile med prijatelje in znance. 1. Tako je dobil Josip Dugulin, župan v Škrbini, in zase pridržal 28.900 reznic in 350 korenjakov na podlagi izkaza. glasečega se na imena oseb, katere niso bile naročile trt. Če vzamemo vrednost jedne reznice oziroma jednega korenjaka po I vinar, oziroma po 3 vinarje, znaša neopravi- čen dobiček Josipa Dugulina za reznice.................... 2$9-— K za korenjake............... 105'— „ skupaj . 394 — K odbivši od Josipa Dugulina po tarifu poplačano svoto . 24' K ostane . 370'— K 2. Alojzij Švara, župan v Gabro-vici. je brez vednosti v izkazu napisa- slovenaKo ta. varo.dofti Ot1: nih oseb vdobil in slednjič odstopil Ivanu Forčič’ 1 1.600 reznic v vrednosti . 116'— K plačano po tarifi 26'40 ,, ostane . 89 00 K 3. Miha Štolfa, župan na Gorjanskem je tudi brez vednosti petentov ali na fingirana imena množino amerikan-skili trt naročil in je prejel 26.600 reznic v vrednosti . 266'— K 3.700 korenjakov .... 11 F— „ Skupaj . . 377'— K plačal v gotovini . 82'— „ Ostane . . 294 — K Ker je pa osumljenec Mili. Štolfa na trtah izročil nekaterim resničnim prosilcem v večji vrednosti po 14 50 K in nekaterim izročil korenjake mesto na-prošenih reznic v večji vrednosti po 3 K, mora se od navedenega zneska odbiti . . 17 50 K Neopravičen dobiček znaša .torej 270-54 K Osumljenec je pozneje odstopil nakazane trte Ivanu Forčič, Alojziju Pipan in Vincenciju Rudež. 4. Kristjan Pečenko je na imena tretjih oseb naročil in vdobil najmanj 38.000 trt v vrednosti od najmanj 380'— K ter jih zase pridržal. 5. Josip Š t r e k e I j je na isti način prejel 22.000 reznic v vrednosti 220'- K ker je plačal.......................72 60 „ Ostane . . 147*40 K 6. J o s i p Pipan, trgo vec s trtami v oddelku Preserje, je dogovorno s komenskim županom Josipom Volčič in tajnikom Ivanom C o tar, katera sta mu vedoma pri stvari pomagala, na podlagi izkaza tudi fingiramh petentov prišel na posest 30.000 reznic v vrednosti 300'— K odbivši v gotovini plačani znesek........................99'— „ ostane dobiček . . 201'— K Nered pri dobivanju amerikanskih trt je šel tako daleč, da 1. 1908 osumljenci Alojzij Pipan, Ivan Forčič, Josip Širca in Vincencij Rudež so sklenili z nepristnimi listinami veliko množino trt direktno od c. kr. namestništva izmamiti in potem med seboj razdeliti. V to svrho so si sestavili izkaz za trte baje prosečih oseb, ne da bi bile te-le osebe o tem kaj znale. (Pisal je izkaz Alojzij Pipan.) Pipanu je Ivan Forčič zapisal izjavo, da navedene osebe potrebujejo amerikanskih trt, in si dal isto potrditi od občinskega urada v Mavhinjah, kjer je bil dobil županovega sina, kateri ni o stvari bil informiran. Konečno je Josip Širca šel v Trst in podal prošnjo namestništvu. Tukaj so le takrat prišli goljufiji na sled, ko je bilo ustanovljeno, da občina Mavhinje je uže bila dobila amerikanske (rte. in tako ni prišlo do izvršitve zločinstva. Poskus je šel za 71.000 reznic v vrednosti.................... 710'— K in za 14.530 korenjakov v vrednosti.................... 435 90 „ Skupno . 1145 90 K od katerih je odbiti za proti plačilu naprošene trte . . . 629*42 „ ostane . 516*48 K Osumljenci priznavajo sploh gori navedene dejanske navedbe, ugovarjajo le. da niso imeli namena koga oslepariti ali kaki osebi odnosno sami sebi nepravičen dobiček prisvojiti. Toda če navedena oblast pri razdelitvi trt tako postopa, to kaže, da se krati njeno pravico razdeliti trte po potrebi prebivalstva, ako se njo pripravi v zmoto glede števila prosilcev in na množino naprošenega trtja. Iz lakistega razloga ostanejo osumljenci pred kazenskim zakonom odgovorni, tudi če so pozneje kmetom, ki so potrebovali trt, nekaj vže cepljenih trt izročili. Po prečitanju obtožnice je pričelo zasliševanje obtožencev. Prvi je bil zaslišan Josip Širca. Izjavil je. da ga je prosil obtoženec Al. Pipan, naj se poda na namestništvo po trte, ki jih bo dobil na podlagi izkaza prosilcev, katerega je spisal Pipan in ki je bil potrjen s pečatom občine Mavhinje in s podpisom župana Blaža Gabrovec. Obljubil mu je bil Pipan plačilo za pot. Pred.: Ali ste vedeli, da ni vse v redu ? Širca: Ne. Pred.: Veste li, koliko trt se je zahtevalo. Širca: Ne vem ničesar. Pred.: Torej vam se je zdela stvar v redu ? Širca: Da. Preds.: Kaj so vam rekli na namestništvu ? Širca: Da je občina Mavhinje že dobila trte. Preds.: Ali veste, da je pritisnil na dotično potrdilo, da so v.izkazu navedene osebe siromašne, pečat sin župana in da je tudi podpisal potrdilo. Širca: To sem vedel, ali to se je večkrat zgodilo. Zato sem mislil, da je vse v redu. Kot drugi je prišel na vrsto Alojzij Pipan. Rekel je, da sta skupno s Širco napravila izkaz oseb, prosečih za trto. Širca da je narekoval, on pa pisal. Ali prosila sta za manj trt, kot je razvidno v izkazu. Pred.: Širca je rekel, da ste vi vsega kriv. O b t o ž. Protestira. Pred s. vpraša Širco: Ali ste vi narekovali ? Širca: Ne. Pipan: To ni res Ko sem pisal izkaz, mi je rekel, naj napišem še druga imena. D rž. pravd.: Aji ste imeli trt- nico? Š i rca: Ne. i * " Nato se je zaslišal Ivan Forčič. Preds.: Ali se priznate krivega, za kar se vas dolži ? Forčič: Ne. Potem je izjavil, da ga je Širca opozoril, da bode treba skrbeti za to, da se dobe trte iz drž. trtnice. On (Forčič) pa je rekel, da je že prepozno. A vseeno sta sklenila napraviti potrebno, češ, če pomaga, napravimo. Preds.: Potrdilo o siromaštvu v izkazu navedenih oseb ste vi spisali. O b t.: Da. Preds.: Kak dobiček ste pričakovali od tega postopanja? Obt.: Hotel sem le, da dobijo ljudje trte ter da bi si s tem opomogli. Jaz bi bil zaslužil s tem, da bi bil cepil trte, ker se s tem bavinr. Zaslišal se je nato Vincenc R u-dež, ki pa ni bil v nobeni zvezi s trtno afero, kar sta potrdila Širca in Al. Pipan. Nato je prišel na vrsto Jusip P i-p a n. Preds.: Vi ste obdolženi, da ste na podlagi fingiranega izkaza dobil 38.000 trt. Pipan: Jaz sem vsakega vpisa-nesa vprašal za dovoljenje, da se vpiše. Preds.: Tu so nekateri, ki ne eksistirajo? Pipan: Teh nisem jaz vpisal. Preds. Vi ste dobili 38.000 trt? Pipan: Ne, samo 32.000. Preds. Kaj ste napravili s trtami ? Pipan: Razdelil sem jih med prosilce. Nekaterim sem dal cepljenke namesto onih iz drž. nasadov. Pr.: Ali so vsi vpisani dovolili da jih vpišete? Pipan: Vsi. Pr.: Namestništvo izjavlja s potrdilom z dne 23. I. 1908, da ste dobil 38.000 trt. Pipan: Jaz sem dobil samo 32.000. P r.: Ali ste vse razdelili ? Pipan: Ne. Nekaj jih je ostalo in te sem obdržal zase. Vin. nadz. Posti mi je sam rekel, naj vzamem za več oseb trle, da ne bi imel on sitnosti z razdeljevanjem. Preds.: Bomo videli kaj poreče Posti. Bivši komenski župan Jožef Volči č je izjavil, da ni bil dogovorjen s Širco, Forčičem in Pipanom glede postopanja za dobitev trt iz državnih trnt-nili nasadov. Pr.: Vi ste Čolarju naročil, da sestavi izkaz? Volčič: Da, rekel sem mu, naj stori to, kot je bilo prej v navadi. Pr.: In vi ste la izkaz podpisali? Vol či č: Da. Pr.: Ali niste mislili na kake posledice ? Volčič: Ne, ker se je v prejšnjih letih tudi tako postopalo. Pr.: Vi ste bili več let župan; na kak način so se trte razdeljevale? Volčič: Ko so trte prišle, se je ljudem naznanilo. Potem so prihajali po nje. Prihajalo je mnogo takih, ki so za več od njih dobivali trte. Pr.: Kake so bile trte: dobre ali slabe? Volčič: Jaz se na to ne razumem, ker nisem trtorejec. Nato se je zaslišal Ivan Čotar. Rekel je, da je dobil ukaz od župana napraviti izkaz ter da ga je napravil. Pr.: Ali so se vse osebe osebno pri vas prijavile ? Čotar: Ne. Naročevali so vedno eden za drugega, ali pa je eden za več oseb prosil, oziroma več oseb navedel, da se jih vpiše. Pr.: Kako so se trte razdeljevale? Čotar: Trte so prihajale na županstvo, kjer so se potem razdeljevale. Dogodilo se je vedno, da so zahtevali tudi taki trte, ki se niso prijavili pri sestavi izkaza. , <* P r:.' Ali je prišel eden ta več njih po nje? Čotar: Da. Pr.: Ali so bile trte dobre? Čotar: Ne. Slabe. P r.: Res slabe ? Č ot.: Jako slabe. P r.: Ali se razumete kaj na trtorejo ? Č o t.: Kako ne, saj sem sam kmet. Pr.: Ali je ostajalo kaj trt na županstvu? Č o t.: Da, ker so bile slabe, jih ni hotel marsikateri vsprejeti.' (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Zdravstveno stanje našega cesarja. Po zadnjih poročilih z Dunaja je zdiavstveno stanje našega cesarja sicer dobro, tako da zatnore kakor po navadi opravljati svoje vsakdanje posle. Vendar pa so zdravniki mnenja, da se mora naš cesar ogibati prevelikega truda. Naš cesar pojde 2. maja na Ogrsko in se nastane v svoji palači v GoJolio. V Budimpešto bode zahajal redkokedaj. Obisk srbskega kralja Petra pri našem cesarju, ki je bil določen na dan 7. maja, se je odnesel na poznejši čas, ko bode zdravstveno stanje cesarja trdnejše. Darovi. Jubilejni darovi za „SI o v en-sko sirotišče": P. n. gg. Luigi Ziani. pogrebni podjetnik 10 K, dr. Peter Defranceschi, zdravnik v Gorici 10 K, dr. Franc Žigon, profesor bogoslovja 10 K. veleč.g. Ivan Kurinčič, podžupnik 10 K, Franc Lavrenčič, vikar 5 K, Josip Trpin, trgovec 2 K. Ivan Budin, trgovec, Friesach 1 K, N. N. 78 v, nekdo v Gorici 1 K, Teodor Hribar, trgovec 3 K, Ivan Vuga, vikar 1 K, v nabiralniku: v gostilni g. Josipa Gorjanc 1 K 30 v. Knjižico: Razglašen je Gospodovo so preplačali: P. n. gg. Fran An • dryšek, vikar v Sedlu 2 K, „Kat. slov. Izobraževalno društvo" v Cerknem 2 K Alojzij Matelič v Breginju 3 K, Jos. Milanič, kurat v Marije Celju 10 K, Ivan Rojec, župnik 2 K, Ivan Kenda, kurat v Novakih 3 K. Bog plačaj stoterol Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.l Domače in razne vesti. Volivci pozor! Volilni imeniki bodo v goriškem okrajnem glavarstvu pri vseh občinah razpoloženi na vpogled od 30, aprila pa do 14. maja t. 1. Našim zaupnikom priporočamo najtopleje, da se prepričajo v tem času ali so vsi volivci v volilne imenike vpisani in da ravno v tem času tudi reklaraujejo volilno pravico za one, ki bi bili izpuščeni. Za župnega upravitelja v Dorn-bergu je imenovan tamošnjl č. g. kaplan Mihael T o r o š. Imenovanje — Naučno minister-stvo je imenovalo učitelja v koperski kaznilnici g. Jurdano za učitelja c. kr. pripravljalnice za srednje šole pri-deljene goriški c. kr. višji državni realki. Župan Vran Iz Tomaja se je — kakor običajno pred volitvami — zopet oglasil. Poroča se nam, da vabi dne 30. t. m. s posebnimi vabili svoje s o-mišljen i k e na zaupen shod v Štanjel, kajti nekateri župani in podžupani, ki drugače mislijo kakor on, niso dobili sličnih vabil. Z ozirom na to poročilo zdelo se nam je zelo čudno besedilo tozadevnega oklica v „1: d in o s ti", ki bi moralo biti po stilizaciji slično gori navedenim vabilom, kar pa ni, ker se v oklicu med drugim tudi čita, da se vabijo na javni shod v Štanjel vsi volilci ne glede na stranko, koji pripadajo. Iz tega nesoglasja in iz dejstva, da se je dotični oklic tiskal le v »Edinosti", ki se čita večinoma le na gorenjem Krasu, bi se dalo izvajati, da želi imeti g. Vran sicer na shodu le somišljenike pred seboj, to pa pod krinko, da je bil shod vsakemu volilcu pristopen. Namen shoda je jasen. V »Edinosti" od 30. t. m. se bode čitalo; Na javnem shodu v Štanjelu se je enoglasno postavil kandidatom narodne napredne stranke za sežanski in ajdovski okraj gospod ......... Ako so naša domnevanja prava, bi bil g. Vran celo zadevo prav kunštno rešil. Ne samo da bi bila s tem enoglasna proglasitev volji večine kraškega ljudstva sicer neod govarjajočega — protikandidata zagotovljena, nego luinštni sklicatelj bi se tudi lahko ponosno skliceval na fin girano dejstvo, da se je vršila progla sitev na javnem shodu. Kraševci I pazite tedaj, da se vsa' umetnim potom ne bodo fabriciraI: usi) j i vi in skupnim koristim volilnega okraja le škodljivi protikandidati. — Konečno opozarjamo naše Kraševce, da ona zveza, kojej načeljuje to-majski župan g. Vran ima strogo liberalen namen in da g. Vran n1 namerava s svojim shodom nič drugega kot loviti volilce v liberalno mrežo, kojo mu je menda pred kratkim — ker prt, (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu lisfu" šf. 17. z dne 27. aprila 1911. >na sc je bila že strgala — poslal voditelj liberalnega generalštaba v Trstu. Tedaj, Kraševci, pozor, da se nobe ilen ne vlovi v to nevarno mrežo iz katere pravijo, da se je pri obstoječem t e r o ri z m u, kojega izvršujejo gotove osebe, le težko rešiti. — Kraško trte. —V torek se je vršila razprava proti desetorici Kraševcev iz Komna in komenske okolice o znani zadevi kraških Irt. Obtoženci so bili oproščeni. Na drugem mestu našega lista smo začeli prinašati podrobno poročilo o ti velezanimivi kazenski obravnavi. To pa zaradi tega, da si bodo zamogli razsodni čitatelji sami ustvariti sodbo o razsodbi tržaškega dež. kazenskega sodišča. Ljubljanske občinske volitve — Ljubljanske občinske volitve, ki so se vršile v nedeljo, so izpadle za Nemce najugodnejše. S. L S. je dobila toliko mandatov, na koliko število je tudi že pred volitvami računala. Liberalci so dobili sicer absolutno večino mandatov, ah jako žalostno absolutno večino. Socialisti so se pri svojih računih še precej urezali. Računali so na 3 mandate, dobili so pa 1. Izid volitev je namreč ta-le: Liberalnih kandidatov je bilo izvoljenih 23, kandidatov S. L. S. 14, nemških kandidatov 7 in 1 socialec. Oddanih je bilo vsega skupaj 11.930 veljavnih glasov. Od teh so dobili napredni kandidatje 5.247, kandi-datje S. L. S. 3999, Nemci 1762 in so-cialci 922. Dijaki plešejo. Dne 4. febr. t. I. v pustnem času so imeli učit. kandidati t. j. kandidati in kandidatinje ples v Trg. domu „v dober namen1'; c. kr. vodstvo jim je celo dovolilo porabo godal zavoda. F)ričujoči so bili nekateri profesorji in ravnatelj B. sam; tako smo slišali. Komaj je prešla Vel. noč, že so priredili nekateri dijaki višjih razredov c. k. gimnazije in c. k. realke ples tudi „v dober namen" dne 22. aprila t. 1. Bila sta, tako se nam je povedalo, oba ravnatelja pričujoča in menda nekateri izmed prof. osobja. Pridno se zabavajo ti mladi štu denti in študentinje. Kako jim gre pa v šoli, zato se ne zmeni nikdo. Vemo pa, da so tožbe javne in splošne o občnem slabem napredku učencev naših srednjih šol. Vse, kar se novega vpeljuje, odvaja učence od njih naloge, od učenja, in od njih namena, (peljale so se dijaške skupne igre (Ju (jendspiele), češ, da se dijaki sicer premalo igrajo. Uvedle so se igre z onimi usnjatimi k roglja mi (FuBball-.■'piele), češ, naj se dijaki tudi s tem zabavajo in krajšajo dolgočasne popoldanske ure. Zadnji čas so ukazane ali priporočene vaje v streljanju, češ, naj se tudi s tem zabavljajo dijaki. Dalje se namerava uvesti t. j. se uvede vežbanje v veslanju na vodi, češ, če ne zadostujejo prejšnje zabave, naj se kratkočasijo dijaki tudi s tem športom. - Naposled sledijo še plesne zabave, no. ampak navadni plesi, češ, naj se vesele, zabavljajo in kratkočasijo dijaki tudi po noči, in sicer cele noči. Ali smejo pa dijaki srednješolci sami med seboj aranžirati plese? Zvedaje smo popraševali, kaj določujejo v tem pogledu srednješolski disciplinarni predpisi. Zvedeli smo, da imajo voditelji dotičnili zavodov oblast, dajati p osa m ni m dijakom dovoljenje plesnega pouka in udeleževati se javnih plesnih vaj in sicer le takim dijakom, kaierini se ne more ne glede pridnosti ne glede zadržanja ničesar oč tati; sicer je dovoljenje zoperpostavno; da je pa proti šolskim predpisom, ar, nžiranje plesov med dijaki. In te pripovedi paragrafa sedmega šolskih postav ne more premeniti ne dotični ravnatelj in tudi ne cel profesorski zbor, ampak le dež. šolski svet, kot višja šolska oblast, kateri dež. š. svet je določil in sankcijoniral to šolsko postavo. Torej so aranžirali dijaki in dijakinje protipostavno goreime-novani ples in s tem, da sla bila ravnatelja (ako niso bili celo trije) pričujoča, se določba postave čisto nič ne spremeni: nedovoljeno ne postane dovoljeno. Potem ni treba tožiti šolnikom o vedno slabšem napredku dijakov, da se nič ne uče, da so razposajeni itd. Pričujočnost profesorjev in ravnateljev pri plesih lastnih dijakov ne za-branjuje škandalov in grehov, ki se vrše med plesom samim in posebno pozneje; kajti plesi trpe navadno do belega dne in neverjetno je, da bi potrpežljivost profesorjev in ravnateljev bila tolika, bi da vzdrževali do blizu solnčnega vzhoda pri plesu; in če vstrajajo, je to graje ne pa hvale vredno Zvedeli smo da so se istinito pri tem zadnjem p'ssu godili naravnost škandali, in da so se dijaki potepali v tolpah po hišah in mestu, da niso šli niti spat. Kaj pravijo na to c. k. ravnatelji dotičnili učnih zavodov? Oni dijaki c. k. gimnazije, ki so se udeležili omenjenega plesa, t. j. plesavci, so bili — tako se nam je pravilo — celo oproščeni naslednji dan (23.aprila) skupne dijaške maše in sicer po ravnateljstvu; - tudi to je zoperpostavno, kajti po šolskih določbah ni ravnatelj sam za to kompetenten (§ 3.). — Lep zgled za ostale dijake, ki so morali priti v cerkev I Kaj poreče na to slavni dež. šol. svet? Videant consules! Redni občni zbor »Goriške zveze". — Danes predpoludne se je vršil redni občni zbor »Goriške zveze". Za danes objavljamo le, da so bili izvoljeni: v načelstvo : prof. Ivan Berbuč, (iorica, župan Fr. Černič, Št. Peter, svetnik Josip Fon, Gorica, Jernej Kopač, pos. in sve-čar, Gorica, prof. dr. And. Pavlica, Gorica, dr. Jan. Novak, odv. koncipijent, Gorica, prof. dr. Jos. Pavlin, Gorica; v nadzorstvo: Dr.Ant. Brecelj, Gorica, Leopold Pavlin, nadučitelj, Sovodnje, Ivan Rojc, župnik, Miren, Jos. Alb. Štrancar, župnik, Rihemberg, prof. dr. Jos. Ant. Ujčič, Gorica. Na slovenskem oddelku dež. kmetijske šole je bilo prošli zimski tečaj 39 učencev in sicer v prvem tečaju 20, v drugem 19. Razun tega je obiskoval nekatere predmete še 1 eksternist. Od učencev, ki so končali letos šolo, jih je 6 s Krasa, 3 z Vipavskega, 3 iz Gor, 1 iz Brd in 6 iz goriške okolice. Po starosti imajo 17 do 32 let. Izvršilo jih je šolo 6 s prav di.brim, 9 z dobrim in 4 z zadostnim uspehom. Na šoli so poučevali trije strokovni in trije pomožni učitelji in sicer sledeče predmete: vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo ravnatelj A. Štrekelj, čebelarstvo, živalstvo, kemijo pristav inž. A. Podgornik, splo.'no in specielno poljedelstvo.gospodarstvo, rastlinstvo, fiziko, mineralogijo, stavbinstvo pristav inž. Al. Kosmač, spisje, slovenščino in petje nadučitelj Alatija Lavrenčič, računstvo profesor Rudolf Lavrenčič, verstvo vikar dr. Peter Šorli. Cesar no pride v Trst. — Kakor poročajo z Dunaja, cesar najbrž ne po-seti Trsta ob priliki, ko spuste v morje prvi avstrijski dreadnought „Viribus uni-tis“. Cesarja bo zastopal prestolonaslednik, nadvojvoda Fran Ferdinand, ki bo prisostvoval slavnostim dne 24. junija t. I. Končna odločitev v tem vprašanju pa v dvornih krogih še ni padla. Razpis štipendijev Začetkom I. semestra šolskega leta 1010 — 1911 Imata se podeliti dva štipendija iz ustanove kanonika Jakoba Černe letnih 300 in 400 K. K uživanju štipendija v znesku 300 K so poklicani učenci rimsko-katoliške vere od II. razreda javne ljudske šole naprej kakor tudi dijaki državnih srednjih šol. Ta štipendij se lahko uživa tudi za časa obiskovanja visokih šol, za rigorozno leto ter za enoletno prostovoljstvo, iz-vzemši slučaj, da vstopi štipendist po dovršenih gimnazijskih naukih v semenišče z namenom, da se posveti duhovščino stanu. V prvi vrsti pridejo pri podeljevanju tega štipendija v poštev sorodniki ustanovnikovi in sicer potomci očeta »Stanovnikovega Marka Černe in matere ustanovnikove roj. Zlobec. Procilci za ta štipendij morajo vložiti svoje prošnje do 15. maja 1911 pri c. kr. namestništvu v Trstu in priložiti istim krstni list, spričevalo o cepljenju koz, spričevalo ubožnosti, spričevali zadnjih dveh semestrov in v slučaju sorodstva legalno potrdilo istega. Pristojbinski namestok in občinsko premoženje. — Po mnogo krajih imajo vasi ali občina skupne pašnike ali gozde in planine, pa tako, ua ima vsak posamezen lastnik določenega deleža to pravico tudi vknjiženo v zemljiški knjigi. Zadnje dneve dobivajo taki upravičenci pozive, da predlože priznanice za pristojbinski namestek; prav nevarno je, da bodo marsikje pričeli plačevati pristojbinski namestek — nepostavno, ker si lastniki takih skupnih posestev ne bodo znali dovolj pomagati. Zakon z dne 13. decembra 1862, 106 B e) pravi, da se pristojbinski namestek plača od nepremične in premične imovine, „če ne pristoji posameznim določenim osebam delež imo-vinske osnove". Ta delež mora biti tak, da ga lastnik lahko tudi proda tretji osebi, in mora bili z ozirom na celoto natančno doloCen. — Ker sc morajo fasije do 30. aprila t. 1. predložiti, naj gospodarski odseki pravočasno preskrbe zemljiškoknjižnih izvlečkov skupnega imetja, po katerih bo možno takoj ob predložitvi priznanic z listino dokazati, da imajo posamezni lastniki natančno določene deleže, da se pristojbinski namestek ne bo niti odmerjal. Kjer se bo odmeril, bodo morali načelniki gospodarskih odsekov paziti, da se bodo pravočasno vložili rekurzi. Reč ni malenkostna, ker se gre za stotine ljudskega denarja. Požar v Sarajevu je divjal 23. t. m. popoldne. Zgorele so štiri hiše. Zvečer so pa zopet zgorele štiri hiše. Listnica uredništva. Mnogim gg. dupisnikom: Zaradi pomanjkanja prostora smo bili prisiljeni odložiti več dopisov za prihodnjič. Listnica uprave. G. Franjo Franek okrožni zdravnik Kotinec-Češko: Denar prejeli! Plačano do konec I. 1911! Hvala I Mestne novice. Shod »Slovenskega katol. delavskega društva14 bo dne 30 aprila oh 3. in pol pop. pri g. Gorjancu na Kornju. Pridite v obilnem številu! Odbor. Opomba. Dne 7. maja t. j. tretjo nedeljo po Veliki noei bo procesija na sv. Goro. Tridnevnica se bo obhajala v cerkvi sv Ignacija dne 4., 5. in (J. maja z govori ob 5. uri zjutraj in ob 7. in pol zvečer. Govoril bo č. g. župnik Jos. Budin. Začetek tridn^vnice v cerkvi sv. Ignacija bo danes osem dni ob 5. uri zjutraj. Priporočamo obilno udeležbo! Umaknite se, peljejo se naprednjaki v elektrlškem -tramvaju 1 Res sramotno, da berejo „Sočo" goriški na- prednjaki celo v elektriškem tramvaju, katera družba ne privošči Slovencem niti mrvico kruha! Pa tudi drugi se kaj radi vozarijo v teli vozovih in berejo v njih slovenske časopise. To je pa res slovenska zavednost! Volilni imoulk gorlškega mesta za prihodnje državnozborske volitve bode razpoložen pri anagrafičnem mestnem uradu od 30. aprila pa do 13. maja t. I. Upogled v ta imenik je dovoljen vsakemu in sicer ob delavnikih od S. 12. ure predp. in od 2.-6. ure pop. Morebitne reklamacije pa se bodo vsprejemale na istem uradu bodisi pismeno ali ustmeno v goriomenjeni dobi in sicer tudi ob delavnikih od S.—12. ure predp. in od 4.-6. ure pop. Sbod društva „Skalnica“. Društvo „Skalnica“ je imelo v nedeljo javen shod v „Centralu". Vdeležba je bila velika. Daljše poročilo o tem shodu smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjič. Nabori. V pondeljek je bilo sprejetih 32 mladeničev prvega in 12 mladeničev drugega razreda za vojaško službo. V torek je bilo potrjenih 8 mladeničev iz Gorice in 10 tujcev. Iz goriške okolice. g Most črez železniški tir pri postaji Volčjadraga. Ta zadeva je sedij popolnoma uravnana: Delo je že oddano KOnigsfeldski tovarni v Brnu. Most bo dovršen in v prometu koncem junija ali najkasneje začetkom julija 1.1. g Kojsko. V Brdih godi se marsikaj važnega, a ni ga človeka ki bi prijel lh pero in razglasil svetu imenitne dogodke. V Kojskem n. pr. se je letos nekaj pripetilo, kar še nikdar ne. Napravili so sokoli na velikonočni pondeljek malo veselico, kateri je sledil ples. Na veliki četrtek šli so v Gorico po brejarje. Vsi ljudje, ki so videli voziti po mestu in dalje z brejarji naložene vozove, so se zgražali, ter popraševali: kam jih peljejo? Skladali so se brejarji zadnje dni velikega tedna vsem poštenim ljudem v pohujšanje. Zgodovinar, ki bo pisal kojščansko zgodovino, gotovo ne bo zabil omeniti tega izvanrednega dogodka in kot resnicoljub popisal bo velike zasluge, ki si jih je pridobila gč. učiteljica Paulina Kumar pri tej priliki. Ona jela je zbirali okoli sebe sokoliče in sokoličice kakor koklja piščeta. Vedno sem slišal govoriti, da sreča človeka pamet, če prej ne, saj pri 40. letu. O naši gč. učiteljici, pravijo ljudje, da je pa narobe, in sicer, da jo je s 40tim letom zgubila. Zdi se, da se ne motijo, ki tako sodijo. Hudobni jeziki tudi pra- vijo, da je vsa reklama po sokolstvu in skakanje po vseh plesih zastonj; ga ni in ga ne bo. Naš župnik nima navade pridgati na velikonočno nedeljo; letos je naredil izjemo. Povod dal mu je zgoraj omenjeni p VJCUUdU se popravlja. Meni A Podplati ter čevljarske Uolljv potrebščine. Vrvarsko 'a7avgf"° I. Drufovka Gorica Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu.) Ustanovljena tvrdka leta 1806. Odlikovana mizarska delavnioa s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice, Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. Lekarna Cristofoletti V Gorici na Travniku. OLIOdi FEG ATO/ o MERLUZZOI ^ pftlMA PESQA . \ Trsklno (fitokfižovo jetrno olje. Poaeliuo Hredktro proti pmilm boleznim iu n pl os ul telennl mUIiomU. I / v r 11 a NteklenirH te p* oljit na ratuomene liurvc po K 1 10, bele bane k 2. Trsklno ieleznato jetrno olje. Rabu tega ulja je sosebnu priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. TrHkiuo jetrno olje se železnim jodeeem. S tem oljem 3e ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne boloini, žlezni otroki, gol&e, malokrvnost itd. ('ena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. Opomba. Oljr. kat.rrpa nnrofnni direktno I« Sorrrilje, prelMe »o mino , moj.m krm. lalmratorju prrtlno or napolnijo ►teklcolre. Zalo r.umorom JaioOlll sinjim ff. oiljniiiilrriu plode ilstolr in stalne NpoNobnONti za zdravljenj?. Criutofolettijeva pijača ir, kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju a traklnim oljeni. —— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. kxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxk Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce štev. G. čebelarji! Med zajamčeno pravi za pitanje čebel se dobi pri J. KOPAČU, svečarju v GORICI. Gena kllo£r. 1*30 K. »000000^ Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom Anton Kuštrin, v eojyei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega irf kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. '000©00^ Odlikovana pekarija ^ ^ in sladčičarna ^ ^ ♦ K. Draščik f v Gorici na Kornu (v lastni hltt) ♦ !♦ ♦ Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torta, kolače za birmanoe ln poroke, pince Itd. Prodaja različna lina vlua in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene jako nizke S % Prva in edina slovenska s trgovina z železnino v 11 uštel ju št. 7 v GORICI se bode otvorila 15. majnika 1.1. Za obilne naročbe se priporoča PINTER & LENARD. "P dobivajo se v veliki izbiri iirmn MUMIJI ♦♦♦ (d kron 20=30 ♦♦♦ p^i J. MEDVED - GORIC A. = O Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima „centralna posojilnica“ ff A. Breščak - Gorica FSEGISCROVMIA ZADRUGA Z OlTlEJenO ZAVČZO V GORICI obrestuje hranilne vloge po 4'|2l)|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5' 4"05 na menice po 6\, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši COTSO GIllS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. Za mnogobrojna naročila sc toplo priporočam ANTON BREŠČAK. m J #1 ŠULlBOJf i # © /5gO®ODaXTOBOO