LÜVENEC.
Političen list za slovenski narod.
T» polti prejemati velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Bokopisi Be ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
Štev. 2S1.
V Ljubljani, v četrtek 31. oktobra 1889.
Letnik: XVII.
Kranjska gimnazija.
(Debata v deželnem zboru dne 29. oktobra.)
Poročevalec dr. Tavčar: „Slavni zbor!
Mestna občina v Kranji vložila je peticijo.
S to peticijo ponovila je mestna občina v Kranji boj za obstanek svojega gimnazija.
Ravnokar smo razpravljali o načrtu zakona, s kojim je hotel naučni minister skrbeti za boljšo vzgojo gluhonemim in slepim otrokom v naši kro-novini.
Ti otroci so pa neznaten faktor, in če je vzlic temu naučni minister svojo skrb tako živo zanje izrazil, potem menim, da je prišla peticija kranjskega mesta v prav ugodnem času. Minister, ki zahteva, da se naj za gluhoneme in slepe otroke kaj stori, vendar ne more trdega srca kazati nasproti zavodu, ki bi bil za prospeh olike mnogo važnejši, nego bi bile vse vzgojevalnice in učilnice, ki bi se ustanovile v teku sto let za gluhoneme iu slepe otroke v naši deželi!
O potrebi kranjske gimnazije govoriti bilo bi pač nepotrebno. To potrebo najbolje dokazuje tisti mnogoštevilni obisk, s katerim je preplul višji gimnazij ljubljanski od leta do leta. Vsako leto vpiše se na ta zavod 800—900 dijakov. Jaz sem brez vspeha iskal po eeli Avstriji gimnazija, na katerem bi dohajalo toliko število dijakov, kakor jih dohaja ravno na gimnazij ljubljanski. Jaz sicer nisem pedagog, ali drznem se pa vendar trditi, da je tak mnogoštevilen obisk škodljiv.
Zavod s svojimi učiteljskimi močmi in svojimi sredstvi nikakor ne more zadostiti nalogi, katero ima doseči. Učitelji morali bi pravi bogovi biti, če bi hoteli pri takem obilem številu dijakov doseči tiste vspehe, kateri so se dosezali nekdaj na gimnaziji ljubljanskem.
Če obiskuje torej gimnazij v Ljubljani 800 do 900 dijakov, potem je evidentno dokazano, da go-
renjska stran mora dobiti še jedno srednjo šolo, če se noče ugonobiti duševni napredek naroda. Tu na| se mi nikar ne govori, da take učilnice pospešujejo edino le duševni proletarijat. Naša kronovina še ne pozna takega proletarijata, in če bi ga tudi poznala, bi iz tega ničesar ne sledilo. Pri nas smo v takih časih, da ima berač in bogatiD, kmet in aristokrat enako pravico do večje omike; srednje šole imajo odprte biti vsakemu, in če se boste prestrašili pred omenjenim proletarijatom, potem ne bo smel drugi na gimnazij, kakor bogatin. Potem bo posebno tistim nadarjenim sinovom kranjskih kmetov, ki nimajo posebnega imetja, za vedno zaprt gimnazij, kar bi tem žalostneje bilo, ker so ravno ti sinovi najboljši dijaki, in smo že tudi doživeli in še doživljamo, da iz njih postajajo najboljši advokati, profesorji, iz tega stanu dobivamo še celo barone itd.
Naučna uprava mora sama vse to priznati, in če taki živi potrebi nasproti trdovratno zatiska svoje oči, je to dokaz temu, da Slovenci še vedno brez vspeha prosimo za tiste prvotne pravice, katerih narod, če hoče v omiki napredovati, nikakor pogrešati ne more. V resnici boj za obstanek gimnazija v Kranji ima nekaj žalostnega na sebi!
Deželni odbor že več let prosjači za ta zavod in v tem ga podpirajo tudi slavni državni slovenski poslanci. Zastopniki slovenskega naroda so od nekdaj udano podpirali sedanjo vlado. Ni jih bilo zve-stejših privržencev te vlade, kot so bili ravno zastopniki slovenskega naroda!
Ko je potreboval gospod naučni minister novega sekcijskega načelnika, in ko se nikdo drugi ni hotel podvreči neprijetnemu delu, vtaknil je odličen slovenski poslanec roko v žrjavico, in izprosil je Njega ekscelenciji zaželjenega načelnika.
Nikdar niso zastopniki slovenskega naroda preglavice delali visoki vladi, in jaz se ne spominjam trenotka, d& bi bili kdaj krenili s steze, na kateri jih je z dopadajenjem opazovala visoka vlada.
Nikdar niso zastopniki slovenskega naroda s pretiranimi zahtevami stopali pred državne linance. In vendar se naučna uprava postavlja na stališče stroge opozicije, če zahtevajo zastopniki slovenskega naroda, če to zahteva visoki deželni zbor, in če to zahteva celi narod, da naj bi se nam dodelila taka skromna koncesija, kakor bi bilo reaktiviranje gimnazija v Kranji.
Lahko rečem, da se bratom Čehom ni bilo tako težko boriti za svojo univerzo, kakor se moramo mi boriti za ponižni gimnazij v Kranji. Ali bratje Cehi sede že dolgo časa na gorkem, mi pa še vedno napenjamo vse moči, da bi dosegli svoj ponižni namen.
To je pač žalosten dokaz o tisti ničnosti, katera daje signaturo našemu političnemu delovanju, katera daje karakteristiko temu političnemu delovanju, tako da bi bilo človeku bolje, da bi obupal, nego pa da se poda v brezupno delovanje na brezupno politično naše polje.
Pred sabo imam knjigo „Jahrbuch des höheren Unterriehtswesens in Oesterreich". List za listom obračam ali povsod nahajam gimnazije, ki imajo komaj čez sto dijakov, in ki se ne nahajajo niti v takem zdravem kraji niti v taki imoviti in obljudeni okrajini, kakor bi se nahajal gimnazij v Kranji.
Navajam tu gimnazijo: v Beljaku, v Amovu, v Krumelovu, v Ogerskem Gradišču, v Mikolovu, Weidenaus, v Kočevji itd. Vsi ti zavodi stoje na dosti slabejši podlagi, nego bi stal gimnazij v Kranji.
Ali nikdo jih ne izpodkopuje, tako da pride človek nehote do prepričanja, da se je nam gimnazij v Kranji prej kot ne samo radi tega odvzel, ker je bil to edini slovenski gimnazij, kateri smo na Kranjskem imeli.	(Dalje slčdi)
Kaj stori dežela naša za nhoštvo t
V sedanji dobi se večkrat govori o socijalni nevarnosti, treba pa uvažati, da je predvsem taka nevarnost umetno izzivljana, drugič pa v istini pre-
LISTEK.
Bele in Črne duše.
(Obraz iz življenja.)
Bilo je jednoč dete. To dete dospelo je v leta, ko otroci sami skobacajo iz zibelji, skušajo stati na nožicah in se jim jeziček razvozlja. Ta otroški vek veseli stariše, zlasti pa mater. Prvi smehljaj detinski, prva besedica: „mamica", prvo njegovo tekanje po tleh iu zopet nazaj v materini uaročaj, ti trenotki so najslajši vsaki materi.
In ko se je torej to dete nahajalo v tej starosti in je materino srce skoro vzkipelo same radosti, tu položi kruta bolezen detetovo mater na postelj, s koje ni več vstala. Ležala je na nji nad pol leta; njen mož, priprost delavec, jo početkom povprašuje, kaj ji je, prinašal jej je tudi iz lekarne česa v olajšavo, toda pozneje še tega ni donašal, in je še vprašal ni, kako je z njenim zdravjem. Prihajal je pozno po noči domov, časi ga pa še bilo ni, in je li prišel, opotekal se je, žene ni pozdravil.
Sosedinje so obiskovale ženo ter pomilovale oba: mater in otroka, in šepetale so si na uho: Ima že drugo; uboga sirota!
Žena na postelji je pa čula to šepetanje, pritisnila je k velim ustnicam dete svoje strastno, rekoč: Umri z menoj! Dete sicer ni umrlo, ali umrla je mati. Prišla je neka teta, ki je poklicala otroka k sebi, vzela ga seboj na dom, da bi ne delal ropota poleg materine krste. Umrlo mater so odnesli na grobje in pokopali nekje tam v kotu. Siromašna mati, siromašen pogreb, siromašen grob!
V nekih tednih po pogrebu privel je oče-vdovec v stanovanje oblastno ženo, pokliče dete in mu de: „Od danes naprej je ta tu tvoja mati!"
Novo mamo jame dete gladiti. — „Ali me bodeš rada imela?" — vpraša otroka nekako prisiljenim glasom. Mestu odgovora jame dete plakati. — „Ali mi ne molčiš, ti . . . — zareži na siroto ter pahne od sebe.
* *
*
Minolo je leto. Napočil je Vseh vernih duš dan. V stanovanji revnega delavca premenilo se je marsikaj. Zopet je stala v sobi zibelj in v tej zibelji je plakalo drugo, novo dete, — in večje dete, sirota, sedelo je poleg to zibeljke in zibalo. Sirota pa utrujena od samega zibanja na klopici zadremlje, zvali se na tla in — zaspi. Dete v zibelji se zbudi in glasno plaka. V tem trenotji se odpro duri, vstopi mačeha, in videč, da njen otrok joče, brcne na tleh spečega sirotka.
„Zopet spi ta cigan!" vsklikne — „čakaj, jaz te bom že zbudila!" V jezi zgrabi kuhalnico in jame obdelavati ubogo siroto. „Najraje bi te ubila!"
—	upije ženska vsa razkačena. „Takoj se mi poberi iz hiše, niti videti te ne morem. Koliko imam opraviti s tem mehom!"
In dete ubožno objokano beži z doma, iz onega kraja, kjer je je še pred letom dnij pritiskala mamica na svoje srce. Dete bega po ulici in ljudje, videč je plakati, povprašujejo radovedno: „Čemu jočeš?" — „Mati me je tepla" — ter joka glasno.
—	„Nu, ne plakaj" — tolaži dekletce neka gospa
—	„tu imaš krajcar, kupi si jabolko in pojdi zopet domov, obljubi mami, da boš pridna, in vse bode zopet dobro!"
„Saj jaz nemam mame, moja mama so tam —"
„Kje tam?" vpraša jo gospa.
„Na pokopališči."
„Ubogo dete, torej sirota. — Ali veš, kje leži tvoja mama?"
„O dobro vem, ondi v kotičku, grem k nji in —"
In sirota je šel za ljudmi na pokopališče. Pokopališče je bilo posuto s prekrasnimi venci in gorelo je mnogo lepih lučic in svetiljk. Pred vhodom je pa stalo mnogo kočij in iivozčkov; iz njih je stopala gospoda v dragocenih črnih oblekah; pred


teča. Slednja izvira iz revščine, ki seza v vse ljudske vrste. Nobena tajnost ni, da revščina vedno bolj uarašča po mestih in po deželi. V Londonu, Parizu, Berolinu, na Dunaji in po druzih velikih mestih je skoro brezupno uboštvo. In če se ozremo po naši beli Ljubljani, uverimo se po drugi strani tudi o „črni", ubožni!
Vzroki siromaštva pa tiče tudi v nedostatku občne in posebne omike, v negospodarskem duhu našega ljudstva, v zapravljivosti in lenobi, v nestanovitnih razmerah, zlasti po večjih mestih, v nezgodah, boleznih itd. In če se pridružijo slednjim še živeljne nesreče ali vojska, nastane pa iz tega uboštva strašna postava, ki je velik strah vsi deželi. Česa čini v tem oziru naš deželni zbor? Iz deželno-zborskih poročil zadnjih dnij se lahko uverimo, da je dež. zboru prva skrb občna omika in pod-peranje dobrodelnih zavodov. V tej smeri razpolaga dežela z dvajsetimi ustanovnimi zakladi, kojih čisto premoženje znaša 1,(564.042 gld. Gmotna sredstva deželnega zbora glede njegovih vlog so povsem neznatna, in vsakdo se mora čuditi, da se je s takimi sredstvi doseglo zadnja leta, česar so nujno zahtevale deželne potrebe, kajti pomisliti tudi treba, da vsi dolgovi dežele naše znašajo, kakor je poslanec g. Gorup v 7. seji deželnega zbora poročal, po odbitih terjatvah 109.631 gld., ogromno svoto 2 milijona 758.901 gld.!
Pri vseh podjetjih seveda deželni zbor ni imel sreče, temu treba vzroka iskati v domačih razprtijah. Ne samo dobrodelna društva, deželni zbor in vlada, temveč tudi občinstvo samo se mora potruditi, da se pomaga uboštvu. Kot vzoren vzgled navajamo v tem oziru dobrodelne čine presvetlega cesarja, ki je prepovedal proslavljati svoj jubilej in je pozival k izvrševanju dobrot.
Kar svet stoji, revščina bila je vse čase in bode. Bila je za Kristove dobe, in živeli bodo vodno na svetu premožnejši in revnejši ljudje. To je umevno. A v marsikakem oziru je siromašuost tudi zakrivljena. Marljiv, delaven in gospodarsk človek pribori si vselej pošteno eksistencijo, toda len in zanemarjen človek ostane vedno siromak. Temu se ne more zabraniti. Dolžnost človeške družbe je: pomagati tem, ki trpi bedo in nedostatek po krivici. In kar se nezakrivljene bede tiče, je avstrijsko postavodajstvo v državnem zboru in v kranjskem deželnem zboru skrbelo, da se odpomore po možnosti.
Kot vzrok uboštva navajali smo pomanjkljivo izobraženost. Nu, v tem oziru se je pri nas skrbelo za šole in učilnice vseh slojev in vrst tako izdatno in v taki meri, da vsakdo, kdor ima veselje do dela, kdor je podjeten, pogumen in kdor ima poleg tega še srečo, more postati imovit. Vzgledov imamo dosti v svoji sredi. Ta pota so otvorjena in slobodna vsakemu.
Toda je tudi uboštvo — in sicer zakrivljeno, in to je predvsem vlačugarstvo, koje teži vse redne in poštene deželane po mestih in po deželi. Osobito je to prava šiba in velik® breme za kmeta; o teh križih s potepuhi mi v mestu še pojma ni-
gospodo so pa stopali sluge z dragocenimi bujnimi venci. Gospe in gospodje so šetali med grobovi, ogledovali in občudovali okrašene grobe; na tisoče ljudstva bodisi je stalo ali klečalo poleg grobov, molilo ali solzilo.
Dete v siromašni oblekci našlo je grob svoje mamice v kotu. Med letom se je grob sicer sesedel, a vendar ga je poznal. Bil je doslej še prazen, brez križa. Skopo je bil zaraščen s travo. Možno, da so se usmilili ptički pod nebom, da je grob materin pozabljen in radi tega so sem zatrosili seme, koje se je izcimilo.
Dete videč, kako drugi polagajo na grobe velike in krasne vence, — vzdihne. Kaj bode neki sirota položil na grob svoje ljubljene mamice? Ozre se po travi. Po grobišči je poteptana vsa trava. Cvetke so že davno odcvele ter že spančkajo, in te na grobeh so kupljene pri vrtnarjih. Tudi to je vedelo dete. Toda kje ima svečico, da jo prižge na materinem grobu? Oh, saj mu je gospa dala krajcarček za jabolko. Sirota vstane in hiti tja, da kupi svečico za materin grob. Velika množica ljudstva vali se po grobišči. Sirota bega na desno in levo, konečno v cerkev. Tu tik vrat ugleda v kotu čepeti hromo beračico in poleg nje v razdrapane cunje zavito dete. Otrok se je tresel mraza in je jokal.
mamo. Da bi se temu odpomoglo, razširil je dež. zbor prisilno delavnico, v koji se vlačugarji in postopači primorajo in silijo k delu, da ne bi nadlegovali redovitih ljudij.
Glavno vprašanje je: V kaki meri ima človeška družba, občina, dežela in država skrbeti za uboge, da bi jim pomagala? Mnogo je tacih, ki mislijo, da morata plačevati samo dežela in država. To se kaj lahko reče, toda malokdo zajedno uvažuje, da vse, kar potrošita v tem oziru dežela in država, morajo prej plačati davkoplačevalci z dokladami, in da v ožjem smislu dežela in država plačata to iz njihovih žepov. Podpore zasluži torej siromak, ki je bil re-dovit človek in ne malovrednež, kojemu pristoja, da za svoje malovredno in prostopašno življenje trpi v kaznilnici ali pa v kriminalu.
Od pamtiveka veljala je glavnim činit«ljem v reševanji ubožnih vprašanj krščanska ljubezen, koja je navajala bližnjega na to, da se siromakom pomaga z milodarnimi prispevki. To se godi zdaj z dobrodelnimi društvi, seveda se večkrat tudi dogaja pri teh lahkomiselno gospodarstvo; mnogokrat se deli podpora ljudem, ki je ne zaslužijo in je vredni niso. ^nano je, da so tudi taki ljudje, ako se jim prizna podpora, ki to smatrajo za svoje pravo. Gotovo so pri takih razmerah vprašanja glede reševanja uboštva jako težavna.
Poleg vže uavedenih vzrokov je pa še jeden, ki se mora jemati v poštev: mnogobrojna obljuden ost. Zakaj se ljudje iz naše dežele tako radi izseljujejo v Ameriko? Ker je po nekaterih krajih preveč ljudij, ti pa ne dobe povsodi dela. Zlasti po nekaterih krajih Gorenjske, vipavske doline in južne Dolenjske se nahaja v domovini naši največje siromaštvo. Da se v nobeni drugi državi ne stori toli za uboge, kakor baš v Avstriji, to se je omenjalo i v zadnjem zasedanji državnega zbora.
Konečno je važno vprašanje: preskrbljenje ubo-štvL po glavnih mestih; v Ljubljani na pr. hvalevredno v tem oziru poslujejo Marijanišče, hiralnica, Vincencijevo društvo, otroška varovalnica, Elizabe-tišče, ljudska kuhinja i. t. d. Vendar se nam misel vriva in se nadejamo, da redovit, pošten človek, ki posluje in dela 20 in 30 let na jednem mestu, zasluži, da bi bil ondi tudi pristojen. To so priznali vsi civilizovani narodi, in pri nas v Avstriji se to mora tudi skoro rešiti. To zahtevajo: pravičnost, človekoljubje in krščanstvo I
11 hrvatskega sabora.
(Izvirno poročilo.)
Dva važna predloga sta se pretečeni teden razpravljala v odborskih sejah, dočim je sabor razpravil v kratkej seji zakon o plačah vseučiliščnih uradnikov ter objavil nekaj zajedničkih zakonov. Venej teh odborskih sej se je razpravljalo o predlogu Erazma Barčica o zedinjenju Dalmacije s Hrvatsko. Barčič je namreč stavil predlog, da se predloži kralju adresa, v ka-terej bi se imelo zahtevati to zedinjenje z obzirom na to, ker to žele tudi dalmatinski poslanci. Znano je še vsem, kako je narodna stranka v dalmatinskem zboru izjavila, da je že čas, da se hrvatske zemlje
Sirota se ustavi nehote pred revnim otrokom. — ,Kdo je siromašnejši, ti ali jaz?' — tako si je mislilo dete-sirota. Dete beračice je imelo saj še svojo mater. Sirota, videč mater njegovo vso pohabljeno, menil je, da je on bogatejši, držeč krajcar v roki. Hkrati ginjen stegne ročico in pomoli otroku beračice krajcarček ter izgine. Vrne se zopet nazaj k grobu svoje mamice. Glej, tu tik zida v samoti cvete zvezdica (astra). Možno, da je zašla sem s kakega groba. Zvezdico položi na grob, poklekne, vspne roki in moli.
*
* *
Angelj božji, ki počiva na knjigi s sedmerimi pečati zapečateni v nebesih, namigne svojim ange-ljem, svetnikom in svetnicam božjim, ter di: „Ozrte se doli na grobišče! Kaj se vam zdi, kdo izmed vseh teh mi je najbolj všeč?" — Angelji in svetniki ugibajo na vse strani, toda angelj božji vedno odmikava z glavo, da ne.
Konečno pravi: „Vidite tam doli v kotu na golem grobu revno dete. Dobra žena podarila mu je krajcar; hotelo je zinj kupiti svečico na grob matere, a videč pred seboj plakajoče dete uboge matere, darovalo mu je krajcar in je položilo mesto nagrobnega venca na grob eno samo zvezdico. Ta zvezdica pa, združena z molitvijo in otrokovim da-
zedinijo. O tem se sicer v dalmatinskem saboru ni razpravljalo, ker je to bil le klubski zaključek, vendar pa je to ravnanje Hrvate s to strani Velebita izpod-budilo, da se tudi oni o tem izjavijo. Zoper to zedinjenje se je pisalo v vseh časopisih, Čeravno stoji Hrvati na temelju potrjene postave; ali stara je resnica, da Slovan ne sme svoje pravice doseči, čeravno je pravo na njegovej strani. Tako je tudi v tem vprašanju. A najžalostneje je pa še to, da so poleg „Pester LIoyda", same hrvatske „Narodne No-vine", Starčevičeva „Hrvatska" in „Agramer Zeitung" zoper ta predlog. Glasoviti Falkov organ je enostavno odgovoril, da se ima vprašanje rešiti v ogerskem saboru in kar se bo tukaj sklenilo, to bo inerodajno za vse. In naši poslanci od nerodne stranke se drži popolnoma te maksime, kajti Miškatovič je kot iz-vestitelj o tej zadevi enostavno se poprijel mnenja „Pester Lloydovega" ter stavil resolucijo, da se prestopi o tem predmetu na dnevni red, čeravno je v motivaciji navel vsa prava, ki jih ima Hrvatska na Dalmacijo. Prav je odgovoril Barčie takej večini, da sama sebe slepi, ko kaj takega sklene. „Obzor" pa pravi, da bi sabor hrvatski moral sprejeti Barčičev predlog, če je hrvatski sabor in ne kakšna kongre-gacija koje madjarske županije. Tako je osoda tega predloga že rešena, kakor je videti iz vsega.
Predlog Barčičev so podpisali vsi opozicijonalni poslanci razun Starčeviča ter se niso izpolnile besede banove, katere je pregovoril v razpravi o fi-nancijalnej nagodbi, namreč, da je opozicija popolnoma oslabela in da je nesložna. Opozicija je zares slaba, a to ve dobro vsakdo zakaj, najbolje pa še ban sam, nesložna pa ni, kakor se je zdaj pokazalo, pa bi mogla kasneje s svojo taktiko vendar kaj doseči. Jedini Starčevič si razbija zavoljo tega glavo, ker so tudi neki njegovi privrženci podpisani na onem predlogu. Da se kaj tacega nič več ne zgodi v njegovej stranki, ki vsak dan brojno pada, sklenili so ostanci njeni, da se ne sme noben član brez posebnega dovoljenja klubskega na kak predlog podpisati. Naj bode to vodji kluba stranke prava na uteho in radost! —
Drugi predlog pa se tiče popolnitve našega vseučilišča z medicinsko fakulteto. Že v lanskem zasedanji hrvatskega sabora je stavil dr. Amruš ta predlog, ter je bil za razsodbo njegovo izbran odbor, ki je imel te dni svojo prvo sednico. I)a je bila brezvspešna, moremo si že tako misliti, saj nam je znano, kako misli vlada naša v tem pogledu. Predstojnik bogočastja in nauka dr. Spevec se je izjavil, da je treba v tej zadevi najprej vedeti, kaj misli ban (vemo vsi), potem pa so dohodki tako slabi, da ni mogoče misliti na odpretje te fakultete, kajti Hrvatska ima druge večje potrebe nego je medicinski fakultet (je li še kaj bolj potrebnega nego je zdravje?). Tudi učiteljskih sil bi primanjkovalo. Dr. Amruš ga je prav dobro pobil ter mu opočital samo nemarnost v tej zadevi. Čudno je, da je bil poročevalec regni-kolarne deputacije dr. Egersdorfer za to, da se 1. 1891 uvrsti neka svota za ta fakultet, ali ga je hotel Spevec pobiti s tem, da je omenil nove iinan-
(Dalje v prilogi.)
rom, vredna je tisočkrat več, nego vsi ti dragi venci in površne molitve na vsem grobišči. Ti moj angelj usmiljenja, spusti se doli v vice in popelji njegovo mater v nebeško veselje. Reci ji, da jo je
rešila molitev njenega otroka."
*
* *
In to noč sanjalo se je siroti, da vidi svojo mamico blestečo kot angelja v nebesih in da je videlo angelja, letečega k njemu na zemljo; nesel je v roki zlat venec in položil mu ga na glavo, rekoč: „Tu imaš zlat venec za zvezdico; zdaj pa
idi z menoj, v nebesih boš angeljček."
*
H:	*
Sirota se na materinem grobu prebudi, na pol zmrzel. Domov grede se kar opoteka; mačeha seveda vsprejela ga je „mačehavsko". „Oh, mama, mene boli glava," toži dete. Vleže se v posteljico, in vstalo ni več. Ko mačeha vidi, da je tu pomoč zaman, de možu: „Pokliči zdravnika, da ljudje ne bodo rekli, da sem mu kaj naredila." — Zdravnik je sicer prišel, toda dete je že umiralo. Umrlo je in odnesli so je angelji v naročaj matere njegove v nebesih.	A. S.
smatrali kot velepomonljivo in važno za češke zadeve, najbolj to dokazuje, da mladočeški poslanci niso prišli v zbornico v čamarah in belili kravatah, temveč, v navadni obleki. Na galeriji in po ložah je bilo, — seveda iz radovednosti — osebito mnogo dam I
Dr. Julij Grčgr se jo trudil utemeljevati svoj predlog iskreno, in govoril je dobro in zmerno, dokler je zagovarjal zgodovinsko pravo, kakor so to storili Martinic, Palacky, Schwarzenberg in Rieger. Toda s preobilnim razkrojevanjem in govoričenjem o živini, birokraciji, policiji itd. postal je govor njegov vodčn in izgubil efekt. To ne spada v adresni govor. Istotako se je tu nesrečno vjemala polemika zoper izrek o „prečudni družbi" o fevdalih, saj je vendar dr. Gregr rekel sam, da želi češke državo, kakeršna je bila do 1848. 1., torej fovdalna.
Napadi na Staročehe, koje jo nazivljal „oni", ne „Staročehi0, tudi niso koristili njegovemu govoru; posebno je pa škodoval dr. Jul. firegr s svojim govorom sebi, svojemu bratu Edvardu in svoji stranki, kajti porazil jo na glavo lastno svojo politiko, izvajano vže 28 let, in jo torej izvršil na svoji lastni stranki
—	h ar i ki ri.
Dr. Vašaty so jo le samega sebe uničil z neumestnimi poznamkami, koje so pristajale govoru liki pest na oko. Njegov „y" (ipsilon) spremljal je homeričen smeh. Grčgr je govoril svoj govor z navidezno ginjenim glasom, ko je prosil poslance (staro-češke), naj ne odklonijo adrese, ker plemstvo in Staročehi so isto hoteli in hočejo, kakor Mladočehi. Ko-nečno predlaga, naj se predlog njegove adrese do prestola izroči komisiji 15 členov, izvoljeni po kuri j ah.
Na to nastane v zbornici grobova tišina, vspne se s svojega sedeža „stary molodec" dr. Rieger ter izjavi, da z ozirom na važnost predmeta priporoča vsprejem formalnega Gregrovega predloga, da se ta, kakor to zahteva važnost dobe, temeljito uvažuje.
—	(Splošna pohvala v vsi zbornici in na galeriji.)
Dnevne novice.
(Deželni zbor kranjski) je imel danes osmo sejo ter do 1/2l. ure rešil 11 točk dnevnega reda. Poslanec Hribar je v dolgem govoru utemeljeval ! svoj predlog, da se v vojvodini Kranjski ustanovi deželna hipotečna banka; konečno je nasvetoval, naj se v to svrho izvoli poseben odsek sedmerih članov, ki bi pretresal to vprašanje. Zbor je vsprejel brez ' ugovora ta predlog. Pri 12. točki je nasvetoval po- i slanec Kersnik, naj se seja do 2. ure pretrga in ' potem nadaljuje; predlog je obveljal.
(Včerajšnji „Slovenski Narod") odgovarja na svoj: „Kaj pa to?" tako-le: „Na našo, pod tem ' naslovom objavljeno notico v sobotni številki oglasila 1 sta se zapored „Slovenec" in za njim šepajoča J „Laibacher Zeitung", češ, da je naša vest neosno- j vana in da do zdaj nihče ni bil v tej zadevi i pri mil. knezoškof u." Mi vzdržujemo navzlic tej prisiljeni laži svojo vest in povemo samo toliko, da bode našo notice resnica isti dan oči-vestna, ko bode g. župnik J. ostavil kočevski Koprivnik. Takrat, ako morebiti ne prej, povedali bodemo vse podrobnosti te afere in označili dostojno, odkod veje „duh, ki bega naše ljudstvo in je že večzmešnjav napravil s svojimi pogubljivimi nazori." Zatorej „Slovencu" z veseljem vračamo prijateljski nasvet, da bi se prijel za nos, priporočevaje mu, da se krepko drži za svoje vohalo, kajti tudi afera v kočevskem Ko-privniku je ztinj in njegove kumpane dovolj smrdeča.
Mi ponavljamo, da je „Slovenski Narod" pisal v svoji sobotni številki: „Vsi Kočevci v Koprivniku so sklenili, da postanejo starok a toliki, ako se ne odpravi tamošnji duhovnik J. Šli so tudi h knezoškofu dr. Missii in mu povedali svojo trdno voljo." Temu nasproti zopet konštatujemo, kar smo poročali z najkompetentnejše strani zednjič, kjer smo se poučili, da tudi do zdaj ni bil niti jeden kočevski Koprivničan v tej zadevi pri mil. knezoškofu in se tudi ni oglasil ne ustno, no pismeno pri tukajšnjem knezoškolijstvu. Vse poročilo „Narodovo" je tedaj tendencijozno in zopet kaže, kakega duha je ta list. Sodbo, „kje je prisiljena laž" pa prepuščamo razsodnim Čitateljem samim, „Narodovim" kakor svojim. Z njim spuščati se v daljšo polemiko v tej zadevi pa smatramo pri takošnih razmerah za nedostojno. „Slov. Narodu" pa kličemo iz lju-
bozni do slovenskega ljudstva, katero gojimo: „O sapientes, aliquando sapite!„
(Deželni zbor štajerski) je imel včeraj jednajsto sejo. Deželni odbornik Berg je odgovarjal na interpelacijo poslanca Neckermanna gledč drugo, slovenske hranilnice v Celji. Deželni odbor je bil proti premeščenju južno-štajerske hranilnice v Celje, vlada pa se temu ni upirala in je dala dovoljenje. Torej deželni odbor za to ni odgovoren. Poslanec Nockermann je zahteval, da bi se o odgovoru na interpelacijo pričela debata; zbor temu pritrdi. Neckermann je dokazoval, da graško namest-ništvo temu ni krivo, temveč so odločili višji krogi. Ravnatelj nove celjske hranilnice je neki dobil dovoljenje od ministerskega predsednika. Na tem zavodu delujejo slovenski agitatorji (?). Govornik trdi, da vlada tukaj ni postopala zmerno in modro. Deželni odbor je storil svojo dolžnost, zato se mu govornik zahvali. Poslanec M. Vošnjak je opomnil, da na čelu celjske posojilnice ni ravnatelj, temveč upravni odbor. Govornik je bil z deputacijo pri vladi, a je govoril le z nekim dvornim svetovalcem in ne z ministrom. Opomniti le hočem, da so se vsled slabih razmer nemških kreditnih zavodov in vsled zavračanja sloveuskih zemljiških vkujižb 8podnještajerski rodoljubi odločili, da ustanove hranilnico. Namestnik baron Kübeck odgovarja poslancu Neckermaunu, da prevzame vso odgovornost in da iz višjih krogov ni došel noben ukaz glede hranilnice. Poslanec Berg je še enkrat zagovarjal deželni odbor, ki se je upiral hranilnici v Celji.
(Deželni zbor isterskl.) V sedmi seji dne 26. t. m. predlaga dr. La gin ja resolucijo glede zemljiške odveze, koja se sprejme in odda finančnemu odseku. Poslanec dr. Volarič interpeluje vlado glede volitev v lošinjskem okraju. Deželni predsednik interpelacije noče sprejeti, ker je predložena izključljivo v hrvatskem jeziku brez italijanskega prevoda. Dr. Volarič in dr. Laginja zahtevata, da deželni podpredsednik raztolmači vsebino interpelacije in protestujeta proti postopanju dr. Campi-tellija. Interpelacija poslanca M an die,a glede gimnazije v Pazinu se zavrača iz enacega razloga. Sklepni račun zemljiške odveze za 1. 1888. s prihodkom 158.604 gld. in troški 155.439 gld , kakor tudi račun deželnega zaklada z dohodki 476.727 gl. in troški 430 767 gld. se odobrijo.
(Slovensko gledališče.) Jutri, vseh svetih dan, igrala se bode žaloigra „Mlinar in njegova hči". Igra še vedno ugaja našemu občinstvu in bode iz-vestuo tudi takrat napolnila hišo. Vlogo mlinarja Crnota, katero je do zdaj igral g. Kocelj, prevzel je letos režišer g. Borštnik, vlogo grobokopa, do zdaj v rokah g. Verovška, g. Sršen. Da društvo omogoči vsakemu pristop, znižalo je vstopuino na 60, 50, 40, 30 in 20 kr. — V nedeljo se bo pela opereta „Pot po nevesto" in igrala veseloigra „Milord Cartouche".
(Dražba užitninskega davka.) Kakor smo že sporočili, vršila se je včeraj pri tukajšnjem ces. kr. ravnateljstvu dražba užitninskega davka v sedmih davčnih okrajih. Vsklicna cena je bila za davčni okraj: Skofja Loka 10.000 gl., oddan je bil včeraj za 12.600 gl.; Brdo 6080 gl., oddan za 7850 gl.; Logatec 14.781 gl., oddan za 19.175 gl ; Mokronog 6110 gl., oddan za 7800 gld.; Vrhnika 8200 gld., oddan za 10.600 gl.; Senožeče 4000 gl., oddan za 5136 gld.; Trebnje 2700 gld., oddan za 3475 gld. Skupna vsklicna zakupnina je torej znesla 51.871 gl. in je vsled ponudbe deželnega glavarja v imenu dež. odbora včeraj poskočila na 66.6-36 gl., torej bode država dobila več 14.765 gl., dežela pa nad 5900. Sicer so vsi okraji ostali v rokah dosedanje družbe, vendar je dežela le vsled ponudbe dež. odbora na dobičku blizu do 6000 gl., katere bo dežela porabila v koristne namene.
(Jnžna železnica) namerava v prihodnjih petih letih popraviti vse mostove na svoji progi ter je v ta namen dovolila 12 milijona gld.
(„Deutsche Wacht") v Celji je pisala, da je prevzvišeni knezoškof ljubljanski povodom dogodka v 1'odragi izdal pastirski list. Kdor pa je slišal ali čital zadnji pastirski list, ve, da je bil obrnjen proti slavnosti Giordana Bruna, „mučenika vestne prostosti" in prostozidarstva sploh.
(Iz (Jorice) nam je došel včeraj telegram, da si hoče neka stranka osvojiti list „Sočo". Izdajatelj „Soče je vložil proti g. dr. T. tožbo. Danes izide namesto dosedanje „Soče" nov časopis „Nova Soča". Dokler sodišče pravde ne razsodi, dobijo vsi dosedanji naročniki „Novo Sočo". — Žalosten je pač
položaj na Goriškem. Ni naša naloga, da bi se vtikali v ta prepir, ki je nastal v prvi vrsti iz osebnih razlogov. Vendar si usojamo svetovati goriškim našim sorojakom, naj ta osobna vprašanja z lepa poravnajo, vsi se združijo proti nasprotnikom, katerim je ta razdor v narodnem taboru le voda na njihov mlin.
(Cerkev Jezusovega Srca) v Ljubljani ozaljšana je po darežljivosti prečastitega gosp. kanonika And. Zamejca zopet z novim krasom. To je krasna ograja iz kovanega železa v gotičnem zlogu, katera zapira pokriti prostor pred cerkvenimi vratmi in katero je res mojstersko izdelal v tej stroki vešči tukajšnji ključavničar g. Fran P ilk o, naš štajerski slovenski sorojak. Gosp. P i 1 k o izvršil je tudi za cerkev Jezusovega Srca krasno železno ograjo na robu strehe, lepi križ na nje stolpu, kakor tudi umetno ograjo pred velikim altarjem.
(Slovenski otroški vrt) družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu se odpre, ako ne pride vmes kaka druga zapreka, dne 19. novembra, namreč: na imendan presvetle cesarice. Odbor vsestranski deluje in nakupuje vse potrebno, da se po končanem popravljanju vrt slovesno in nemudoma odpre. Želeti bi bilo, da bi se tudi Rojančani nekoliko bolj pobrigali za ta velekoristni zavod, ki bode gotovo veliko hasnil nežni mladini in tamošnjemu prebivalstvu sploh.
(Občili zbor) novo ustanovljenega pevskega društva „Zarja" bode v nedeljo, dne 3. novembra v gostilni gosp. M. Bole-ta v Bojanu- po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Vpisovanje udov. 5. Posamezni nasveti. 6. Volitev novega odbora.
Odbor pevskega društva „Zarja" v Rojanu.
(Priznanje in zahvala.) Dvorni tajnik švedskega kralja poslal je zahvalno pismo našemu rojaku g. dr. K. G1 a s e r j u , ki je poslal svoj spis „Altnordisch" švedskemu kralju Oskarju II. kot častnemu predsedniku osmega mednarodnega shoda orientalistov.
Raznoterosti.
—	Mnogo odlikovana tvrdka. Dobro znana tovarna za izdelovanje gospodarskih strojev, „Ph. Mayfarth & Co." na Dunaji, je tekom letošnje jeseni na raznih razstavah za svoje vinske in sadne stiskalnice, sadne sušilnice, mlatilnice, škoporeznice, vitala in Bluntove patentne stiskalnice za zeleno pičo dobila povsod prva in največja odlikovanja, posebno v Budjejevicah prvo darilo, veliko zlato svetinjo nemškega „bohmerwaldbund"-a in krasno častno diplomo; v Solnogradu prvo darilo, veliko srebrno svetinjo c. kr. kmetijske družbe v Solnogradu in pet zlatov; v Gradci prvo darilo, bronasto svetinjo štajerskega obrtnega društva; v Haugsdorfu prvo darilo, srebrno svetinjo kmetijskega okrajnega društva v Haugsdorfu; v Mistelbachu prvo darilo, zlato svetinjo, veliko srebrno svetinjo (okrajno društvo v Mistelbacbu) in srebrno državno svetinjo; v Mikolovu prvo darilo, državno srebrno svetinjo; v Amstetten-u prvo darilo, veliko srebrno svetinjo nižje-avstrijskega sadjarskega društva in Častno diplomo; v Svetli prvo darilo, veliko srebrno svetinjo trgovinske in obrtne zbornice. Ta odlikovanja radostno objavljamo, ker nam je znano, da se stroji te tovarne vedno bolj razširjajo, in želimo, da bi dobili naši kmetovalci pošteno in dobro blago.
—	Kardinal Haynald je bil prej škof na Erdeljskem. Ko se je nekega dne z birmovanja vračal domov, mudil se je nekaj časa tudi v Tordi. Liinhard, njegov tajnik in poznejši naslednik na škofovskem stolu, je pred odhodom zahteval račun. Kako pa se je prestrašil, ko je videl, da v blagaj-niči nima zadosti denarja. Škof vendar ne more odpotovati ter gostilničarju dolžan ostati! Toda škof si je znal iz zadrege pomagati. Poslal je natakarja v lekarno nekega svojega tamošnjega znanca imenom Gabriela Wolfta z nastopnim receptom:
„Ep.
Notam austriacam Numero
Ducenta.
Za cdcndncvno rabo.
Dr. Haynald Lekarnar je takoj našel potrebni lek ter poslal v lepo zavezani škatljici škofu 200 gld.; k zdravilu potrebne oblate je s škatljico vred izročil natakarju z naročilom, da lahko v isti noči napravi še enkrat isto zdravilo, ako bo treba, kar se pa ni zgodilo, kajti lekarnar je dobil drugi dan tudi prvo „notam austriacam" povrnjeno.
—	Burbonec — občinski notar, V občini Dorgos na Ogerskem je živel neki Geza Berry kot srenjski notar v jako skromnih razmerah. Dne 21. t. m. je umrl in tu je svet spoznal, kdo je bil ta mož; na mrtvaškem listu je bilo še le tiskauo njegovo pravo ime: „ Bourbon, due de Berry" Kako je postal vojvoda srenjski notar, o tem molči poročilo.
Priloga 351. štev. „Slovenca" dn6 31. oktobra 1889.
cijelne uagodbe z Ogersko, po katerej bodo dohodki komaj za navadne stroške, a preostajalo gotovo ne bode nič. Kako se ta izjava slaga z ono hvalo na novo nagodbo z Ogersko od strani vladino stranke in same vlade? Da niso Hrvati bili tako popustljivi ter vzeli mesto 44°/0 starih 45°/0, imeli bi gotovo tudi nekaj za medieinski fakultet; ali zdaj bržkone ne bode nič. Tako dobro znajo skrbeti za nas naši sosedje, samo da se ne povzdignemo niti materijalno niti duševno. To je merilo njihove politike nasproti nam, a naša narodna stranka vse to odobrava. Za lostni izgledi v bodočnost.
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. oktobra. Notranje dežele.
Protiliberalna stranka na Dunaji se
je pričela odločno cepiti v tri tabore. Prva je znana Schönererjeva protisemitska stranka, ki zrö vedno preko mejnih kolov proti severu, druga je protisemitska avstrijska stranka pod vodstvom dr. Pat-taijevim, ki stoji na splošnje-krščanskem stališči ter bo o svojem času izdajala lastno glasilo „Wiener Nachrichten." V to jej za sedaj še manjka denarja. Zadnja skupina je ona „združenih kristijanov" pod načelništvom dr. Luegerja. Program njen je oni zadnjega katoliškega shoda. V kratkem bo pričelo izhajati strankino glasilo, krščansko-obrten list.
Zaderska „Katolicka Dalmacija" je odločno zoper Barčičev predlog o »druženji Dalmacije s Hrvatsko. Pravi, da Dalmacija o tem noče ničesa vedeti, ker je sedanja večina hrvatskega sabora madjaronska, kateri je hrvatska narodna stvar deveta briga. Dalmatinci zavračajo vse, kar sklepajo Madja-roni onstran Velebita; deželi se morate spojiti brezpogojno, ne pa tako, kakor narekuje to ogerska vlada.
Poročali smo pred nekaterimi dnevi o dijaških izgredih na Dunaji. Vest smo posneli po nekem nemškem listu, ki je bil pa menda slabo po-dučen. „Norika" in „Avstrija" ste obe katoliški zvezi. Njujini člani so bili napadeni od „buršov" nekatoli-ških zvez. Toliko v pojasnilo.
Vnanje države.
Črnogorski knez je avstro-ogerskemu zastopniku v Cetinjah polkovniku Milinkoviču izrazil najprisrčnejšo zahvalo za podporo, katero so obla6t-nije zasedenih dežel izkazale črnogorskim izseljencem.
Povodom obletnice železnične nezgode pri Bor-kiju je bila vsa ruska carska obitelj razven prestolonaslednika, ki se vdeležuje atenskih svečanostij, pri slovesni službi božji v Gačini. Po celi državi so bile cerkve ta dan prenapolnjene. Učna uprava je zaukazala, da bodo odslej v ta dan vsako leto vse šole zaprte. — Koliko zaupanja ima Rusija v ohranitev mirti, kaže carjeva razsodba mej finančnim in vojnim ministrom. Vanovski je tirjal, da se mu dovoli za pet let vojni proračun, Višnegradski pa je bil zoper to. Car je pritrdil vojnem u ministru, in sicer se je določil proračun na podlagi lanskega jako visokega zneska. To je tedaj vspeh berolinskega sestanka. Časnikarstvo od časa do časa poroča o čarobnih mirovnih harmonijah, vlade pa k tej milobni glasbi udrihajo na bojni turški boben.
Nemški državni zbor je predvčeraj pričel razpravljati državni proračun. Državni tajnik baron Maitzahn je naznanil, da se mora posebno pri vojaški upravi pričakovati večjih izdatkov. — Za proračunom bo prišla na vrsto postava zoper socijaliste. Ta predloga sicer nekoliko olajšuje prejšnje določbe, toda poostrena je pa s tem, da veljavnostna doba zakona ni določena. Z načrtom ni nobena stranka popolnoma zadovoljna. „Kreuzztg." ga imenuje polovičarskega, ki ne more niti pomirjevati, niti imponovati.
Oboroževanje na desni, oboroževanje na levi, tudi v najmanjših državicah! Tudi Belgija seveda ne sme zaostajati. Zbornica, kise bo 12. novembra sešla, imela bo takoj v eni prvih sej preprijetno nalogo, da dovoli vladi vojnega kredita 5 0 milijonov za napravo Mauserjevih pušk in za razne utrdbe.
Italijanska vlada izdeluje po vzgledu za-veznih držav postaven načrt o zavarovanji delavcev zoper nezgode ter ga bo v kratkem izročila zbornici. Zavarovanje bo obligatno, in sicer po zadrugah, ki bodo imele posebno preskrbovalne blagajnice.
V Atenah se je, kakor znano, osnoval poseben političen odbor za Kreto. Poroča se, da bo ta odbor po ženitovanjskih svečanostih izročil zastopnikom raznih držav spomenico, v kateri bo navel vse nasilnosti turških oblastnij in konečno izrazil željo, naj se Kreta spoji z Grško._
Izvirni dopisi.
Iz kamniškega okraja, 26. oktobra. Z veseljem smo pozdravljali vže lansko leto vrlo misel slavnega
deželnega zastopa, da se ustanovi deželna zavarovalnica z obligatnim zavarovanjem, in letos z nova stavimo nado, da bode naš deželni zbor ta v prid dežele, v blagor davkoplačujočega ljudstva tolikanj potrebni ziivod oživil. Ne bodemo omenjali stvari iz preteklih duij — ako se ozremo le malo nazaj — takoj zapazimo ne ravno lep prizor prelevitve zavarovalnice, ki je bila v obče vsled raznih reklam na dobrem glasu. Ali nam more tak čin buditi šo kako posebno zanimanje? In zgodovina sedanjega časa ve o mnogih takih slučajih, a utegnejo se pripetiti še novi. In ako se ozremo na gospodarsko polje, kako lepe nade nam obeta to podjetje. Ali niso očividne koristi, ki bi jih imela naša dežela? Koliko tisočakov ide dandanes tem potom za vselej iz dežele naše, ki bi se v slučaji obligatnega zava-rovauja lahko obrnili domovini na korist. Kakor si obeta mesto ljubljansko obilo haska od novo ustanovljene hranilniee, ravno to si lahko obeta, kar jej bode tudi opravičeno došlo, dežela naša od bodoče deželne zavarovalnice. Ni nam tako zelo potrebna hipotekama banka, ne drug jednaki zavod dajte nam deželno zavarovalnico, in mi deželani bodomo vam hvaležni priznali mnogo, da ste nam pridobili veliko! Smelo trdimo, da bode vsak poslanec, ki čuti z ljudstvom, ki ne pozna sebičnosti, gotovo glasoval za to prekoristno napravo!
Iz Dalmacije, 26. oktobra. Cela dva dni pogrešal seje llojdov parobrod „ArciducaMassimiliano". Rečeni parobrod odplul je v nedeljo 20. t. m. ob eni po polunoči iz Reke in z malo zamudo še tisti dan zvečer srečno v Spljet dospel. O polunoči zapustil je Spljet na poti proti Dubrovniku, kjer so ga v ponedeljek dopoludne pričakovali ali zaman. V ponedeljek zvečer pričele so se llojdove agencije tele-grafično popraševati, kje bi bil pričakovani parobrod zaostal, — ali nihče ni znal povedati kaj pozitivnega. — Ko tudi v torek še ni bilo nikakega sledu za izgubljenim sinom, poslala sta se dva druga pa-robroda iskat prvega. Do srede dopoludne iskala sta ga zastonj in že je bila skrb splošna in strah velik, da se je morda prigodila silna nesreča, ko v sredo ob 11. uri dopoludne prispe telegrafično poročilo, da je „Massimiliano" v luki Melede — in vsi ljudje čili in zdravi. Llojdovo upraviteljstvo jo je takrat z malo strahom srečno odneslo. — Parobrod „Massimiliano* je jeden najstarejših lIoy-dovih parobrodov in tako zrel ie izslužen, da se je že pred 14 dnevi zahtevalo, naj se ga nadomesti s cojim drugim — ali lIoydovo starašinstvo je stvar >remišljevalo in naposled uganilo — da je še čas. — Bolje podučen je bil strojni vodja na parobrodu samem, — on je pri odhodu iz Spljeta baje rekel, da se boji nesreče, in da bi se najraje ne odpeljal iz luke, — in res, kako prav je imel! — Komaj ¡e malo veter popihal in valovi jesenskega „široko" )arobrod zazibali, odrekli so stroji in parobrod bil je prepuščen milosti in nemilosti morskih valov. Mislite si strah in grozo potnikov, kojih je bilo na parobrodu izvanredno veliko, med njimi tudi knez iarageorgovic.
V Bmislu obstoječih naredb dolžan je paro-urodni nadzornik vsak parobrod, prej ko se na pot lodii, točno pregledati in posebno o dobrem stanju strojev prepričati se, — se je to tudi v tem slučaju zgodilo?! —
Iz Prage, dne 24. oktobra). Češki deželni zbor.) V šesti seji dne 19. t. m. vladala je sicer v zbornici tihota, toda pod gladino je silno vrelo na mladočeški levici. In v istini je treščilo dvakrat po završenem dnevnem redu, in sicer z ostrimi interpelacijami do cesarjevega namestnika grofa Thuna v plačilo za njegov odgovor v peti seji na interpe-acijo dr. Koldinskega v zadevi razpuščenega akade-mičnega bralnega društva. Izmed razdeljenih spisov in poročil dež. odbora navajam ono historične komisije o stavbi novega muzejnega poslopja v Pragi in poročilo histor. komisije o vspehih raziskavanj v vatikanskem arhivu. Iz tega poročila posnamemo, da so vsi štirje v Rim poslani raziskavatelji (Mareš, Tadra, Knotl in Noviiček) izvršili v Vatikanu v dveh letih vkupe 2453 opisov in s tem osvedočili neumorno marljivost. Po završenem dnevnem redu prečitana je bila interpelacija N. V. grofa Kounica do namostnika, kako hoče opravičiti ukor, koji je dal v odgovoru na Koldinskega interpelacijo v napominani zadevi posl. prof. Tilšerju, ukor — b kojim je prekoračil meje svojega pravomočja ter omejil poslansko svobodo in neodvisnost; dalje in-
terpelacija poslanca V. Krumbholza in tovarišev do namestnika, kako se ima zagovarjati, da je odgovoril na dr. Koldinskega interpelacijo samo nemški, ker morajo na Češkem biti zmožni vsi državni uradniki, od najvišjega pa do najnižjega, obeh deželnih jezikov, in jo z nemškim odgovorom porušil zagotovljeno enakopravnost češkega jezika. Obe interpelaciji sta bili izročeni namestniku.
Tu bodi omenjena zanimiva vest, da poslanec Krumbholz, ki je proti grofu Thunu interpeloval na obrano češkega jezika, poslal svojega sinka v svrho temeljitega izobraženja v materinem jeziku — na nemško gimnazijo v Ljutomerice. Dalje je tudi zanimivo, da je to interpelacijo spisal in jej dal obliko znani dr. P odi i p ny, kojega sinček je vže tudi užival blažene dobrote nemške šole. Konči je oskrbel opis te interpelacije najspretnejši v tem oziru člen mladočeškega kluba, dr. Koldinsky, ki iz svoje pisarne o vseh obravnavah pošilja sodišču nemški spisane pritožbe.
V sedmi deželnozborski seji izročil je gosp. dr. Rieger in tovariši predlog na ustanovljenje bogoslovske fakultete na češki univerzi v Pragi. V predlogu se pravi, da je bila s postavo z dnd 28. febr. 1882. I. razdeljena tedanja c. kr. Karlo-Perdinandejska univerza v Pragi v češko in nemško univerzo. Toda razdeljene so bile samo tri fakultete: pravniška, medicinska in modroslovska, fakulteta bo-goslovska jo pa ostala nerazdeljena ter vtelesena nemškemu vseučilišču. Obiskovanje teh treh fakultet bilo je mnogobrojno, kajti več nego 2000 visoko-šolcev je pohojevalo univerzo, kojo je založil oče domovine Karol IV. pred petimi sto leti. Češki bogo-slovci, kojih je med poslušalci nemške bogoslovske fakultete ogromna večina, služijo samo za okrašek nemški univerzi, h koji so prikovani, in le malo predavanj je na tej nemški fakulteti v češkem jeziku.
Vže dolgo je najiskrenejša želja vsega češkega naroda, da se more ponašati s popolno založeno univerzo, koja bi ugajala vsem njegovim duševnim potrebam. Češki poslanci so trdovratno zahtevali, naj se razdeli tudi bogoslovska fakulteta in s tem popolni češko vseučilišče z bogoslovsko fakulteto. Veled njih prošenj je bila tudi vsprejeta dne 16. marca 1885. 1. v drž. zboru resolucija, s kojo se vlada po-zivlje, naj razdeli v Pragi bogoslovski fakultet. Dasi ni vlada ni cerkveni pristojni krogi niso nasprotovali tej razdelitvi fakultete in se soglašali s to resolucijo, vendar je slednja ostala do današnjega dne neizvršena.
In zakaj ? Pokojni kardinal pražki knez Sch warzen ber g imel jo pomisleke, češ, z razdeljenjem nemške bogoslovske fakultete v dve nastal bi razdor med bogoslovci, pa tudi nemška fakulteta ostala bi prazna, ker na Češkem premalo mladeničev študuje bogoslovje, od kojega jih odvrača nemško-narodni terorizem, nelastni brat verskega nihilizma. Istina je, da tako-zvana vita communis (skupno bivanje) v semenišči je najizdatnejše sredstvo v odstranjenje narodnostnih protivij med bogoslovci, toda pri dveh bogoslovskih fakultetah v Pragi je živa potreba samo jedno semenišče za vse bogosl»vce, češke in nemške. Ako se pa poudarja, da se Nemci na Češkem izogibajo bogoslovju, to še ni dokaz, da bi se kršilo pravo češkega naroda do češke bogoslovske fakultete. Vlada li mržnja in mlačnost med Nemci na Češkem do bogoslovskih študij, krivi so torej nedostatka nemških duhovnikov gospodje Nemci sami, in si morajo pustiti dopasti, da duhovno upravo na nemških župnijah izvršujejo duhovniki Čehi, ki so zajodno tudi nemščine zmožni, in še mnogo vode bode steklo ipo „srebrnopeni" Veltavi, predno bode izgubil nemško-narodni terorizem svoj pogubljivi vpliv.
Radi tega predlaga dr. Rioger in tovariši, naj dež. zbor vsprejme resolucijo, s kojo se vlada poživlja, naj izvrši nemudoma razdeljenje bogoslovske fakultete v češko in nemško, ter s tem popolni češko vseučilišče. Zbor bode tudi resoluoijo vsprejel. in vlada so ne bode mogla dlje upirati tej opravičeni in utemeljoni zahtevi, saj glas našega dež. zbora menda šo nekaj velja!
Vspored današnjo osme seje privabil je biltpa mnogo radovednežev v zbornico, toda le malokdo je bil tako srečen, kot vaš poročevalec, da je vjel listek na galerijo in v ložo za tujce. Med sedmimi točkami nahajalo se je tudi prvo branje poslancev dr. Jul. G r(igra in tovarišev: Naj si. dež. zbor odgovori na Najvišji patent z dne 22. sept. 1889 1. z my-udanejšo adreso. i ta so Miadočehi denašnjo sejo
—	Kralj Milan zaročen? „Presse" je dobila iz Belegagrada nastopno zanimivo notico: „Kralj Milan se je v Parizu zaročil " Kdo js njegova nevesta, ni znano. Sploh je ta stvar nekoliko nevero-jetna.
—	Najvišje sodišče je načelno razsodilo, da se sme pri davčnih eksekucijah, kakor tudi pri drugih tirjatvah davkoplačevalec prisiliti, da pod prisego izpove, koliko ima premoženja.
—	Za beli, brez dimni smodnik je italijanska vlada v državni proračun postavila znesek 17 milijonov. Bolje bi bilo, ko bi si vlada naročila tak smodnik, kateri bi v vojski lahko rabila za streljanje, v mirovnih žalostnih časih, kakor so sedaj v Italiji pa za — „polento", ki naj bi sitila tisoče in tisoč lačnih podanikov.
Telegrami.
Dunaj, 30. oktobra. Princ Ferdinand je došel iz Ebenthala. 01) četrt na 7. uro je šel v kapucinsko cerkev, v kateri je nad eno uro molil pri prestolonaslednikovi krsti.
Dunaj, 31. oktobra. Cesar je grofa Hohen-warta v avdijonci sprejel. — Grof Kalnoky bo zvečer v Friedrichsruhe li knezu Bis-marcku odpotoval.
Meran, 31. oktobra. Cesarica se je danes v Miramar odpeljala.
Madrid, 31. oktobra. Pri avstrijskem veleposlaniku je bil včeraj na čast nadvojvodi Albrehtu zajutrek, katerega so se vde-ležili Sagasta, minister zunanjih zadev, mor-narični in vojni minister. Zvečer je bil v kraljevski palači velik koncert, h kateremu je bilo 400 osob povabljenih. Kraljica-vlada-rica je nadvojvodi veliki križ Ferdinandovega reda podelila.
Vremensko »poročilo.
C a a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	j Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomora t 'jim	toplomera po Celziju			
30	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	740 5 740-5 740 9	11-4 14 0 124	si. svzh. si. szap. si. zapad	oblačno n	18-40 dež
Srednja temperatura 12 0° za 4 8° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 31. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	85 gl.	70 kr
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	86 „	- „
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109 „	50
Papirna renta, davka prosta......101 '„	05
Akcije avstr.-ogerske banke......919 "	_
Kreditne akcije ..........314 "	25
London.............119 "	05
Srebro .........................._ "	_
Francoski napoleond..................9 "	47
Cesarski cekini ....................5 ",	66 "
Nemške marke ....................58 ',',	35 "
Nič več mokre nooe ali trdo usnje!
J. Bendiks iz Št. Valentina na Spodnjem Avstrijskem ima izlf^jiično pravico v Avstro-Ogerski za izdelovanje c. kru. prh. liepremočljive
hranilne masti za usnje M
katere vspelii so potrjeni s stotinami spričeval. Cene: cela škatlja 1 gld., '/, škatlje 50 kr., »/< škatlje 25 kr., '/„ škatlje 12'/j kr.
Za likanje usnja priporoča ravnokar patentovano
hranilno tinktura n usnjs
ne lak za usnje ali momentni lik, tudi no apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero jo preskusilo o. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. Razprodajaleem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije, v Ljubljani pri gg. Schusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Svarimo pred ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodajanje, kjer se ni založb.	(30—25)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Ebei% *
X izdelovalcu oljnatih barv, firnežev, lakov X ^	in napisov.	££
X Pleskarska obrt za stavbe in msblje. % X Iij*«.l»IJs»m.», X
X la Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 1. X
X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot f? znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše TT )( nego vse te vrste v prodajalnah.	(16) $$
;xxxxxxxxxx>oooook;
Anton Krejči,
klobučar In krznar
8 Kongresni trg v Ljubljani Kongresni trg 8
priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu svojo največjo zalogo najfinejših
klobukov in čepic
za gospode in dečke po izvanredno nizkih cenah. Posebno velika zaloga vsakovrstne (13—9)
kožuboviiie,
najfinejši kožulioviuasti plašči in muli za gospe, litoHtni in potovalni plašči.
ooo
Pečamica
k»
\
FRANA JEUNIKARJA }
v Ljubljani, Tržaška cesta št. 29 |
izdeluje	fe
mnogovrstne zelene, rujave in bele |
I >
I
(7-3) I
j druge glinaste izdelke»
"	po najnižjih cenak	"
i
•1
I
f
^ JUT" CouiUo na zahtevaujo. "TPS K
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni. 2HS5HSHSaSH2SHS5H5a5HSHSH£
Umrli so:
28. oktobra. Antonija Trontel, delavka, 29 let, Opekarska cesta 15, jetika. — Karo-lina Slovnik, krojaeeva hči, 8 dni, Reber 6, božjast.
V bolnišnici:
27. oktobra. Ivan Turšič, delavec, 33 let, vitium eordis. — Frane Veit, delavec, 29 let, jetika.
_____
29. oktobra.
Pri Mali&u: Oreschnik, Reieh, Friedrieh, Sauerbrunn, trgovci, Biirnkopf, potovalec, Uiipferd, tovarnar, in Fr. Haas z Duuaja. — Reisner iz Gradca.
■OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOB
§ Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. q
Nova ameriška
zobna glicerin-creme
(preskušena od zdravstvene oblastuije)
F.lSarg-OTSiniiillrioii,
Lepota zob.
ALODONT
c. kr. dvorni zalagatelji na DUNAJI.
Dobiva se pri vseh lekarnah in parfumerijali itd. 1 komad 35 kr.
V Ljubljani pri lekarnarjih Erazmu Birschitzu, Vllj. Mayerju, Gabrijelu	JJ
Picooliju, Iv. Svobodi, pl. Trnkoczyju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu, Petru	Q
Lasniku, M. F. Suppanu, Antonu Krisperju.	(52-12)	A
■OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOM
Vrelec „Carintliia", |
alkalična kiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hagenegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Litlnon) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. MIha Kastner
v Ljubljani.	(39)
iai\i71!a|
eUvtTlGil
m
g®
PŠJ15] [3157151 P3Z151
Poslednje dni se je dogajalo, da so nekateri zavarovalni agentje skušali naše zavarovance pridobiti njihovim družbam s tem, da so jim zatrjevali, da vsled transakcij, ki so se zvršile pri našej družbi, sedaj neso več zavarovani in da ne morejo računati več na odškodovanje v slučaji škode, ker mi neki z dne 3. septembra 1889 več ne izplačujemo.
Temu nasproti izjavljamo izreeno, da so take trditve popolnoma neresnične in izmišljene in da tudi zanaprej kakor do sedaj izplačujemo v slučaji škode vsako poizvedeno odškodninsko vsoto z navadno kulanco in da smo po zakonu jo izplačati zavezani.
Z nami sklenene zavarovalne pogodbe ostanejo še nadalje v veljavi ter jih zavarovanci jednostranski sami razdreti ne morejo.
Ko bi v bodoče kak zavarovanec po podobnem prigovarjanji nesolidnih agentov kake druge zavarovalne družbe hotel podpisati kako zavarovalno ponudbo, ga opozarjamo na pravne nasledke, navedene v pogojih police.
Vsak zavarovanec, ki je bil po takih agentih z go-renjimi lažnjivimi trditvami zapeljan, naj v interesu svojem nam to takoj naznani, da bomo mogli takemu nesolidnemu počenjanju narediti konec ter proti dotičnemu zavarovalnemu agentu sodnijski postopati.
Z velespoštovanjem

avstro-francoske zavarovalne družbe proti elementarnim nezgodam
zastop v Gradci.
C. Anton m.¡p.	Ztviedinek m./p.
Lekarna Trnkoczy,
zraven rotovža v Ljubljani
litt velikem Meistneiii trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zalival o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarn Trnkoczy-jeve tvrdke je pet, in sicer: NaDunaji Viktor pl.Trnkoczy, V , Hunds-thurmstraese 113 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl. Trn-k6czy, III., Kadeckyplatz 17. in Julius pl. Trnkoczy, VIII., Josefstiidterstr. 30. V Gradci (na Štajerskem) Vendelin pl. Trnkoczf V Ljubljani Ubald pl. Trnkoczy. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi : Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marijaceljske kapljice za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, znbasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in /.oper zlato ži.j. 1 steklenica velja 20 kr., i tucat 2 gold., 5 tucatov samo 8 gl.
Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoczj-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
Cvet zoper trganje (Gicnij,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat K . ,, , , 4 gl. 50 kr.	*«Wwrf».
¡M~ Ce ni na steklenici zraven stoječega zname nja ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
i um
w
i
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. .">(» kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 50 kr. je pravi.
Kričistilne krogljice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 0 škatljaini 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
Sf Zdravila za živino. Iš
fctnpa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje taštupa trganja po črevili, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bn-leznij,kašlja,pljučnih in vrnthih bo-leznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdr-žujo konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zametkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet zn konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri prctčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenj i v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščanjl od sedla in oprave, pri suSiol itd. s kratka pri vseli vnnnjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 ¡-teki. z rabil, navodom vred samo 4 gl.
Hvnrtlo ! Naši i/.delki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če iiiMio Ime T r n k o o zy in našo varstveno znamko. Zoper ponarejanje istih se sodnijski postopa. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
zraven rotovža	(50)
¿¡JC' in se vsak dan s pošto razpošiljajo.
Služba organista
so takoj odda v Podzemlji na Belokranjskem.
Oglasbe sprejema cerkveno predstojnistvo, kjer se tudi izvedo pogoji in plača. (2-2)
ZA ZIMO!!!
Preč. duhovščini, p. n gg. zdravnikom, logarjem, tovarniškim uradnikom, oskrbnikom in vsakateromu
v varstvo zoper prehlajenje
najbolje priporočeno: 1 trikot-flanelen telovnik in 1 take spodnje
hlače skupaj.......gld. 2-75
isto za gospe ...... „
otroška spodnja obleka . „ 1 do 1*60.
Naročbe posreduje I. avstrijska trgovska nazna-novalnica v Brnu. (30—9) (I. Oester. Handels - Ausknnfts - Bureau Brünn.)
Za manufakturne trgovce in zasebnike.
Izvrstne češke tkanine
znane tvrdke
Vilj. Marki, Wamberg (Češko).
Stauks( bombažno blago) za moške obloke, najlepši obrazci. Burhant, v vseh barvah, dobre vrste. Kanafasse (posteljno blago), razno vrsto, najlo,ši
uzorci, dobro vrste. Oksford/.a srajco in ženska krila, lepi uzorci, dobre vrste. Orlzett za žensko in otroške obleke, izvrstno in trpežno blago.	(10-12)
Uzorci gratis in franko. - Pošilja se proti povzetju.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
XI I i XI X -I i X i i X i X i i i l'Y X' Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y
„AVSTRIJA",
vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje
(ustanovljena 1. 1860.).
Ravnateljstvo: na Dnnaji, I., Nckottenring št. 8, v lastni hfšl.
Zavaruje na človeško življenje v vseh kombinacijah po najnižjih tarifah.
Talto liointaiimei Je ho:
1. Zavarovana svota izplača se po smrti zavarovančevi, kadarkoli se ta pripeti. Za vojake tudi, ko bi v vojski padli.
2 Zavarovana svota izplača se po smrti zavarovančevi, ali pa popred njemu samemu, kadar doseže določeno starost.
3.	Zavarovana svota izplača se po smrti prvo umrlega na preživečega. — (Nasprotno zavarovanje med zakonskimi.)
4.	Zavarovana svota izplača se, kadar zavarovanec določeno starost doseže, njemu samemu, po njegovi smrti pa še enkrat njegovim dedičem.
5.	Zavarovana svota izplača se dedičem zavarovanca, ako pred 00. letom umrje, »ko pa doživi 60. leto, izplačuje
se mu do smrti vsako leto 10"., zavarovane svote kot letno pokojnino. njegovim dedičem pa še ostalo svoto, ako je zavarovanec popred umrl, predno je celo zavarovino svoto kot I tno pokojnino prejel.
6.	Zavirovana svota izplača se otroku, kadar določeno starost doseže, ako bi pa otrok popred umrl, povrne se vplačana premija z o'¡i, obrestnimi obresti.
7.	Zavarovana svota izplača se otroku za doto, kadar določeno starost doseže, ne da bi bil še kdo zavezan premijo plačevati, ako bi plačnik premije popred umrl. Vplačane premije povrnejo se, ako otrok pred določeno starostjo umrje.
8 Razun navedenih kombinacij sprejema Avstrija" še zavarovanje pokojnin in rent.
L. 1888. izplačala Je „Avstrija"........gld. 376.23414
Za svojega obstanka (1. 1860.) pa je izplačala	„ 6,660.000
Društvene rezerve znašajo koncem 1. 1888.	„ 2.587.984 51
Društveno premoženje koncem 1. 1888.	. „ 2,633.242-38
Ponudbe za zavarovanja sprejema, pojasnila, preglede in tarife brezplačno daje
ItfadžoriliStvo „AVSTRIJE" v X,j«Mjani:
(3-3)	Ignacij Valentinčič.
Pisarna: Sv. Petra costa št. 7:S (nova).
X X X X X X
m ü
Andr. Druškovič
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
priporoma po zolo ni^lci ceni
okove za okna in vrata, štor e za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Po rti and- in lioman-cement, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lepo in moono luirejona
10
sledilna ognjišča
in Jijlfc ^ftiamezae dele.
Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v mu 11 h urah i» majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železOliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesiogaste trombe i» ventile in železna okova.
3E».	s	(47)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
SPfT Tudi se dobiva. #mirom sveži domki mavec, (Lengcnfelder Gtjps) »a
gnojenje polja.
jv^ PltElf^ijiil [5I\vtfšl Piplj
Silila 5l2i£lS ~ —-