V i„ri>k.c«tit«k luaUta ■kajt m »»M* » Mari-i.ru brn poiiljai.ji 11» 1,1111 11 T** leto H t(l. - k, ' A p.,1 Ma ..•«., - .. , j ,, trt Ic-U . * ., SO ..
I'n  |K>-11
g, M IM<> 10 |1, — k. ,j pol lrt» • • i. — .. u (ftrt l«ta I ., <i0 ..
VrwlniilT.> in,>|.i jniiiilto if v kili lili,ali
1 (H«fTBfMM) *t. 117.
Or.nnuiln:
navadna drr*t»pn-> vr«tc> plačnjr kr., t« t»i» natians lkr.it kr. iV M tiska Škrat, kr. či» a« tiika Škrat -
i.....    || rarakt    pu^u ■
jrju |i<> prostoru.
/a vsak ti..-k jf plai uti kolrk (llPinpi'lj) za 30 k.
Hnk.ipi-i  m uii »rafajn, dopisi naj u« Ma|[i>Toljnt franknjtjo.
Št. TO.
'V Mariboru 15. scptonibra l.HOH.
Teo^J I.
Vkaj ImvsciH Kasiran postave o ravnopravnosti
slov. j etika v javnih Šolah in u radni j ah na Kranjskem.
(Konec.)
se nam zdi, najvažniji §. sc glasi tako-le: „Določba §. 4.), kolikor še ni že zdaj v djanji, naj se zvršuje
Peti,  in kakor prejšnjega paragrafa tako, da se v bližnjem Šolskem letu prvi razred in s tem napredujoč  v prihodnjih letih  viši   razredi  po   tem načinu
uravnajo'.
Tukaj pa doseza pogubna naša slovenska pohlevnost in zadovoljnost z malim najvišo stopinjo! Tedaj samo v prvem razredu se ho slovenščina začela in „napredujoč" (V) bomo imeli svoj slovenski jezik na gimnazijah še le čez 8 let! To se pravi trdno stati za pravice in spoštovanje tega. kar nam je drago, za naš jezik V „Za uradnika, duhovnika, obrtnika, učenika, zdravnika1" nam je po sporočilu našega jezika treba, pa še le mladi ljudje če/, osem (ali celo 12) let bodo slovenski izšolani V Naši profesorji, ki hi z navdušenjem in veseljem prevzeli uk v domačem jeziku, ti vrli možje si kruh služijo na Hrvaškem, na Lahih, na Nemcih. Učiteljev nam ne manjka. Knjig nam ne bo manjkalo, samo izrečeno nuj ho, da se bodo rabile. Kje so tedaj vzroki, da bomo narodno stradali še 8 let V Slovenščino tirjanio , plavanje tirjamo, pa zahtevamo, da se nam priliva le počasti in počast] samo malo plitve vode, kjer se ne bo mogoče koj plavati učiti!
Možato, in v svesti, da pravično stvar zahtevamo, naj se po prena-redhi prejšnjega paragrafa tudi ta spremeni tako, da se koj v prvem letu začne na vsi gimnaziji in realki kolikor največ mogoče predmetov v slovenščini učiti; naj sc nemudoma odpravijo tuji nemški pednntje, ki naš jezik zasramujejo, iz naših gimnazij, ter naj se nadomestć z domačini, kterih nam ne manjka, ki so možje pravega srca za naš doni in možje vednosti. kakor morajo hiti. — če se ne bomo pogumno oglašali sami za svojo pravdo, drugi se baš ne bodo; če pa poguma nimamo in smo vedno le ponižni in ponižni, znali nns bodo od leta do leta ob steno pritiskati in za geslo bomo imeli ribniško: „trpi grba! trpi grba!" kakor jc ondanšnji dopisnik iz Ljubljane v „Slov. Narodu" dobro rekel.
Predno prehajamo dodruzega dela „ravnopravnosti" slov. jezika, namreč knr se tiče uradnij, bodi nam dovoljeno , da tu ponavljamo misal, ktero e „Slov. Narod" že večkrat kot eno vodilnih načel vsega našega narodnega elovanja povdarjal. Ako hočemo namreč, da se vstopimo kot slovenski na-r I častno in samosvestno na javni oder, ako hočemo, da nade narodno giba ie ne bode postalo s časom le lepodušno sanjarenje po tem, kar je nam doe .či, temuč da s časom z navdušenjem in s splošno narodovo močjo stojim«' za svojo reč in krepko v hran svojim nasprotnikom: treba nam na-ro. ne šole, To je tedaj naglavneja ti rjatev , ktero moremo in moramo staviti. Ako imamo dobre narodne šole, dobili bomo ljudi in moči, in vse drugo potem, če se nam še tako odbija, mora priti. Narod jo treba podu-čevati, drainiti. Kar pa bo ves podučen in vzbujen narod kot svojo tirjatev, od ktero se ne odstopi, na zastavo zapisal, to hode dosegel, hodimo po šolah dobri, ne polovični Slovenci, potem bomo dobri Slovanje in kot Slovanje v svojih tirjatvah ne bomo nikdar sami, ni dokler nam potrebna Avstrija obstaja, niti ne potem, če se nesreča pripeti, na ktero nam v strašilo Kaiserfeld kaže. — To raj, slovenski poslanci, dajte nuni šole cele, ne krajšajte „za zdaj" pravice, ki je pogoj razcveta našega narodnega življenja, ne imejte za našo bodočnost kvarnih, samo nasprotnikom služeči!) ozirov , ne polovičito !
Kaj mislimo o slovenščini v javnih uradih č. bralec že vć, ako konsekvencije iz tega poteza, kar smo izrekli o slovenščini v šolah. Ponižnost se nam zdi tudi tukaj škodljiva. In predno svoje misli razsnujemo, kazati nam je na mišljenje in izjave prostega naroda. Dva tabora že sta enoglasno in brez pridržkov izrekla, da mora v uradili veljati slovenski jezik. Koder koli hodite po Slovenskem in če poznate ljudstvo, vzlasti tisti đel, ki je jei denašnje borbe in razmere spoznavati, očito vam je, da so izrekuje in pritrjuje: kar veljajo drugod doma drugi narodi, to moramo veljati domami. Ni toraj vseskozi prav, temuč enostransko je, ako se mi, zahtevajo svoj jezik v uradnijo svojo dežele, stavljamo preveč na stališče potrebe. Potreba in sveta naravna pravica! Ne samo, ker nam je raba slovenskega jezika v uradnijah od sile potrebna, temuč tirjati jo moramo tudi, ker hočemo, da se naš jezik v našem domovanji v čislih ima in ne stavi za tujim, še toliko literaturo imajočim.
Za tega delj nismo, in noben samosvesten Slovenec ne ho zadovoljen s tem kakor deželni odbor začenja svoje sporočilo. Tam se pravi: „Kat se tiče rabe slovenskega jezika v javnih uradnijah, obsega ta načrt ono okrožje uradniških opravil, kadar gosposke bodi-si z besedo bodi-si s pismom stopajo v dotiko z ljudstvom". Kaj so to pravi! Namestil da bi se reklo: Na slovenskem Kranjskem j e slovenski j ez i k i z k lju či v o uradu i jezik, — pravi se tu: dajo za tačas, kader uradnik v dotiko z ljudst vom pride. Do zdaj jo bil nnš jezik le za „ljudstvo" — zdaj posiluloh pa mu moramo v vsneeni krogu časten prostor dobiti, Odbor naj bi so bil bolj varoval, tak, po nekem aristokratizmu dišeč stavek v poročilo postaviti.
Načrt II. dela postavo (namreč zastran javnih uradov) si, skoro bi
djali. prizadeva . da bi bil soroden tistim znanim pa neplodnim ukazom in ukažčekont. ki so šli med slovenske uradnike, pa so imeli stranska vratica kakega „nacli moglichkeit" — „nach thunlichkoit" in so bili prezirno v temne kancelijske predele obsojeni.
Paragrafa 7. oddelek a) pravi: „Slovensko vloge naj se vselej rešujejo v slovenskem jeziku". To ni nič! Postava naj apodiktično govori! Znano je, da bo naš kmet uradnika nekako boji, znano jc, da misli, ka bo laglje pravdo dobil, če sodniku tako vlogo da, kakor jo ta rad vidi, znano je, koliko imamo zakotnih pisačev po deželi (izgnanih kancelistov, starih kaj šolanih vojakov itd.), ki kmetom nemško vlogo delajo. In med našimi advokati in notarji (ekserapla odiosa) jih imamo mudgtr-ki' se starega kopita drže. Ti bodo naprej delali kakor dozdaj nemško in na nemške vloge ne bo treba slovenskega jezika. Zakaj se postava vsemu temu in druzemu enacemu no ogne z določnim §. „Na slovenskem Kranjskem je uradni jezik isključivo slovonski in vloge se rešujejo slovenski". V tem, bolj določnim smislu izrečen §. bi se ne dal ni solistično viti in raztezati, niti bi se uradnik ne mogel odtezati svoji dolžnosti. V tem smislu izrečena postava, bi bila bolj vredna svojih stvarnikov, borilcev za narodne pravice.
Odstavka h in c tega paragrafa sta, da si se iz stilistike ne vidi posebna juristična modrost (na primer, v obeh se govori o „slovenskih ljudeh") povprek precej sorodna tistim postavam, ki so dajo raztezati ali krčiti kakor jih ravno uradnislvo rabi. Mi mislimo, da v taki, za nas prevažni zadevi nikakor ni bilo prav, držati se prestrogo pravila, da mora postava kratka biti. Polje, da je določna, bolje, da so no da ni od uradnika ni od stranke razlagati tako ali tako, tomuč da se vsaj do važno posameznosti imenuje in določi ter pove, na pr., o sodnijah malo več kakor „sodne reči v civilnem kakor kazenskem postopu."
Nekaj je, česar v tem načrtu postave zastran javnih uradov zelo pogrešamo in brc/, česa nima cela postava pravo podloge, in to jo vprašanje kako se more, in kako se bode izvrševala. Zastran šol so pač pove, da ima že z bližnjim šolskim letom v veljavo stopiti, tu pak sc samo izreče v §. 9. da se „ministrom, kterih se dotiče, nalaga zvršilo te postave". Ali mi mislimo , da mora že postava sama v posebnem paragrafu skrbeti, da se bo mogla dejansko izvrševati. Kajti, kaj jo glavni zadržek, da so naši uradniki večni nasprotniki vpeljave slovenskega jezika, kaj jc vzrok, da so tisti vladni ukazi, ki jih na papirji že imamo, imeli svoje „nach moglichkoit" in so se zato prezirali, — če ne to, da ti uradniki, viši in niži, povprek ne znajo našega jezika pisati, če ga tudi žo govore. To so možje, ki so do zdaj že dva velika slov. tabora na noge spravili, tudi spoznali, in zato so tirjali, da se postavi nemudoma vsem uradnikom obrok pol lota, da s e jezika dobro nauče, da se komisija postavi, ki bo po tom času uradnike izprašala, ali so zmožni na. Slovenskem uradovati, ali no. V tej reči ima načrt postavo prazno mesto, ki se more dopolniti, sicer bodo vkljub vsem postavam uradnik djal, jaz ne znam, torej ne morem. Le s postavo prisiljen se bo učil; kajti resnično je, kar je eden govornikov v ljutomerskem taboru o tej zadevi dejal: za svoj kruh stori človek, zlasti pa uradnik vse, kar more. Priden in voljan človek se v pol leta nauči tuj jezik, nika da bi domačega, materinega pravilno pisati ne naučil, tem laglje, ker oblike našega pravopisa nikakor niso tako komplicirane , kakor druzih jezikov, temuč imajo ozko sistematično zvezo med seboj.
Na dalje se bojimo, če po celem pregledamo, skromno in bojazljivo kratki drugi del načrta za postavo, da tolmačem vendar še ni popolnoma pot v naše sodnije zaprta. Zakaj dalo hi se besedam te postave, če taka ostane, zadostiti (pravimo besedam, ker poznamo svojo pupenhaj-roerje po uradih) a kot posrednik, izvrševalec te postave bi bil tolmač in ne neposredno sodnik sam.
Na odboru, ki zdaj to stvar pretresuje, na slovenskih poslancih v kranjski zbornici, ki bode v posvet in potrjenje dobila to postavo — na teb je, ali bodo hoteli ali ne bodo hoteli biti celi Slovenci in tirjati cele pravice Slovencem. Ako so že v državnopravnom vprašanji tako bojoči, da jih celo slovanski humoristični listi slikajo kot speče enako kralj Matijažcvi vojski v koroških gorah, naj nam vsaj tu v narodnih rečeh enkrat pokažejo energično možato stopinjo. Minila je doba, ko so je počasi daleč prišlo! Dan denes mora hitro koračiti, kdor hoče dohajati sopotnike do istega cilja; kdor vedno in vedno oprezova, tega pusti čas za seboj in pesljivcu se bode klicalo: S ero venieiitibus ossal (kdor se zakesni, dobi samo kosti!)
h il(7,cliiili zborov.
Govor poslanca Hermana v deželnem zboru itirskem proti
adresi.
Po tem kar smo ravnokar slišali in kakor pripoveduje adresa, bili bi svobodni, prav svobodni in srečni. Temu nasproti druzega ne rečem kakor: Čem glasneje se svoboda obeta, tem bolj sc proti njej greši. Jaz si bom dovolil, gospoda moja, pokazati Vam reči od celo nasprotne strani.
V avstrijski državi biva mnogo ljudstev. Ko so se različno dežele in ljudstva zaporedamu vladarski rodovini habsburški podvrgla, niso tega sto-
rila brez pogojev in pogodeb, ktero so zdaj njihove deželne pravice; tako so si zavarovali svoje individualitete in lastni život; vsa slava, vso blagostanje, vse spominske stavbe, vse rodoljubje z njegovimi velikimi čini, vsi sijajni spomini spadajo v avtonomno dobo teh dežel, in Avstrija je pri taki deželni zvezi - adresa bi rekla: pri taki rsmcli državni snovi" — srečno premagala najveće nevihte in nevarnosti. Te dežele in ljudstva in tedaj tudi država sama je jela pešati, ko je hotel vse pod eno odejo spraviti absolutizem, kije vsegdar centralisator in v nobeni stroki človeške delavnosti ne trpi samostojnosti.
Centralizem in njegova Blaboglasna sistema sta bila državo tako ob nič dela in V88 Človeško delovanji' tako ustavila, da bo treba najvećega prizadevanja, združenja in približevanja, predno bomo mirno uživali dobrote omike in ustavnih pravic.
N c prek 1 i e lj i v a oktoberska diploma priznava na zgodovinskem pravu stoječo individualiteti) posameznih kronovin in dežel, jim daje najširšo avtonomijo in stavi poroštvo za Varnosl in moč državino le v one pravne naprave, ktero enakomerno odgovarjajo Zgodovinskemu pravu in djan-skim različnostim med posameznimi kronovinami in deželami, kakor tudi tirjatvam njibne nerazrusljive čvrste zveze. Gospoda moja, to bi bila ona „smela državna snov", na ktero kaže adresa.
To oktobersko diplomo, ki y precej natanko izrekala, kako bi morala biti Avstrija kot državo osnovana, dela je ob moč centralizajoča, vsiljena, nepremenljiva februarska ustava, ktera je deželno avtonomijo
skrčila in strogo deželne zadeve prepustila razsodbi državnega zbora, čegar po umetnih volilnih redili stvorjena nemška večina ni poznala potreb družili narodov in jim ravno nasprotno ravnala.
Veliko veselje je bilo tedaj, kakor zdaj zarad dcceniborsko ustave med nemško BVOJbino (coteiie). ki je krmilo v roke dobila in čez žalost in proteste družili narodov ravno tako hrezozirno in neusmiljeno na dnevni red prestopala, kakor zdaj. Kakor zdaj decemberska ustava, tako je bila tedaj februarska ustava rešiteljica in sreča, in le z mezincem se je dotakniti, bilo je toliko kakor razpad Avstrije, kakor zaničevanje postave. Tudi takrat jc bilo „gorje zinaganim" in šiloma se je ustava izvrševala kakor zdaj; tudi februarsko ustavo so hoteli oživotvorili z zapori, s časnikarstvom, ktero so stiskali, s silo. z razpuščenimi deželnimi zbori in posadniin stanjem, kakor zdaj hočejo oživotvoriti liberalno ero, in skladavec predstojeće adrese je podpiran od deželnega zbora takrat ogersko državno pravo ravno tako znniko-val ter kot ničlo in neveljavno izrekal, kakor zanikava dandenes češko državno pravo. Kavno to nam daje upanje, da bo skladavec nekdaj tudi še priznal češko pravo.
Gospod poročevalec jo govoril o strohnelem državnem pravu češkem; jaz si bom dovolil pokazati Vam samo en izgled: Gospoda moja, za dobro pravo Augustenburžunn ste, dasiravuo ima Nemčija že več knjezov kakor celi svet (smeh), preiskavah stare arhive in nabirali adrese; dobro državno pravo češko pa Vam je strohnelo!
(iospoda moja, takrat ste tudi dvalizem imenovali smelo državino snov, kakor imenujete dandenes federalizem. Toliko časa je vpila advo-katovsko- birokratičnn ustavna stranka v državnem zboru: „Avstrija smo mi", dokler so jej .Magjari v lase skočili; mm se je vdala češ: „Ako ne moremo gospodariti po vsej Avstriji, gospodujmo vsaj v eni polovici!" To je pa, se je vpilo, le pomirje z Ogersko, le z Ogersko.
Za očetom nemogočega februarskega patenta pa je prišel mož. ki si jc zapisal na svojo zastavo pomirje z vsemi narodi, ki je pot odprl do po-razumljenja in prepustil pomirje z Ogersko ravnopravni sodbi družili narodov.
Gospoda moja, zastonj je bilo, da je bil septeinberski manifest zarad svojih nravnih načel splošno pomirljiv (ugovarjanje), daje manifest zaupanje v Avstrijo na novo zbudil, da ga je velika večina avstrijskih narodov zadovoljna sprejela (Živo ugovarjanje) Da! (Smeh.)
Zastonj je bilo. da je bilo llolkredijcvo niinisterstvo preblago, da bi bilo s tiskovnimi pravdami preganjalo februaristO, in daje za njegovih časov imel tisk dejansko nnjvečo svobodo; zastonj, da si jo Belkl'edijevo mini-sterstvo pošteno prizadevalo državno gospodarstvu v red spraviti, davke znižati in da je bilo državnim upnikom pravično celo med vojsko, ktero jc od svojih sprednikov podedovalo; zastonj, da je bolelo kači birokraciji glavo streti in ljudstva z avtonomijo blngonosno osrečiti; zastonj, daje nnjstrast-nejše adrese februarskih deželnih zborov presvitlomu cesarju predložilo.
Gosp. Beust pa najkrotkejših, najbolj opravičenih in najbolj lojalnih (postavnih) adres federalističnih deželnih zborov cesarju ni predložil, ampak je deželne zbore razpustil — zastonj! Prijatelji ustave, ktera seje bila ustavila (sistovalai. ministarstvu niso mogli nikdar opustili, da jih je razkropilo in ob gospodarstvo delo. In na vse protege so začeli ti nasprotniki pomnjenja z vsemi ljudstvi zvoniti plat zvona s tem razkazajoči, da mora v Avstriji le njihova volja veljati in da jim je Avstrija in njihovo gospodo-vanje neločljivo zvezano. Še zdaj se niso tako imenovani liberalci tega strahu znebili, kakor smo denes videli, in ne bi bil liberalec, kdor bi ne vrgel vsaj en kamen na to ministerstvo. kakor bi tudi on ne bil liberalec, kdor bi cerkveno oblasti in cerkvenih oblastnikov ne grdil; kdor bi tega ne storil, ne bil bi liberalen kulturovec, ne korakal bi pred civilizacijo in liberalec bi vendar vsakdo rad bil (Nemir).
Da bi javno mnenje nase natvezli. da bi kot liberalci veljali in pred civilisacijo koračili, Bkopali so versko vprašanje iz tal in uničiti konkordat ter vpeljati civilni zakon je bil začetek in neovrgljiv dokaz svobodomiselnosti.
Po Kraljevem Gradcu, kamor nas je peljala nesrečna politika nemška, ki nas je stala vsako leto 80 miljonov, izpehali so Avstrijo iz Nemčije in avstrijski narodi, ki se bogme zarad tega niso mogli pritoževati, menili so, da se bo enkrat tudi žo v Avstriji razvedrilo in da se bo konečno pričela in vtnlila avstrijska politiku, politika vseh in za vse narode, bo prebil m sc jo pokazalo, da jc bilo to upanje prazno. Dobili smo državnika ptujca — žalibožo nam dohajajo naši državniki zmerom lo po istom vetru — državnika,
ki Avstrije ni poznal. Temu je veljalo izgubo poravnati, in stare uplive zopet pridobiti; zatorej jc morala priti zveza s Francijo, različne poskuinjo v joini Nemčiji, zatorej se jc bilo treba z Ogersko tudi pod kupom pobotati, drŽavo razpolovičiti. zapadno polovico centralizovati, na videz liberalizovati, germa-nizovati in antikonkordovati (smehi. da bi tako mogli državo očiščeno od Sla-viznia v liberalnem svitu Nemčiji ponuditi — tako se bo godilo, g. m. (smeh) — tisti Nemčiji, v ktero zdaj čez okno lezemo, ko so nas bili čez duri iz-pabnili (smeh).
Avstrijski Slovani bi imeli pri tem početji častno nalogo Nemčiji na čast, ali raje bi rekel Nemčiji v veliko sramoto in kletev, svoje kosti na nemška bojišča polagati.
Pametni možje pravijo, da te politike v Avstriji ne po prej konec, predno ne doživimo, dasebomo drug druzega čez okna metali ali še kaj hujega.
Kar sc ni dalo kriviti, to so razlomili in Slovanom se jc skazala posebna bcustovska ljubav, morali so na steno, nemška in inagjarska stranka pa je pomagala. Deželnim zborom so vado nastavljali, jih strahovali, razpu-ščali, k umetnim volilnim redom so pripregli neslišano vladino siljenje (prosijo), ljudski voditelji so morali iz dežele, ljudski uradniki in učitelji so prišli ob službo, zvesto Hrvaško so predali, stvarjale so sc umetne večine, in tako se je — na levi in desni ljudstva v obraz zusnieltovaje - v divjem direndaji proti pravi ljudski večini in volji podilo v državni zbor, ki ni imel nikakoršne pravne podlage več, ker so bili fehruaristi priznajo ogersko ustavo sami zapustili februarsko ustavo, ktero jim je toliko rabila za agitacijo.
Priznanje ogerske ustave; ni pod'lo samo osnovno postavo o državnem zastopu, ampak tudi deželna ustanovila (statute) in tudi naš deželni zbor je je brez postavne podlago (ugovor, klici: odstopiti). Državni zbor je postal ustav odejen zbor (konstitiiante), a ni imel zato nikakoršnega postavnega mandata; državni zbor in vse, kar je on stvoril nima postavne veljave, vse to je le parlamentarno vsiljeno; državni zbor nima nikakoršne postavne zveze s preteklostjo, kakor to, da so zopet februaristi v njem sedeli. (Ugovor.) V državnem zboru ni bil zastopan česko-moravski narod; ustavil se jo bil izvanredni državni zbor, v kteroga je narod česko-moravski vstopiti hotel, da bi roko v pomirje ponudil; v tako imenovani ustavni državni zbor so ga bili sicer povabili, a ne da bi so posvetoval o podlagah, na kterih naj bi stalo avstrijsko pravo; ne, to podlago je ministerski reskript 4, februarja s kratka vsilil, pokorščino so hoteli ne svetov. (Konec prih.)
KI. Meja deželnega /.bom Kraiijskoiuja 11. Nt>p.
(Izv. sporočilo.)
Dnevni red: 1. Poročilo finančnega odbora o porabi Glavarjeve ustanove.  Vsi nasveti odborovi se potnic.
2. Poročilo istega odbora o prejemu uekterih ustanov v deželno oskrbovanje. Tu se je vnelo nekoliko besedovanja, ker jo odbor svetoval, naj bi 5%, vseh ustanovnih dohodkov teklo v deželno blagajnico, da bi se. s temi % nekoliko poravnali stroški za oskrhljevanje; posebno je ugovarjal posl. Kaltenegger taoemu odbijanju od dohodkov in tirjal naj bi se brez plačila oskrbovalo. Ti % '}i znašali 1000—1050 gl. na leto. Dr. Costa je za pobiranje tacega odškodovanja. Co ga dozdaj vlada ni pobirala, našla je svoj račun v kolekih, sicer je pa tudi ona hotela tirjati nekoliko °/u. Tudi no bo to tistim v kvaro, kteriin se bodo ustanove podclevale , ker se bodo °/o lo tedaj dejansko jemali v deželno blagajnico, ko ho ravno ustanova brc/ vžitnika, Tudi Kromer se šlaga s Gostem češ da moramo pametno gospodariti. Deželni predsednik Conrad želi, da bi se dotični nasvetov oddelek natančneje formulirah To se zgodi in vsi nasveti odborovi sc tudi pri 3. branji potnic.
."». Podpiranje nasveta, kterega je stavil dr. Pleivveis in tovariši, naj sc tako spremeni in popravi §. 87 srenjskega reda ljubljanskega od 'J. junija 1850, da sine župan lake srenjske odbornike, ki bi neredno obiskavali za-stopove seje, kaznovati z globo do 20 gl.; kobi jih po 2kratnem opominjanji ne bilo v zbor, zgubili bi svoj mandat in bi se v isti volilni dobi ne smeli več volili. Nasvelovalec obširno dokazuje potrebo te spremembe in predlaga naj se izroči njegov nasvet odboru za srenjske zadeve. Obvelja.
I. Poročilo o razdelovanji spašnikov daje povod dolgemu besedovanju, kterega se vdeležujejo poslanci Kromer, Kaltenegger, Costa, Piutar, poročevalec dr. Teman in deželni predsednik. Kromer in Kaltenegger trdita, da taka postava ne spada v delokrog deželnega, ampak državnega zbora. Deželni predsednik ju zavrne, da je po vladinom mnenji to deželna zadeva k deželnemu gospodarstvu spadajoča. Z malimi spremembami se sprejme postava tudi v 3. branji. Aptaltrcrn tirja slovenski postavi nemško prestavo. Dr. Poman je proti temu, češ da sc je že toliko nemških postav brez slovenske prestave dalo. Ce si pa hočejo na privatni poti prestavo preskrbeti, ne bo ugovarjal.   Z 18 proti 10 glasovi pade Apfaltrernov nasvet.
Prihodnja seja v ponedeljek. Na dnevnem redu stoji med drugimi novomeška volitev.
IO. ries.cliictfu /.bora »tieskega 12. sept.
Prvi predmet dnevnega reda je podpiranjeDrandstiittorovega nasveta, naj se napravi še V tekočem zasedanji deželna postava, ktera naj odprau zapreke, ki so dozdaj overala, da sc niso mogle ustanovljati veče srenje. Nft' svetovalec povdarja potrebo večih srenj po deželi, ktere bi mogle uspešno delati. Ker se iz gizdavosti ali drugih nialeučuih nagibov mnogo srenjskih odbornikov ustavlja takim srenjam, naj bi sc dala deželnim in okrajni"1 sestopom pravica, da bi smeli menjše srenje, ki so sanic zase brez vrednosti, združiti v eno večo. Srenjam samim to združevanje pripuščati ne gro, »el ne Iniilo iz raznih vzrokov nikdar prišle do združenja. Nasvet se izroči odboru za srenjske in okrajne zadevo.
Posl. Lipold poroča v imenu linančnega odbora o uekterih odstavkih dežolnega računa, in sicer n poglavji: potrebščino za poduk. Šola za pod-kovanje prizadeva (i«7'2 gld. stroškov in ima 3050 glo. dohodkov. Posestvo
za gospodarske vaje ima D47 gld. stroškov, nobenega dohodka, Kmetijska Cola potrebuje 11.480 gld. stroškov in daje 1600 dohodkov. Vsi odstavki I« brel ugovora potnic.
Dr. Altmnn poroča 0 strošku, za deželno zastopništvo in upravo. De-ž«dni zastop prizadeva 19.276 gld. Stroškov; za deželno upravo -e izdaja 182.102 gld., dohaja i/ uprave pa 2640 dd.
Syz pOroOS o nasvetu, naj se ustanovi na tehnični viši loli stolica /a mehanično tehnologijo in popularen nauk o strojih I DMŠinah).
Po kratkem besedovanji sedovoli za to stolico za Vittko leto (00 gld. in za prve priprave 1000 url<l.
Mestni srenji Knittenfcld se dovoli po dolgem besedovanji z malo večino, da se sme ločiti od 1 I /. njo združenih občin, ktere se bodo vsaka sama zase ustanovile.
Dvorni svetnik Tunner poroča o spregledu delavnosti visoke šob' tehnično in više realke. Deželni zbor veselo pozdravlja napredek teb šol in odobrava vse. kar je v tej zadevi odločil deželni odbor, kteremu se daje ob enem pravica, da sme med šole po deželi razdeliti vse knjige, kar jih ne potrebuje knjižnica na Ivnnišči.
Pri deželnih šolah se bodo za zdaj še dajala šolska darila.
Kupčijski oddelek više realke se ho razpustil, zato pa dalo kupčijski in obrtnijski akademiji v Gradcu 3000 gld. letne podpore. Zato pn bo morala akademija brezplačno sprejemali nekoliko učencev, kteriin ho obiskovanje dovolil deželni odbor.
Za porovodji se volita baron Boul in Sessler. Na mesto dr. Razlaga so voli v odbor za računsko sporočilo poslanec bipold. ki je izmed Slovencev edini nazoč. Prihodnja seja v pmiedelek. Na dnevnein redu stoje poročila finančnega, peticijskegn in odbora za Pfoiferjev nasvet glede prodaje drž. posestva Eisenerz in sporočilo odbora glede vinske šole v Mariboru.
7. iojn deželnega zboru koroikego,
Predsednik bere prošnjo društva v podporo uhožnini pravnikom na vseučilišči dunajskem, naj bi mu deželni odbor dovolil nekoliko denarne pomoči; nasvet poslanca Puehera s t tovariši, naj bi se deželni odbor obrnil do iužne železnice s prošnjo, da bi se po koroški črti po dvakrat na dan vozilo; nujni HRSVet posl. Weindorl'erju. naj bi se odsihmal vsem srenjam koroškim brezplačno pošiljali stenogralieni sejni zapisniki. Nasvetovaleo podpira svoj nasvet češ da se je že mnogokrat tožilo, da se dežela ne briga za delanje svojega deželnega zastopa, da se temu more le v okom priti po poduku in razjasnevanji, da so v to najbolj pripravni stenogralični zapisniki, ker najna-tančneje opisujejo zbor in da bi stroški tega dopošiljevanja za vseh 224 koroških srenj ne iznašali več nego 200 gld. Nasvet so brez besedovanja potrdi.
Poslanec Herberl podpira svoj nasvet, da bi sezboljšala cestna zveza med lavautinsko dolino in Rudolfovo železnico dokazovaje, kako malo dotike ima ta dolina z svetno prometo, cesto so slabo in voznimi torej draga. Z( leta 1850 se je prosilo boljih potov, a zastonj; prošnje so se ponovile, ko se je dovolila Kudolfova železnica. Na Dunaji so zopet rekli, da za leto 1808 ne more biti nič, morebiti pa za leto 1869. Ko bi še deželni odbor podpiral Lavantnioe, dalo bi se prej kaj doseči. Nasvet se izroči odboru za stavbe in ceste.
Gironcoli poroča v imenu finančnega odbora, in se potrdi neka pogodba s celovškim mestom iu prodaja uekterih deželnih posestev. Zarad stanovanja, v ktercin se nahaja glavna, vojaška straža, naj se dež. odbor pogoja z državnim vojnim minisloistvoni, da glavno stražo razpusti, stanovanje pa naj bi se potem prodalo; kobi pa to pogajanje ne izdalo, naj se dalje pravda, da se varuje deželno premoženje.
Po kratkem besedovanji obveljajo z večino vsi odborovi nasveti tudi zadnji, naj se dene za prodana posestva skupljeni denar v doniestikalni zaklad.
Kbner poroča tudi v imenu finančnega odbora o proračunu za u lanove in zavode in nasvetuje nektere premeinbo dosedanjih računov, /a zastavnice se postavi v račun 8719 gld. 27 kr. stroškov. 4278 gld. dohodkov. Kbeulova ustanova naj bi se tako podolevala, da bi stroški ne presegali dohodkov, v račun se torej slavi za oboje 475 gld.
Zaklad za invalide ima 45.965 gld. dohodkov in ravno toliko stroškov. V račun se nadalje postavijo enaki stroški in dohodki pri sledečih ustanovili in zavodih: Sirotinska ustanova 71 MS gld., ustanova za bolnišnično kapelo in benelicijate 70* gld., za zidanje norišnične 1217 gld., za bolnike 47.848 gld, Pri tem odstavku se naroči deželnemu odboru, naj premisli in pretresa, ali bi ne bilo ustanovi za bolnike na korist, ko se napravila lastna lekarniea in naj o tem poroča pri priliki deželnemu zboru. Stroški /a zdravila namreč znašajo zdaj po 4000 gld. na leto. Zaklad za uboge in bolebavo 5732 gld. porodniški zaklad 4288 gld., zaklad za nore 10.(110 gld. II koncu nasvetuje finančni odbor, naj se naloži deželnemu odboru v prihodnje skrbeti, da de želni račun ne bo od leta do leta rastel, kjer pa bi bilo povekšanja treba, naj to posebno naznani z nagibi vred. Vsi nasveti finančnega odbora se po-bde in se seja sklene ob 11'/, dopoldne.   Prihodnja seja v saboto.
KI. seja deželnega /.hora gorlikega 10. •ept. seje začela ob 5'/4 uri zvečer. — Ni poslancev Dottorija iu pl. Pretisa-i (zadnjega menda ne bo več) in knjezoškofa. Potrdi se zapisnik prejšnji' se e. C. komisar povzame na to besedo: Čestitam si odgovoriti na interpelacij », ki mije bila podana po dr. Deporisu in tovariših v seji dne* 3.sept. zastran govoric, ki so se storile po m kterih časnikih, da se je pogodila italijanska vlada z vodstvom Rudolfbve železnice, da bi se namreč zagotovila železničnu črta čez Potablo.
Visoko niinisterstvo kupčijstva meje pooblastilo, naj tole naznanim: »Prizadevanj0 vlade, podpirati železnico, ki naj bi se delala čez Predel po oočki dolini s stransko črto proti Vidmu, se ni nikakor premonilo." Naila-<biljujo slovenski: Štejem si v čast odgovoriti na interpelacijo častitega gospoda poslanca, dr. Tonklijn in tovarišev njegovih, podano mi v seji od 25. avgusta zaiad pridrUŽenja uekterih občin politiški/n okraja (liadiškega sežanskega k poglavarstvu Goriškemu:
Ker se vsled >. 1" postave od in. maja t. 1. zadevajoče uravnavo politiških upravnih oblastnij meje polit okrajev z mejami sodnijskib okrajev križati ne smejo, ni bilo mogoče drugače, ko da 10 si- poprejšnji politiški Okraji i>!i in kakor |0 lili vidiki, v nove   sedanje politiške okraje združili.
Ko so se nove okrajne soduije vsled postave od 17. junija t. I. ustanavljale, ni imel. \is. ministerstvo pravosodja časa, da hi se bilo pogajalo zarad kakih prenai 1 dilb. kar se tiče razdelitve sodnijskib okrajev; vendar pa ni zoper to, da se zdaj, ko to okrajne soduije ze vpeljane v smislu §. 2, če treba, meje lahko prenaredč. Po tem takem bi bilo mogoče, da se v interpelaciji imenovane občine k polit, okraju Goriškemu, ob enem pa tudi h kteremu \ ia okraj spada joeemu BodnijskemU okraju pridružijo.
Ako razodene torej deželni /astop vladi kako željo v tem oziru, hode njena skrb. da se ta reč v obravnavo . '.me. in da se vstreže koristi deležem ev.
Deželni glavar naznani :'. peticije le lokalnega pomena; to sc izroee po Deperisovem nasvetu cestnemu odseku, ki je svojo prvo nalogo /e dovršil in naj bo zunaprej pretresal VSO peticije, ki bi se utegnile še podati.
Prvi predmet dnevnega reda: vladin predlog zastran šolskega nad-zorništva gre odseku vladinih predlogov v pretres.
Dr. Deperis bere v drugo iu zadnje postavo, po kteri naj se raz-vrstijo in vzdržujejo nedržavne ceste, ki se odobri s Candussijevim pristav-kom: ,.Da si' izreče za skladavno cesto tudi tista, ki pelje z Ajela čez Kraiilj do poštne šeste.'*
Grol Strasoldo bere Bporočila finančnega odseka o preudarkih VVerdenberškega, Codellijevega in gospinskegn zaloga za I. 1868, ki se vsi
brez opazek odobrijo.
Dr- Deperis bere sporočilo dež. odbora o kmetijski šoli, ki se ima ustanoviti v Gorici, Iz tega sporočila se posnema, da deželni odbor vsled đotičnega zhorovogn sklepa v predzadnji seji je bil razpisal službo za vodjo in dva pomočnika kmetijske sole, da se jih je pa prav malo oglasilo za zadnji dve službi, še menj pa za prvo,
.Med temi, kar jih je prosilo, sta vendar dva zmožna aspiranta za službi pomočnikov, nobeden pa /a vodečegn učitelja.
Zarad tega je odbor po privatni poti popraševal in iskal, da bi ka-eega našel, prepričal se je pa. da če B6 dotična plača ne povekša , ne bo moč privabili zmožnega učitelja.
Potem takem nasvetuje odbor, po dogovoru tudi s tiikajšnim c. kr. kmetijskim društvom:
1. Naj se povekša plača VodeČOga učitelja za kmetijsko šolo v Gorici na 1600 gld.
2, Ako bi se pa ne moglo pri vsem  tem dobrega  učitelja dobiti, naj
s'' i.....blasti dež. odbor,  da se pogaja  privatno s kakim zvedenim
učiteljem, kteremu sme tudi višo plačo obljubiti, da se le ne preseže 2000 gld.
:i. V prvem in drugem priinorljoji bo smel dež. odbor določno imenovati učitelja iu pomočnika, potem ko se poprej porazuini z deputacijo c. kr. kmet. druživa.
Po liasveiu Cei neloveni bo prclrosal lo predloge odsek za posilno združenje župani j.
Deželni odbor po sporočevalcu Dr. Deporisu predlaga ustanovno pismo patrijotičnega odbora za ranjence zadnje vojske, iu nasvetuje, naj ga deželni zbor potrdi in prevzame oskrbovanje dotičnoga kapitala, ki znaša 13.168 gl. 78 kr. -   Se potrdi enoglasno.
Z obrestimi tega kapitala se bodo podpirali ranjeni vojaki zadnjo vojske, in taki ki s,, vsled le vojske oboleli ali nezmožni postali, vdove in otroci vojakov, ki so pomrli V zadnji vojski ali pa vsled ran ali bolezni, ktere jim je ta vojska prizadela; pa tudi oslahljcnci (invalidi) drugih vojsk in njih udove in otroci.
Dr. Tonkli beri' sporočilo dež. odbora na prošnje noktorih občin, da bi B6 razdružile od Bedanjih županij in ustanovile kot samostalne občim;. Poročilo se opira večidel na obširne razloge, zapopadene v poročilih prejšnjega dež. odbora zastran enakih prošinj in konča predlogom, naj sklene vis, .bor: I. a t Dovoli se davkarskini občinam sv. Lucija, Modreja in bom Tominski, da s,' ustanovo skupaj v eno županijo: bi davkarskim občinam Dol-Otlica, Dol s s\. Mihelom, Kobiljaglava, Hrusovica, Kobdil, [vanigrad,
Toinačcviea. Sllto, Volejigrad, Podbrdo, Kuril enca s Kalom, Cczsoča z bogom. Lokva. Lipa iu Kostanjevica, da se ustanove vsaka za-se kol samostalna žapanija. — II. Se zavrnejo prošnje dnvkarskih občin Prvačina, Nemški llul z Grantom in Salež s Samotorco in Brišči, da bi sc odločile od sedanjih žapuiiij. (Konec prih.)
S) o ji i s i.
Iz Ljubljane, 12. septembra. A. jI /.v. dop.I (Sokolska pravda; iz deželnega zbora.) Po „N. I. Presse" naznanjajo tukajšnji nemški listi, da je najviša sodni ja potrdila razsodbo graške nadsodnijc v znani pravdi Sokolcev, ter pristavljajo še nekako čudno novico, da sc je celo zagovorniku g. dr. RazlagU naložila zarad poreduosti (!) kazen 25. goldinarjev. Vsa ta novica zdi se nam nekaj neverjetna, zatorej hočemo počakati, da dobimo zanesljivejše vesti iz oficijelnoga vira. kar gotovo ne bo dolgo trajalo, ako je kaj resnice na tem. kar pišejo nemški listi.
Hudo zadel je zopet naše neniškutarje zadnji sklep deželnega zbora, ko se je namreč zavrgel predlog barona Aptaltrei n-a. da se prestavi postava zarad razdelitve pašnikov tudi v nemški jezik. Gospodarski odsek je namreč predložil nacrt postave le v slovenskem jeziku. Prav dobro je omenil g. dr. Tomaii daje zoper oficijelno prodstavljanjo, ker so je ze mnogo postav sklenilo v nemškem jeziku, a. se niso prestavljale na slovensko. Slovenski jezik so razume, po vsej deželi, nič: pa nima zoper toče se piival.no oskrbi nemška, prestava.   C. Kromer je zopet nekaj kričal o ravnopravnosti, kar jo jako
■metao, čc sc pomisli kako sr> nn in njegovi pajdaži varovali ravnopravnost. Alijo morebiti to ravnopravnost, da bi se vsaka Srba prestavljala na nemško,
iz nemškega na slovensko pa < o je le mogoče naj raji nič. Oj tički saj vas poznamo!
Iz gorenjega Kranjskega. V 9. sept. [Izv, dop.] V Vašem listu ste že večk-at karaklei izovali kranjsko nemštvo, ki prav za prav (to se ve razen Hočevarjev) ni nemško, temuč neka rudna mešaniea ljudi, ki so ali od severa ali ođ vzhoda k nam prišli po slavno znani ,,neinški misiji", ktera se nam ne zdi tolikanj kulturna, kakor bolj neko vsiljevanje in arogantna proglas-nost, s ktero nam hote gospodariti, kakor tudi mešanica iz tistih, za časom ostalih, lilisterskib zapečnikarjov. ki se starega drže, birokracijo in staro policijo molijo , in vse za neumno imajo kar ne gode po njihovi tuji piščalki. Da ta policijska stranka, klen je glasilo ljubljanski Tagblatt. na slabih nogah stoji, tO menda sama najbolj spozna. kajti manjka jej podloge, manjka jej ljudstva. In smešno je če se organ te stranke, da bi to slabost cele stranke (ki skoro imena -franke ne zasluzi) malo zakril. izgovarja iu pravi: da jc naše ljudstvo ,. budit bevveglielr in da za tega delj hodi v. nami. Svetujemo Dežmanu in kranjskim Nemcem (?) naj, ker se je ljudstvo tako lehko da pregovoriti, oni poskušajo po Bvcje delati zoper naše principe. Pač čudnega bi se jim kaj primerilo. Vzbujanje ljudstva in delo v tem smislu od struni VSacega posameznega izmed nas. bode, ako energično hočemo v kratkem času popolnoma neškodljivo storilo to stranko starokopitnikov, birokratov in policijeljubov.   Najbolj jih pa bode spodkopala šola.
Ker sem omenil šolo. naj vam tu iz nemškoslavnega Tržiča prigodbo povem. Dobil sem ral tam te dni letno šolsko sporočilo in jako me je veselilo , da sem od spredaj našel 5 strani obširen prav praktičen spis: „šola, stariši in učitelji". Tako je prav; poduka o šoli je treba vsim našim stališem, tedaj tudi tržaškim. Naj se naši ljudje uče šolo in njeno korist spoznavati, naj se naša mladina uči brati, vse drugo pride potem, tako sem si mislil. Vesel sem bil posebno, da sem na prvi strani bral: „založila srenja tr/iška". Tedaj tudi v Tržiči so srenjski možje pametni postali, dobro! — Ali motil sem se. Nekaj dni potem sem namreč slišal, da prva stran laže, kajti občinsko predstojništvo, ki je gotovo moralo dovoliti, da se zapiše njemu založništvo, ni hotelo plačati ubozega deficita za tiskovne stroške, ubozega pravim: •"> gl. 20 kr. Zakaj ne V Zato ker je sporočiio slovensko in ne nemško. Število učencev in učenk je 4011. Med temi morda jih komaj 20 nemški za silo zna, in med stariši jc enaka razmera. Pa ti modri mestni očetje tirjajo nemško! — Pa še drugi vzrok je, da tržiške srenje očetje niso hoteli 5 gld. zmoči. Zato namreč ker so imena učencev in učenk s slovenskim pravopisom pisana. V svoji modrosti so skrbni tržiški očetje ugenili. da je to škodljivo ker prej ali pozneje zarad Blovensko pisanega imena kdo njihovih otrok ne bi mogel Jerbati". Jaz sicer ne vem koliko bogatih strijcev imajo ti Tržičanje v daljni zlatobogati deželi Indiji, čudim se pa , da ji; Dežnianov Tagblatt tudi pogrol to ostroumno dokazilo , zakaj se naša slovenska imena ne smejo po naše pravopisno pisati, ko vendar ves naš svet ve, da se je Dežman že tudi različno pisal in mora tornj poznati jalovosti tacih argumentacij. Ako ta list naposled pristavlja, da je tržiško občinsko predstojništvo s tem dalo: ..dober uk, kterega naj si tudi drugod kaplanje po deželi, učitelji, da celo (!) c. k. uradniki do srca jemljo!" kličemo mi vsem učiteljem, ki 86 zvesto drže našega domačega jezika, in v tem slučaji vrlini tržiškim učiteljem: živeli i Slovenstvo in slovan-stvo. za kterega blagor taki učitelji, ki se domačega drže, delajo, bode ostalo iu cvelo . če P.og dade in sreča junaška, starokopitnikov in zagriznenih odpadnikov pa bo zmanjkalo kmalu!
Ravnopravnost na papirji in v dejanji.
n.
Pred nami leži izviren uraden spis, pravi ,,1'iik htcxeinplar", da bi si ga ne bili mogli boljega /misliti, ko bi si bili hoteli sami dokazov delati, kako je z ravnoprnvnostjo v dejanji, ko bi nam trebalo orožja proti uradnemu nemškovanju. Ker se je to uradno dete prekasno rodilo, da bi bilo prišlo k razstav ama v Moskvo in Pariz, kjer bi bilo gotovo „zasluženo nagrado" dobilo sedajnosti in prihodnosti v „eksempel", priobčujemo ga tu, da ga ohranimo zgodovini slovenskega trpljenja. Pristaviti mu moramo le, da je od besede tak „dekret" bil poslan tudi srenjskeniu odboru v.lanževrbu in pri sv. Primožu na slovenskem Št irskem. Izvirnik, kterega imamo v rokah, bil je tudi že na Dunaji. kamor ga je bil ,,dekretovani" župan poslal enemu naših slavnih poslancev iz Kranjske, da bi ta na njegovi podlagi interpe-loval slavno niinisterstvo in pravice tiljal žaljeni ravnopravnosti in znanemu g. 1!). Izvirnik pa je brez interpelacije in pravice priromal i/. Dunaja nazaj (•s. naj si Župani sami iščejo pravice in delajo pritožbe.
Nemškemu izvirniku smo pridali slovensko prestavo, da zanimivi „dekret" ne ostane brez koristi za one, ki so dozdaj še zadovoljni z jezikom kterega so se pri materi naučili,   (dasi se tako-le:
slovenischen Spraehe mit den andercn iu Amt, Sekale und Kinhe gesetzlich ausg'spioohon ist, mir \vurde noch nicht bestinunt. mudi vveleher Sprarh-form die Kinlagen und bieniach die amtlichen Krlcdigungen zu erlblgen haben. niiiulich ob iu kiuatisther-kraineriseher oder sudslavischen Ter-niinologie, naclulein iusbesondere die slovenische sich zu einer allgcincinen Schriftsprache noch nicht aasgebildet bat. und dem Amte. dor Sclinlc, nicht zugeinuthet vverden kanu, die Wort-ertindungen und bcgritlshezeiclinungen jedes einzelnen Slaven zu kcnnen; iibrigens liegen mehrtache Bitten und Aeusserungen von sanimtlichen (Je-meinden dieses Bezirkes vor, vorin dieselben ausdrttcklich erklarten, dass die Oesetzesblatter ihnen nicht in slo-veniseher sondern in deutscherSpraehe zugesendet vverden sollon.
\Vas iibrigens die behanptung in der genannten Einlage betrifft, dass in jedem Hausc dieser Gemeiuden Je-inand slovenisch, nicht aber deutscb lesen kanu, BO vviderspricht dem schon der (Jmstand, dass von den unterzcich-neten (ienieindevertretteni mehr als die lliiltte nicht lesen und sebreiben kanu, und zwei Untersehriftcn sogar augenfiillig nicht von der bezcichneten Persou herriihren.
K. k. Bezirksamt Mahrenberg, am h). Mai 1868.
Nor d m. p.
Zald 7 IG P.
An
die Gemeindevorstehung
St. Anton
iu Erlcdigung der Einlage ddo. 8. Mai 18GS wegender amtlichen Cor-respondenz und Krledigungen in slo-veniseher Spraehe wird der Gemeindevorstehung bedeiitet. dass es nicht erst einer bevvilligung bedarl'. dass Slaven in slovenischer Spracbe Kinlngon vcrfasson und dem Amte vorlegen kiinnen, da die Gleicbborecbtigung der
St. 716 P.
Srenjskeniu predstojništvu pri
Sv. Antonu
V odgovor na vlogo 3. maja 18G8 zarad uradnega dopisosovanja in reševanja v slovenskem jeziku se srenjskeniu predstojništvu naznanja, da ni še le treba posebnega dovoljenja k temu, da bi smeli Slovani v slo venskom jeziku vloge spisovati in Hladniji podajali, ker je postavno iz rečeno, da je slovenski jezik z dru
zimi jeziki v uradu, šoli iu cerkvi ravnopravan. Samo toliko da ni s,, določeno, v kteri „jezikovi obliki" se naj izdelujejo vloge in nanje uradna rešila, namreč ali naj se izdelujejo v hrvaški-krajnski ali južnoslovenskj terminologiji, zlasti ker se še slovenščina ni razvila do splošnega pismenega jezika in so ne more od urad-nije ali šole pričakovati, da bi vedela, kako si vsak Slovan svoje besede izmišljuje in misli izre-kuje. Kazen tega hrani urad večkratne prošnje in pisma vseh srenj tega okraja, v kterih srenjo naravnost izrekajo, naj se jim pošiljajo postavni listi (zakoniki) ne v slovenskem, ampak v nemškem jeziku.
Če so pa sicer v imenovani vlogi trdi, da zna v vsaki hiši podpisanih srenj vsaj eden slovenski, ne pa nemški brati, ugovarja tomu že to, da izmed podpisanih srenjskih predstojnikov več kakor polovica ne zna niti brati niti pisati, in da dvoje podpisov ne izhaja od tistih oseb, kteri ste podpisani.
C. kr. okrajni urad Marbreg 10. maja 1868.
Nord 1. r.
Politični razgled.
O deželnem zboru kranjskem pravi „Primorce": „Cesar pri narodni stranki zelo pogrešamo, to je, da je popustila nekdanjo pot državne in sploh slovanske politike v Avstriji ter jc ubežala v tesne kranjsko meje.
Mi no moremo verovati, da ne bi imeli deželni zbori pravice in dolžnosti svoje menitve, svojega prepričanja o državni politi ki javno izrekati, ker so zastopniki celili dežel in v ustavni državi morajo dežele vendar imeti pravico vladi razodevati, ali so zadovoljne z njeno politiko, ali ne. Ne vemo kaj je vzrok, da je poprej tako pogumne narodnjake zgrabil tak strah, odobravati vendar nikakor ne moremo njihovega vedenja, ker se ne moremo ozirati na kratko trajajočo koristi kranjske dežele, ampak lo na blagost vse države v njej živečih slovenskih bratov." Ali kaj pomaga, če kteri slovenskih listov kaj poštenega piše, poslanci vsaj prvoposlanci pravijo, da slovenskih pa tudi slovanskih časnikov sploh iz principa ne bero; saj nam je eden izmed njih to sam pravil.
Ko bi se smeli biblično izraziti, rekli bi da je v ministerskih krogih škripanje /. zobmi zarad cesarjevega potovanja v Galicijo. Brez mini-Bterskega sveta potuje cesar med svoje državljane, a ministri so to še le zvedeli, ko je bilo že sklenjeno. To je pač strašno, da se hoče cesar sam prepričati, kako iu kaj in ministri so odgovorni. — Mogočna dvorna in stranka galiških plemenitašev je potovanje vzročila (da hi le ne dela svobodna era teh strank v kazensko preiskavo), slednja stranka je tudi razglasila svoj program , ki se pa kar se more dozdaj soditi no loči mnogo od onega, čegar točke smo slednjič priobčili.
Kakor se poroča dunajskim časnikom je izrekel e. kr. namestnik na češkim, da se bo mestni zastop v Pragi tekoj razpustil, ko bi izrekel, da se sklada s politiko čeških narodnih poslancev. Sicer pa je svoboda v Avstriji doma.   Prazno je, kar pišejo dunajski časniki o razdvoju med Čehi.
C es k i m listom so brzovlaki prepovedani, samo zato, da bi ne mogla svobodna policija zamuditi konfiskacije. Kes pa nam skoraj ne pride češki list ki bi ne pravil, da je bila .Včerajšnja številka" pograbljena.
Hrvaški deželni zbor se je 12. t. ni, sešel. Obširen dopis imamo pripravljen za prihodnjič. — Iz Zagreba sc piše „Zuk.": Še le potem, ko bodo v eno celoto združene vse dežele, kjer Slovenci prebivajo, še le potem jim bo mogoče vspešno se bojevati proti pretečim nalivom nemškega in italijanskega življa, ktera bi rada slovenski narod do celega pogubila.
Deželni z bor dalmatinski v Z a d r u ne more več skic p a 1i. Slovanska nienjšina, ki je s povzdignjenimi rokami prosila, naj bi se stranki porazumeli in sc dalo v šolah Slovanom nekoliko pravice, zapustila je zarad pristranskega vedenja predsednikovega zbornico, da bi rešila — svojo čast. Da čast. ko bi bilo vsem poslancem na svetu za pravo čast!
Pri Ko toru v Dalmaciji se bo sešel slovanski tabor, da bo sijajno razkril tirjatve slovanskega dalmatinskega prebivalstva; posebno bo zahtevni obrambe svojim narodnim poslancem.
V Pošti se bo napravil severno-amerikanski viee-konsulat. „Itudeče v roke, bukve" za delegacije so že v delu.
Ko bi se primerila vojska med Prusijo in Francijo, jo obljubila Spanj-ska 30.000 vojakov za posado v Rim. Španjski pač ni za nekoliko vojakov, vesela jc če liczadovoljneže iz dežele spravi.
Italijanski listi poročajo o G a ri bal d i j e ve m pismu, v kterem na' znanja svojim volilceni, zakaj je svoj mandat kot ljudski zastopnik položil, boleluiost mu ni dopuščala obiskavati zbor; pripravljen pa je svojo življenj0 žrtvovati, ko bi mogel s tem deželi pomagati v sedanjih stiskah.
1. N«'|i<euilu\i.
Kreditno akcije ->0S fl. HOkr.
DiiiiaJNka lior/a »d
">"„ metalike 67 II. 7u kr.
•V1,,, metalike k obresti v uniji in nov. 67 ti. !'U London 116 fl. 55 kr. 5°;„ narod, ponojilo   60 ti. 80 kr. Srebro   118 fl. 15 kr,
Isuo drž. posojilo   82 H. 70 kr. Cekini   5 fl. 55 kr,
Akcijo narod. Imnko  710 fl, — kr.
Izdatci) in odgovorni vrednik Anton Tenisu
Lastniki I Dr. Jože Voniijnk in dnini.
Tiskar Kduard Janžič