TORBICA
JUGOSLAVENSKE MLADOSTI
LcfO III. V Zagrebu 15 oktobra 1863. Št. I.
Tovavši!
Prijetne šolske počitnice so pri kraju. Okrepčani hvala Bogu in kakor novo zbujeni snidemo se zopet po šolah. Čas je tu, da moramo zopet knjigo v roke in pribavljati si znanosti-za prihodnjost. Tudi naša „Torbica" zopet je na novo odprta, na novo oživljena, ter bratovsko svoj prostor ponuja nam vsim proseča, da zbiramo tudi mi na novo tvarin za njo, da bode čedalje težja in debeleja. Kadar bode polna, poslali jo bodemo med domoljubni svet, — naj kaže, kaj smo nabrali in kako se pripravljamo za prihodnjost. Oh, kako veselo bode pač konci tekočega leta, ko bode slehrni pridni nabiravec pregledoval svoja zrnčica in radostno reči mogel : tudi moje drobtinice shranjene so v „Torbici", tudi jaz skrbim za starost. Ia ko bodejo sivi lasje pokrivali naše glave, ter se delale jamice po naših licih — oh — takrat bode marsikdo imel staro, morebiti že zakrpano „Torbico" v svojem predalčeku. Pregledoval jo bode v bridkih urah svojega življenja in solzice si brisaje, zna-biti bode se zinislil Prešerinovih besed :
„Mladost po tvojej temuej zarji Srce britko zdihiije, Bog le obvarji!"
Da, Bog vas obvarji preljube mlada leta! Delajmo, ne tratijmo prostega časa, ker
„Minula, ki minila Ne bo se povrnila ; Kar časa zamudiš, Ga vekomaj zgubiš !"
PESME.
Slovo inladenčevo.
Dragi časi, zlati časi Vedno meni so bili ; Al preljubi mili glasi Zaposlili sle me vi ! V' daljnje kraje zdaj odidem, Nikdar več dimni ne pridem; Mene kliče v vojsko glas, Zato iti moram jaz !
Vi prostori meni dragi — Da ste srečni vekomaj! Zapustim vas kraji blagi, K vam nepridein več nazaj. — Z Bogom ljuba domovina; Znanci vsi in rodovina ; Zdaj jaz grem v' sovražen iek Dalj'č od naših bistrih rek!
Bog vas živi oče — mati — Sin vaš ljubi od vas gre ; Več pri vas ne sme ostati, Kam da pride, sam Bog v6. Al za vašo skrb mi hvala
V	srcu vedno bo ostala, Tudi v daljnem kraju bom Na vas mislil in svoj dom.
Bog vas živi ljubi brali In vas mili sestrice, Moram vam roko podati Zadnjokral pozdravim vse !
V	ptuje kraje moram iti — Vas za dolgo zapustiti; Ptuj povsod mi bode glas, Nikjer ne bom slišal vas.
Oh še tebe Ijubca mila — Draga naj le Bog živi! Oj preljuba si mi bila , Zato srce ine boli. Al slov6 zdaj moram vzeti, Mnogo v srcu pretrpeti ! — Živi, živi. mila zdaj , Jaz nepridein več nazaj!
Tam se sekal za pravico Bom od zdaj s sovražnikom , Za deželskeg' poglavico In za naše slave dom ! Tam deželo bodem branil, Da sovražnik ne bo ranil, Kar nam ljubo, drago je, Dok zitdene strela me! —
Kad sovražnik mene rani — Teče iz srca mi kri — Kadar ne bo v' mojem dlani Mi nobene več moči: Takrat dal bom tud' veseli Zadnjo rad slovo deželi — Meč položil si na stran , In — dovršen inoj bo stan.
Vi pa v' dragej domovini Oh nikar ne jokajte, Saj nie ondi na višini Enkrat zopet najdete. Saj sem vmrl za domovino — Za premilo otačbino ; Dok pa vsaki čini to — Naša Slava cvela bo !
F. Cucek.*)
Rado bodemo natisnili še nekaj mičnih pesmic iz Vaše bogate zbirke, ktero smo hvaležno prejeli od necegji tuknjšnjega gospoda.	Vred.
Prijateljska solzica
u a grobu g. Ivana Rctk-a. *)
jokajte dragi na grobu rojaka , Cvetke obesite v tla vse glavd! Žalosti našej ni žalost enaka , Srce vzdihuje globoko v nebo.
Komaj livada cvetico pognala, Komaj razvijati cvet se počel, Malo le malo med nami bivala Veter nemili iz srede jo vzel
Zgodaj prijazno dišala cvetica Svoje visoko molila vrhe, Blede prerano postale so lica, Mlade prerano zastale rokž.
Kisi dočakala tukaj jeseni; Želi ko bomo bogato polje , Mraz Te v spomladi pokriva ledeni, Jokajte bratje, jokajte sestri!
Sonce Ti sreče naj tam bolj zasveti, Žalostno lira naj naša brenči! Pevski mladenči mu dajte zapeti, Vzdihnite te le besede vsi :
V miru počivaj prijatel predragi Zemlja Ti lahka ostani vsak čas! Sončni milejši ko bodejo tragi, Brenkala lira brilkejši bo glas!
L. T
6azelica.
Ne bom nehal ljubiti (e! Poprej bo sonce blagi svit zgubilo
Kod boin nehal ljubiti te! Prej luni bledo lice bode se stemnilo
Kod bom nehal ljubiti te! Poprej nebo bo zvezdic se znebilo,
Kod bom nehal ljubiti te! Prej svet vkrotil derečih rek bo silo, Kod bom nehal ljubiti te!
Prej morje bo do dna se izsušilo,
Kod bom nehal ljubiti te! Prej bo bregovje vso se razrušilo.
Kod bom nehal ljubiti te ! Prej v prah se bode vse zdrobilo,
Kod bom nehal ljubiti te! Da nikdar nejbom domovino milo Ljubit nehal — nak — nikdar ne!
M. L. Rogacki.
*) „Torbica" je lani doživila žalostno zgnbo. Bil je ranjki po dovršenej nižjej gimnaziji učiteljski pripravnik v Ljubljani, ves vnet, iskren prijatel in eden najtnarljivejih podpiravcov že prvega tečaja naše „Torbice." Keizrekljivo ga je veselilo, začuvšega, da bode „Torbica" v Zagrebu izhajala; obljubil jej je znetno podporo, — ali revež bolehal je dolgo časa na pljučih in predno je mogel domoljubno svojo obljubo spolniti, pokosi nam ga nemila smrt, ter nain ga prerano vzame iz našega kola. Vmrl je že lanjskega šolskega leta kmalo po velikej noči v Moravškej fari, kjer je doma. Čudno nam se zdi, da nam kdo naših dopisnikov koj ne piše tako važno - žalostne novice. Vernemu svojemu ranjkemu prijatlu slavljamo pa tu v našej „Torbici" mali spominek kod znak iskrenega prijateljstva in prave ljubezni. Bodi mu žemljica lahka !	Vred,
Domotožnost.
Domovina ! — kraj Ijuhave, Kje o kje mi ti ležiš?! Kje so griči, kje dobrave? Kih srce si še želiš.
Al osoda je nemila Obsodila me strašno, V ptuje kraje odpodila, Ranila srce mladč !
Kdaj se le povrnem re\a, Zopet v svoj domači kraj? Kjer vživala sem kod deva Mnogo že veselja slaj!
Domovina k Teb' zdihujein K Teb' srce mi hrepeni! Vse obete zametujem S ktermi ptujc srce vedri!
Ivanka Kadivc-ova,
Narodu.
Za narod sem navdušena , Slavenske vsa krvi, In slave svoje matere Srce ne zapusti!
V jeziku njenem urila Vse žive se bom dni,
Narodu s tem pokazala, Da zvesta sem mu hči!
Pozdravljen hod' slovenski rod , Za te srce gori! Pozdravljen hod' slovenski rod! Slovenka Teh' živi!
Anica.
Pristavek vredaistva. Bodite srčno pozdravljeni tudi ve mili pesmici, ki sto potekle iz urnih rok blagih domoljubek! Oh, kako veselo bi pač bilo, ako bi tudi nježni spol se vdeleževal našega početja! Hvala Vama toraj mila Anica in Ivanka, srčna hvala, da ste Vi prvi zabrenkale na svojej mladej liri v „Torbici" mični te pesmici, ki naj bi bile v izgled in spodbudo tudi drugim Vašim rojakinjam. Le tako napredujte, da se bode vresničila zadnja poetična Aničina vrstica: „Slovenka Teb' živi!" Da, kaj ne živi in v mre za blagor domovine in naroda? Živile nam toraj marljiva Anica in Ivanka v slavo in korist slovenskega doma !
Nezvesti sinovi.
Slavo sinovi so	Tisti, ki morali
S hiše pahnili,	Slavi bi vmreti,
Tujo da šego bi	So zaprisegli si
Ložji nosili.	Slavo zatreti.
V krasne dvorane so	Večkrat je Večni že
Ptuj k o vpeljali,	Tacega vdaril,
Lastno ko mater jo	Lastno ki mater ai
Vsega obrali.	Je zanemaril.
Zvestih je леквј še,
Ki jo spoštuje, V krasne dvorane jo
Zopet vpeljuje. Ki si prisegli so,
Slavo ljubiti, Naj bi tnd' morali Život zgubiti.
Joka se srce mi In bo jokalo , Dokler za večno bo
Sopsti nehalo. Nj emu, ki zidal je
Velke svetove , Tožil nezveste bom Slave sinove!! —
Iran T.
Mornar.
Prijeten veter mi pihlja, Napel je jadra bele , ln po valovih se morja Prot' domu ladja pelje.
Iz daljnih tujih krajev spel V domačo grem deželo , Prijatle, znance vse objet' Zeli srce veselo.
Umetnosti sem občud'vaI, Poslopja velikanska, In krasna mesta og!ed'val Neverska in kristjanska.
Alj bolj kot tujca kinč in kras In tujčeve naprave, Me veseli domača vas Tik brega mirne Save.
Široki svet prehodil sem, V deželah daljnih bival, Sem dost' prijetnega očem Dovolj sladkosti vžival.
Prevozil skor sem vode vse, Preveslal vse ožine; Pozabil vendar nisem še Predrage domovine!
SI. J. Podgorjanslii.
LEPOZNANSTVO.
Hlepozabljive črtico iz <ItJač!<ega življenja.
(Spisal Lj. T.)
II
„Omne initium ardet", veli latinska poslovica in zares, po pasje sem se zvijal pri prvem učenju latinskega jezika. Nemški, latinski — to sem še med potjo v Ljubljano premišljeval in ne zastonj, ker vselej bi bil raje pod Golovcom 10 dni bob lušil, kakor le eno samo uro učil se rimskega jezika.
— Pokaj se neki bodeš tako bal tega jezika, saj ni težek — reče mi moj tovarš, ki je v ravno tistem kotu v šoli klop drl kod jaz, — pojdiva vsaki dan „pod Tivoli", tam se bodeva učila in jaz kriv, zagotovlja me, da se bodeš naučil teb čudnih izrazov.
Prideva „pod Tivoli." On obrne na eno, jaz pa na drugo stran. Olprem vmazano in strgano knjižico, iz ktere se je že marsikdo učil in začnem si prvo besedo „conjugation" v glavo vbijati. Gle-
dam jo dolgo, berem, preberem enkrat, dvakrat, desetkrat, — izrečem jo stokrat in preden bukve zaprem in na hrbet denem, že sem pozabil. „Pokaj se bodeš bal tega jezika" — pride mi na misel, ter še enkrat odprem knjižico, gledam va-njo, semtrtje hodam in izgovarjali začnem : kon-kon-konj-ju-ju-ju-ga-ga-ga-ci-ci-ci-on on-on itd, najmanje stokrat, skusim potem brez bukev in-čast Bogu, izgovoril sem jo, le namestu zadnjega „tion", rekel sem še „cifion/ Moram jo znati, mislim in tako dolgo jo izgovarjam, dokler jo v glavi. Tečem k prijatlu — ali kako se zavzamem, ko ga na unem kraju ni več bilo, kjer sem ga pustil. Iščem ga po gojzdu in najdeni ležečega na travi v nekej senci. Čudno mi se zdi, ko se pri~ jatel ne gine, samo s čelom je neprenehoma tolkel po kazavcu.
Postojim, poslušani in čujem neprestano: de, de — kli, kli---
oho, menim, ta se pa ravno tako vbija. Grem k njemu, dober mu tek vošim in ga pobaram, kako mu kaj dopade latinski jezik ?
—	Vse gre, samo ta rogačeva beseda „deklmation", neče v bulico. —
—	I kaj pa je vendar to — vprašam ga dalje — beseda „kon-juficion", pri kterej sem toliko časa zgubil, da sem si jo v glavo vtolkel. —
—	Kaj? — smeja se tovarš, konjuficion ni nič; hočeš reči „k o n j uga ci o n ?" —
—	O ti pomendrana pošast! zopet sem pozabil! Meni nič, tebi nič, pustim učečega prijatla v senci, grem v gosti gojzd, ter zopet od konca začnem učiti se „konjugation." — —
Drugi dan bilo je veliko kaznjenih, da so morali po lOOkrat napisati besedo „conjugation", ker je niso dobro izgovoriti znali in med temi je tudi mene ta nepozabljiva sreča doletela.
Ne bom prav vsake drobtinice napisal, ki mi še dandanes roji po glavi, ker bojim se, da bi zopet kak hrvaški dopisnik očital „Torbici", da so vsi spisi le od enega, hočem torej le ob kratkem povedati daljne učenje svoje v Ljubljani. Naj tedaj preskočim na tisti dan, ko je v šolo prihajal nek drugi učitelj namesto našega, ki je bil bolan. Joj meni, to je bila tihota. Vsi smo ga gledali v obraz, kaj bo povedal. Ali jemnasta, kako čudno je govoril. Človek bi bil zares mislil, da živi v srednjej dobi zlate nemške kulture, ter da posluša prve Germane, kako čudno besede požirajo. „Oh, jaz pa tega nič ne razumim" — e„jaz malo"" itd; tako smo šepetali eden druzemu. Novi gosp. gost išče po žepih, ter izvleče nekaj vmazanih popirčkov, ktere polahko na mizo položi z besedami: „jec bar ti anždad dess hern Glassenlohrer briifa" (jetzt werde ich
anstatt <ies herrn classenlehrers priifen.) Čudno čudno nam je bilo pri srcu. „Tlači figo, da le ne bode poklical" — čuje se od vseh strani šeptanje. Začnem tlačiti ob klop, ter milo zdihujem: sam Bog me obvari pred pošastjo. Nisem dobro izrekel, kar se zablis-kajo oborožene oči novega gospoda, ter ojstro pogleda po šoli, zakličavši „D a m p fs chif f." Tiho je bilo vse in željno čakamo vganjke te prečudne zastavice. Mislili smo, da mu se meša. Ko vidi naš občudovani gospod, da je vse tiho in mirno po šoli, ter da nobeden ne vstane, še enkrat pogleda v popirček, ter glasno in jezno pokliče zopet ali bolj trdo „Tomschufl." Ko da bi me kdo s kropom poparil — vsega me je nekaj slreslo in, ko da bi mi nekaj liho reklo, da mene kliče. Vendar v strašnej dvoumbi ne vstanern, ampak čakam, kaj bode dalje. Prst me je že bolel od samega tlačenja ob klop. „Ist der Tampfschiti' nit hiir ?" vpraša sedeči gospod.
„„Nein, nein — so heisst keiner bei uns"" bil je nagli odgovor.
„Aber jaaa — ež ždad ja hiir im Gataloge."
„„Tomšič heisst einer1'" porečejo lovarši in brez iznimke vsi glave obrnejo v mene.
„No ja" zarepenči učitelj, „barum ždad er nit auf?" Okregal ine je kod psa, zakaj ne vstanern, ako me kliče. Zastonj bila so moja opravičenja, zastonj vsaka beseda , da ni mojega imena prav izgovoril itd., ker učitelj jo moško v svojem jeziku reče: jaz sem vaš gospod, vi nimate nobenega drnzega poslušati, vi si nimate nobenih družili imen krojiti itd. itd., — v kratkem, tako postavo nam je bral iz glave, da smo mislili, da stojimo na Sinajskej gori, ko Bog Mojzesu svoje zapovedi izročuje. Ko nam je lilipiko odmolil, začne bliskati in treskali po šoli od samih — — „cvajerjev."
„Joj to so streng profesor" pogovarjali smo se, ko je zvonček na dvorišču zakljenkal in gospod iz naše šole stopil.
Jaz pa dolgo premišljujem to zgodbo. Zamišljen pišem na papir „DampfschifF"' in gledam, kako bi se neki moje ime iz te besede izpeljati dalo. Več dni ostal sem pri tovarših „DampfschifF" in celo Jurčeku se je čudno zdelo, ko sem mu to povedal. Z glavo kimaje mi reče, da je on vse dozdaj moje ime od „Domschutz" izpeljeval. —
Druga zanimljiva točka mojih „nepozabljivih črtic" je tudi una, ko smo dobili okrogloličnega učitelja v šolo, dosti znanega, da bi ga natanjko popisoval. Na ljubljanskej gimnaziji ni nič čudnega, ako kak renegat predava slovenski jezik; torej ne čudite se, ako sem tudi
tega doktor« skusil v tem predmatu. Predaval je „hohtajč" naš materiji jezik in slobodno rečem, da izmed 10 pravii Potočnikove slovnice, komaj smo eno podčrtali, ktero je bilo učiti
Drugi tak mojster-skaza slovenskega jezika bil je preljubeznjivi Ijubček, preznani g. Korl, kterega ne bodem obširneje' tukaj popisoval, saj je mende tako že vsacemu znano njegovo suho predavanje. Ne le, da je sam večkrat obstal svoje neznanstvo, ampak tudi pri nekej prilici je rekel: „schvveiget! meine obren reichen bis in dic letzte bank." Dovolj spričevanja njegove učenosti!
Prava steza. *)
Govori se o Herkulu, da sc je v dobi odraslega mladenča napotil za srečo in tako potovajoč po svetu, pride nazadnje do necega razpotja, kjer sreča dve Vili, ktere zagledavši tako snažnega in krepkega mladenča, obe zaželite, da bi ga vsaka po svojem načinu srečnega storila.
„Čuj mladenč", reče ena ,obrni po levej poti, da te po njej pripeljem na vrhunec zemeljske sreče; pot je ravna in vtrta, a vodi v neskončne razkošja in slasti.
Nato reče druga vila: „Hodi po mojej stezi na desno in prišel boš do kreposti in nazadnje do nevmrlosti. Pot je težka in vrlo mučna in veliko over ima potnik na njej. Tudi slasti ima moja pot nekaj; a te so stalne in krepljive.
Herkul, mladenč poln razbora, prezre obetavne ponude prve vile, ter obrnivši se od nje reče ponosno plemenitega in nedolžnega srca: „Ne pristje možu, da v bezdelavnosti in v razkošju trati svoje dni! Trud in napor dolikuje mladenču in od kreposti, ktera ga kinča in olepša bolje nego suho zlato in sjajno kamnje, ne smejo ga sledenja razbojnikov preplašiti in na drugo pot obrniti."
Krasna pravlica! Imamo jo sicer iz poganskih časov, ali — polna je naukov za našo dobo, ker čuditi se moramo zares, da so že takrat tako zelo cenili krepost in jo z neumrlostjo nadarjevali. o kterej komaj da se je kaj slutiti moglo. Kdo bi se ne čudil zrelej razboritosti in možkosti Herkulevej ? — Vedil je izebrati pravo srečo od vabljive sence in ni se pustil zapeljati po lepej po-
*) Govor g. Alfreda Boiča, dijaka VI. realnega razreda, ki smo ga prestavili v slovensko besedo iz letnika zagrebške realke.	Vred.
nudi in še matije s tem, da ga na tiaslopljenej stezi težki trud čaka in velike nevarnosti mu prote.
Zjokati bi se moral človek pomislivši, koliko dobrih mladenčev stoječih na podobnem razpotju, pustilo se je zapeljati od vabljive Viie tako, da so obrnili po krivej poti, ter zagreznili v blato razkošja, kjer so tudi vtonili. *
Herkul bil je ponos krepostnega inuža, in ta ponos rešil ga je od krive poti. S tem branilotn treba se je tudi nam braniti, ali vrh tega ponosa imejmo še neko drugo orožje to je — sončite svete naše vere. Ako oba ta stražarjabdeta nad nami, potem ni sovražnika, kteri bi nas v svoje mreže dobili mogel.
Dragi bratje součenci! Bditi moramo nad sabo, da ne zgrešimo prave poti, poti kreposti. Domovina naša Zahteva od nas, da jej bodemo ne samo umni, nego tudi krepostni sinovi. — To nam naj bode naš cilj, za kterem naj vsaki od nas hodi. Bog daj, da le na takej poti bi se večkrat srečevali! —
„Na trudu žito rodi, o muki grozdovi vise" veli hrvaška po-slovica. Njej bi jaz še to le dodal: s trudom in z muko pride se k znanostim, potem imamo tudi mi, kteri smo v naukih, poslovico za se. Kdor hoče, da goji svoj um s knjigo, naj se varje mehkopot-nega življenja; njemu ni prozorje prerano; on se ne preplaši zime, še manje letne vročine, on ne išče vgodnih časov in tudi ne mara za nje. On ima vedno pred očmi vzvišeno zvrho, da oplodi in raz-bislri svoj um z novim plodom zvanja in zbirajoč stvarno ktero znanje, skrbi skrbljivo, da mu ne zgine moralna stran naukov, ker zna, da kdor obe strani ob enem prisvojevali si ve, sam on more doseči pravo izobraženjc.
Bratje ! Z zdanjim časom zopet je eno leto našega učenja minilo. Kako naj bi bil vsaki izmed nas vtem času v naukih napredoval, slišali smo ravno zdaj. Kdor se je trudil celo leto in dobil pohvalne rede, tistega pozdravljam z radostnimi besedami: Privošim ti mili tovarš! Ti si na pravej poti; napreduj tako irt postal bodeš, česar se domovina od tebe nadja.
Kaj hočem pa tistim reči, kterim se ravno ta čas ledeni inr?z ntireja po obrazu ? Tacim bi z bratovsko ljubeznijo pred oči stavil tisti moj dodatek: „s trudom in z muko pride se k znanostim." Bog daj, da bi se ti prihodnje leto spominjali večkrat tiste poslovice in mojega dodatka! Bog daj, da bi se z bistrejim licem in z veselejim srcem podali na pot k svojim staršem! Bratje mili. spominjaj m o se, kterega smo naroda! Saj so Slaveni še zmiraj v stranjskih zavodih prekosili svoje vršnjpke in v domačem zavodu, v kterih se nam nauki predavajo v milem maternem jeziku, bodimo
marljiveji nego v stranjskih. — Neki mož, kterega vsaki Hrvat iz dna svojega srca štuje, reče pri nekej prilici: Učeni Nemci, možki Francozi in bogati Angleži postigli so vzvišeno stanje samo s pomočjo narodnega ponosa. To plemenito čut ohranimo tudi mi in potem bode nam domovina srečna in mi y njej presrečni.
Zdaj, ko se ločim od svojih tovaršev iz tega zavoda, spoznam si za dolžnost, da se hvaležno spominjam te učilnice, v kterej prisvojili smo si obilnega znanja, ter iz globočine svojega srca zavpijem najpoprej: Bog nam poživi občega dobrotnika in skrbnika, pre-milostnega našega kralja Franjo Josipa ! Bog živi gospoda ravnatelja tega zavoda, dalje vse naše učitelje in vse dobrotnike tega učilišča!
NARODNO BLAGO.
Ofl sv. Peregrina-
Stoji stoji hrastov gojzd, Pod gojzdom bela cesta leži. Po cesti vozi voznik mlad, In se joka »a ves glas. Srečal ga je mlad fantič, jMIad' 1'anttč svet Peregrin. On ga vpraša, kaj ti je , Da se jokaš na ves glas ? Men' se je treba pač jokat', Konjči ne morejo peljal'. V to eirkev se podaj. Gor za svclo inašo daj! Voznik se je na hrib podal, Gor' za sveto mašo dal.
Maenik začne mašo brat', Konjči začnejo glave vzdig vat'. Maenik začne darovat, Konjči začnejo razgetat'. Mašnik začne povzdigvat', Konjči začnejo nslajat'. Mašnik začne zavživat' Konjči začenjajo peljal'. Mašnik je inašo zbral, Voznik se je za konjči podal. Srečna je fara srečna vas! K' svel'ga Peregrina patrona imaš. Kjerkol bom hodil, kjer še bom Svetga Peregrina častil bom.
laf isal Jože Lovorov.
Izdana deklica.
Šel je nekdaj mlad lovec jelena streljat. Ni dolgo hodil, ko zagleda lep grad sred hoste. Zgoraj v naj zadnjej visokej lini pa je stala krasna mlada gospodičina, in se po lovcu ozirala. Ko jo lovec zapazi, zdihne nehote proti lini: „Oj dekle mlado Ko bi ti moje b'lo!"
Deklica pa mu iz line odgovori: „Lehko me ti dobiš Ce se prav zadržiš."
To izgovorivši nm reče: „Danes ni pegama"') doma, in ako hočeš, moreš me rešiti. Idi domu, vzemi rodeč plašč, moleli, glavnik, prstan in zasedi črnega vranca, ki te bo hitro nazaj prinesel."
Mladenč obljubi vse storiti in hiti domu. Doma vzame, kar mu je naročila, in odide zopet v gojzd nazaj. Do grada dospevši, razgrne plašč pod ono lino , in gospodieina skoči iz line na plašč, vsede se poleg mladenča na vranca in mu veleva dirjati, koljkor je mogoče, zakaj pegam bo kmalo doma.
Alj ura komaj devet bije Že pegam zadej vpije : „Počakaj me vendar lovec mlad Nekaj bi ti povedal rad !"
Deklica pa nagovarja lovca, naj nikar ne čaka, le dirja naj in molek na tla vrže. Ko molek na tla pade, postal je naenkrat krasen vrt г žlahtnimi dišečimi cvetlicami, pri kterih se je pegam dolgo mudil, tako, da sta ta dva dalječ prišla. Alj kmalo jiina je bil zopet za petami in:
Ura še le devet bije Pegam že zopet zadej vpije: „Počakaj me vendar lovec mlad Nekaj bi ti povedal rad!"
Gospodičina pa zopet reče naj ne čaka, ampak naj dirja in glavnik od sebe vrže. Hipoma so se pokazali za konjičem gore, ktere pegam ni mogel naglo prekoračiti. Zopet je nekoljko zadej ostal. Alj
Ura še le ednajest bije Pegam že zopet zadej vpije : .Počakaj ine vendar lovec mlad , Moram nevesti doto dat'!"
Lovec dirja le dalje, in vrže prstan na zemljo. Postalo je globoko in široko jezero. Pegama je voda mudila in ona sta mu dalječ naprej odšla; alj
Ura že dvanajst odbije, Pegam še zmirom zadej vpije : „Počakaj me vendar lovec mlad Nekaj bi ti povedal rad!"
a) Stara žena, ki mi je pripovedko povedala, imenovala je onega moža. ki je deklico vkradel, „pegama", in je rekla, da beseda pegam toljko pomeni kot hudič. Kar se metrike tiče, nisem nič popravljal, ampak zapisal, kakor sem slišal.	p,
\
Zdaj reče dekl!ca lovcu, riaj postane in pegama počaka, ker po polnoči več moči nima. Pegam ju dojde in lovcu tako govori: „Srečen si lovec mlad, ker si krasno deklico rešil, alj vedi da je ne smeš za ženo vzeti, zakaj ona je tvoja sestra, Ki jo je mati izdala , Ko jo je v zibki zibala!
Zap is a l Po d<jo rja nski.
Kožic pri belili Kranjcih.
Že nekoliko časa pred svetim dnevom navdaja veselje in radost srca tega naroda, pa ne zavoljo dobrega živeža tega dneva, kakor nekterega, ampak zavoljo sv. dne, rojstva našega izveličarja. Da morejo bolj s čistim srcem božiče obhajati, izpovedajo se, prejmejo tudi ss. zakramente. Pride badnjak. Zgodaj zapusti cela družina posteljo, in začne celo pohištvo in živino v najljepši red staviti. Gospodinja zamesi velik hleb iz najbolje moke, kterega tako lepo ovenča, da ga je lepota viditi; imenujejo ga božičnikom ali „poprtnikom." Zraven speče še mnogo drugega kruha in „gu-banice." Poprlnik načne najprvo hišna mali še le o sv. treh kraljih in ga da vsej družini in tudi živini pokusiti. Zraven lega speče hišna mati tudi vsacemu detetu mali hlebček, ozaljšan z lepimi venci in tičicami, ki so napravljene iz testa, kterega morajo shranili do sv. treh kraljev. Proti večeru se oglasijo zvonovi in dolgo časa oznanujejo potrkovaje veseli prihodnji dan. Po polju hodijo mlade dekleta in škropijo z blagoslovljeno vodo puste njive, da bi obilno bogato žetev rodile. Volovski hlev je ves opasan smrekovimi vejami, na njegovih vratih pa visi razpelo, napravljeno iz blagoslovljene leskove šibe. To razpelo ima namreč odvračati vse hudo od domače živine. Večerni inrak začne svoje črno krilo po zemlji razprostirati in zopet spominja mirne prebivavce, da molijo angeljsko pozdravljenje. Gospodinja gre še enkrat na dvorišče in poškropi vse poslopje, potem se vrne v hišo, ktero tudi škropi. Da bi kak ptu-jec v hišo našega kmeta stopil, resnično bi se začudil viditi na desno in levo vse nakitjeno v najlepšem redu z mnogimi lučicami razsvetljene božje podobe okoli jaslic, ki so mnogovrstnimi popir-natimi venci ozaljšane. Na stropu pa vse miglja od pozlačenih orehov, rudečih jabelk in mnogo drugih lepot. Okoli velike mize se vsedejo moški in ženske k večerji, ki obstoji v kruhu, vinu in kostanju Tu se vidijo najlepše navade našega prostega ljudstva, naj-
*) Dan pred božičem.
lepše proste zdravice človeka na uho done. Hišna mati povzame besedo in jame govoriti: „Dragi moji otročiči in družina, prosim vas ne opustite navade necojšnega večera, ki se lahko ovršijo; jaz sem jih podedovala po mojih roditeljih; dopolnujte jih tudi vi po mojej smrti in skrbite, da bodete vselej jutršnjega dneva s čisto dušo deležni." Na to vsaki malo vina posrka in kruha prigrizne. Ko po večerji čislo odmolijo, postavijo na mizo nekoliko čiste obleke, jnrrn, božičnik, in druge za prihodnji dan pripravljene jedi. Drže namreč za velik greh kaj kuhati razun juhe. Pri tej jedi in gori napome-nutih stvarih gori celo noč sveča. Kmalo potem se združijo mla-denči, dekleta in možje, še trdne postave, in grejo k polnočnicam. Po celej poti pa prepevajo božične pesme. Drugi pa grejo počivati ali dosti spati nemorejo, ker po vsih podružnicah celo noč zvon-trkljajo. Drugi dan že za rano opravijo božjo službo in okoli 11. ure vsedejo se k pojedini. Naravno je, da si slehrni za ta dan kaj boljega priskrbi, česa tudi naši ljudje ne opuste. Skuhajo kaj dobro juho, za ktero si najsiromašneji ljudje mesa priskrbijo, štruklje iz orehov, ali pa gubanico iz ajde. Tako obila jedi se prinese na mizo, da imado za celi drugi dan dosti jesti. Ko se tudi sladkim vincem žejo malo vgasijo, čuda veliko pesem izpojo; naj prvo zdra-vico napijejo gospodarju in gospodinji, potem pa eden drugemu. Nazadnje v molitvi prosijo da bi jih Bog še veliko let v dobrem zdravju ohranil, in tako končajo božično veselje.
Spisal Jože Lilek.
Slovstvo jugoslavensko
*	Čudne poli Božje vsegamogočnosti ali skrivne sodbe srednjih časov, spisal Franc Bunc, učitelj v Kamnju na Goriškem. Cela knjiga obseza 9% pole in velja 45 novč. Obseg je zgodovinski, torej primeren in koristen mladini.
*	Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo, spisal A n-ton Janežič. Na 262 straneh razlaga prav temeljito in razločno slovenski jezik. Velja v Celovcu le 1 st. (gold.) s poštnino pa 1 st. 30 novč. Dijaci, brzo po njej! Zdaj ne bode več izgovora: „nimamo dobre slovnice!"
*	Abuna Soliman, slavospev in življenje ranjcega dr. Ignacija Knoblehera, apost. provikarja v srednjej Afriki. Z bakrorezno
*) Pod tem naslovom prinašali bodemo vse nam znane in primerne knjige, ki bodejo prišle na svetlo, upajoči, da bode tudi mladina segala po njih in pomagala tudi ona, kar bode v njenej moči.	Vred.
nas je sram povedati. To je našega g. Vilhr^ra spravilo v veliko žalost in strašne zadrego; zato pravi v zadnjej številki svojega valjanega lista: „Današnji list je z a d n j i „Naprejev" list. Važne in grenke vzroke te dogodbe zagrebljem v svoje srce. Veliko hvalo izrekam zvestim podpornikom in jemljem slovo, rekoč: „živimo za narod, izobražujmo se, okrepčujmo se, zložimo se v korist svojej domovini in vsemu cesarstvu! Večni Bog je pravičen; on meri pttj narodom in tudi nas vidi. Ako tudi nas je malo, pa vendar čutimo da smo enega debla, ene krvi! Tedaj: „Bog z nami!" — Nas je grozno obsupnila ta žalostna novica, tim več, ker zdaj ostanemo Slovenci zopet brez političnega lista — brez vodje, kteri bi nas vodil po nevarnih stezah našega življenja. Ker g. Vilhara poznamo kod iskrenega prijatla mladine, upamo si svetovati, ali bolje rečeno presiti ga, da bi nas v prihodnje vsaj s kacim b e le t r is t i č n i m listom razveseljeval, kteremu bi vsa mladost prav rado pomagala. Komurkoli so le količkaj znane njegova inična dela , gotovo bode z veseljem podpiral našo prošnjo.
Prijateljske pisma in druge novice.
Zagreb. Ker vemo, da hode ljubo slovenskim dijakom, ako zvedd kaj o sosednih — hrvaških šolah, naj podamo tu nekoliko tacih črtic, kar srno brali v dotičnih letnicih ali programih. Zagrebška gimnazija štela je lanjsko leto 357 dijakov. Vodja jej je č. g. Adolfo Veber, kterega je konci leta zavoljo njegovega bolehanja zastopal gosp. Vekoslav Babukič, učitelj ilirskega jezika. Vkupni zbroj učiteljev bil je letos 16. med kterimi sta dva Slovenca gg. Ivan Macun in Franc Bradaška. Program obsega zanimljiv spis od kate-keta višje gimnazije č. g. Aleksa Stibohara „o neinnrlosti čovječje duše." — Predavali so se vsi predmeti v domačem jeziku samo nemški jezik po nemško v vsaccm razredu po 2 uri na teden, Izvanredni predmeti bili so: jezik talijan slu in francoski, gimnastika, risanje in glasba. — Realnim šolam bil je vodja č. g. Josip Torbar. Učiteljev bilo je 12, med kterimi 5 Slovencov gg. F ran c Erjavec, Viktor Lipež, Franc Mag d i <5, Stožir in IvanTušek. Program obsega „nješto o postanku žestokih tekučinah" spisal realni učitelj g. P. Zulič in „resultati meteorologičkoga opažanja od srpnja 1862" priobčil realni učitelj g Ivan Stožir. Konci teh opazk pravi g. spisatelj, da je bilo v zimi 186'/a 6 de-žovitih dni v Zagrebu manj, a 5 snežnih več, nego leta 186l/3; v spomladi leta 1862 bilo je pa 8 deževnih in 3 snežni dni več, nego v "spomladi 1863. Prvi sneg zime 186% bil je v Zagrebu 20 dan studenega ali novembra in zadnji 9. ožujka ali marca. — Za točnost teh meteorologičnih opazk skrbela sta tudi po naroče-nji učiteljskem dva dijaka gg. Stepan Opat iz VI. in Emanuel Stanisavljevič iz IV. realnega razreda, ki posebno dobro razumite te stvari. Dijakov bilo je v vseh 6 razredih konci leta 119. Na zadnjih straneh je krasni govor, kteri je izvrstno govoril g. Alfred Boič, dijak VI. realnega razreda. (Glej str. 8.)
— (Odgovor na prijazno vprašanje.) Nekteri dopisniki nam v pismih pravijo, da hi rado večkrat dopisovali, pa nimajo „Torbici" primernega gradiva. Tem in vsim družim zastran tega to le odgovorimo: Ni ravno treba, da bi dopisi bili samo o šolskih in učiteljskih zadevah, naj bodejo kakoršnegakoli zadržaja,
—	vse hočemo po zmožnosti natisniti, ako le niso preveč suhoparne stvari, ker „Torbičina" naj važneja naloga je, da se mladina vadi urnejega in pravilne-jega pisanja. Zato nam ne bodejo tudi gotovo zamerili drugi. č. gg. bravci ako časi v kacem dopisu na kaj nalete, kar bi prav za prav ne spadalo v „Torbico." Krajopisi, ljudske šege, narodne pravlice, drobtinice o narodoljubju, o slov. čitalnicah, šolski napredek, stan dijakov, učiteljev, šolsko in cerkvene petje
—	vse take in druge stvari, če tudi v podobi dopisov, jako nam bodejo po godi; le pišete in vadite se v slovenskem jeziku v kakoršnejkoli tvarimi. Naša skrb pa bode, da večje nepopolnosti pri tem ali unem popravimo, kar bode v naših močeh. Le po takej poti zamoremo dospeti do boljega znanja maternega si jezika, ker nobeden ni še padel z nebes učen in tudi ne bode. — To naj boža ravnilo vsim marljivim dopisnikom, ki želijo večkrat dopisovati, pa ne ved6 k a j.
— 5. t. m. poklonilo se je si. učiteljsko osobje pravničke akademije presvetlemu g. banu Šokčeviču. Pri tej prilici izrazila je Nj. prevzvišenost svetli ban nekako nezadovoljnost z zagrebškimi pravnici , veleč, da pametni roditelji gotovo ne bi pošiljati hoteli svoje sinove v ta zavod, in ako bi Nj. prevzvišenost sama bila kdaj v tacein položaju, gotovo tudi ona ne bi dala sina v to učilišče, ker nikjer toliko ne demonštratirajo, kakor ravno v Zagrebu gg. pravnici. — Ako bi smeli mi kaj na to reči, bi bilo lo: V celem lanjskem šolskem letu vemo mi za dve homatiji, kteri ste polekle od večine tukajšnjih pravnikov, in te ste bile namreč 1) pustni vtorek in 2) pred stanovanjem g. dr. Starčeviča. Kar se tiče „pustnega \torka", ni bila vendar laka strašna pregreha, ker povsod se nahajajo imenovani dan našemani posvetnjaki, ki takrat marsikaj delajo, kar drugi dan že čisto pozabijo. Mestna policija ima menda pravico, v slučaju kake politične predrznosti, krinke ali larfe tacim rogoviležem potegniti iz obraza in dotične osebe zapreti, kakor se je neki v Trstu zgodilo , ali lo se pa pri nas ni zgodilo, timveč so policaji, odkritosrčno rečeno, šemam ali maškoram delali pot in jih stavljali v red. — Druga homatija potekla je pa iz domorodnih src , ki so gosp. Starčeviču napraviti hoteli baklado in jim ni bilo dopuščeno. — Hudo rano so lorej vsekale gotovo vsim besede prevzvišenega g. bana: „da se bode akademija koj zaprla, ako se le enkrat še kaj napčnega zgodi." Nerodnega se po mestu večkrat kaj pripeti, česar še mladina ne ve in lahko rečemo , da so nekteri že večkrat po nedolžnem kaninje obdolževanja metali v tukajšnje gg. pravnike.
J" Novomesto. Dovoli, draga „Torbica", da Ti moje slabo pero prvikrat kaj piše. Pa kaj bi Ti pisalo? Novomesto je majhino in le malokdaj je pri nas kaj novega. Slovenci smo, kar se da, čitalnice pa vendar še ni. pa kaj si hočemo? Naenkrat še Bog sveta ni stvaril! Somnje imamo velike in tudi pogostoma. Ljudi se namreč tukaj toliko snide, da je na Irgu tak drenj, da se skoraj naprej ne more. Na prodaj je marsikaj, in upam si reči, da se tukaj somenj med „velike somnje" na Kranjskem prištevati sme.
Na tukajšnjih somnjih je tudi, kakor skor povsod, vsemu prizadevanju gosposke vkljub, še dosti tatov, tako, da mora prodajavec skrbno paziti, da ga ne okradejo. Pa dosti o tem. Jesen je bila na Dolenskem še precej vesela, po-
Ш
sebno pa se je kapljica dobro obnesla, česar se pri tako silnej suši nismo nadjali-Pravijo, prej ko ne, tako bo dobra, kakor 1834. leta. Vidimo, da nam Bog več podeli kakor sploh pričakujemo, dasiravno nismo vredni. Dolenec je pa tudi o sv. Martinu posebno „zidane volje", U se pridelana kapljica nič več mošt, ampak vino imenuje. In kakšno veselje je o trgatvi in prešanji! Vsaki memo gredoči mora pit iti, p. v zidanicah na Trzkrj gori, eno uro od našega mesta, kjer je tudi pjsavec teh vrstic grozdja iu noviue pokusil. Dolenci so sploh kaj radodarni. — Zdaj pa še nekaj o tukajšnej slovenščini. Poje se pri sv. maši le slovensko, in sicer vsaki dan „pred Bogom poklekniino" z drugim napevom , le po nedeljah se sliši kaka nemška, 11. pr. „hier liegl". V šolah Slovenščina tudi vrlo dobro napreduje , ker imamo za njo učenega in iskrenega učitelja , slavno znanega P. Ladislava. Prestavljamo tuli časi za vajo grčko v slovensko. Giin-nazijalci smo tudi večidel navdušeni za slovenski jezik, le to mi se je čudno zdelo, da učenci normalnih šol nemški kraljajo, dasiravno skor vsi slovenski bolje znajo. Ne verjamem, da bi se jim to v šoli ukazovalo!
Novomesto. Zdrava mi bodi „Torbica"! Le potuj zopet po slovenskih krajih v krasne doline, kjer človeško srce veselja obilih pridelkov poka, kjer bistre vodice šumeče valove pode, kjer čiste sape pihljajo in um človeški bistrijo. Slušaj kaj o našej gimnaziji. Vsi gospodje učeniki so prav narodni, kajti nikdar ni overe pri kakej slovenskcj zabavi od čestitih 00. frančiškanov. Ne jemljejo se slovenske bukve učencem , ampak še navdušujejo nas, da se na nje naročujemo. Hvala tedaj takim učiteljem! Huda rana bi bila za nas Dolence, ako bi višja gimnazija pri nas nehala, kakor pravijo.	J. Z.
Ljubljana. Poprej nego danes kaj druzega pišem, naj spregovorim par besedic o tistem „pojasnjenji", ki ga je č. g. Jožef M aru, gimnazijski ka-tehet, v „Zgodnjej Danici" sestavil. Vidši naslov „pojasnjenje" začudil sem se zelo, kako se je neki ta stvar pojasnila? Tako sem modroval in pričakoval sem zares kacega pojasnjenja, vzlasti, ker učenega g. M. podpisanega vidim, — ali kako se zavzamem, ko nič druzega ne berem kod laž je, laž je, t ž je, pa laž je, pa zopet laz je itd. Dozdaj smo slišali, da tako le taki odgovarjajo, kterim sramote lica zarude in v zadregah ne morejo druzega odgovoriti. Tudi je še zmiraj do zdaj v vsacem „pojasnjenji" bila stvar pojasnjena; torej se zelo čudimo, da si je imenovani gospod -mogel izebrati tak neprimeren nasl<jv, ker vse ni nič druzega kod neslano očitovanj e. Koliko laži je pa le \endnr v unem dopisu ? Laži nobene, le nektere pomote vrinile so se nam pod pero in sicer take, da n. pr. nektere besede smo pripisovali temu, pa jih je govoril uni itd. Lahko potim g. M. v „Danici" pravi: Laž je, da je g. A—l rekel
.....Tudi nismo nikjer naročito zapisali, da so dotični dijaci odgovarjali ravno
naše besede in v ravno tistem redu, kakor smo jih mi povedali. Laži ni torej v dopisu nič, ker dobro vem, kako je bila stvar, dasiravno nisem bil v zbornici pričujoč. Nekaj, kar smo rekli , da so v zbornici govorili, pretresovalo se je pred profesorji v šoli, kar sem zvedil še le, ko je dopis bil že v Zagrebu. Govorica bila je taka tudi po celem mestu in še enkrat rečem: zadržaj mojih besed je resničen, Ako bi bila g. M. resnica toliko pri srcu, naj bi bil povedal, kako in kaj se je govorilo pri zbornici o tej reči. Ako tega ne sme, zakaj pa je na uno opazko, da „med dijaci čudenje postane", naglo odgovoril, da ni bilo več dijakov pričujočih, kakor eden? Iz tega zaključimo, da na vse druge besede no more odgovorili druzega g, M., kakor osrnmoten I a ž je. Ako hoče torej g. M. lo stvar pojasniti, mora nam resnico razodeli, brez te niso
njegove vrstice v naših očeh pojasnjenje, ampak le v naglici sestavljeno „o č i-tovanje" «). Zdaj pa še nekaj o šolah. Končali smo linijsko šolsko leto po navadi slovesno v strelišču. Slovenski je govoril g. L j u d e v i t C e g u a r. csmošolec. Zel6 se je obnese!. Pravil je, da so pridnemu osmošolcu konci leta odprte 4 poti, na kterih more srečen postati: duhovska, modroznanska, medici-narska in pravoznanska. Lep njegov glas in >e navdušeno srce pripomoglo je veliko, da je srca poslušavcev očaral in vpili so vrlemu mladenču glasno živijo in slava. — Tudi je bil'po navadi latinski govor, pri kterem se je izvrstno obnesel g. sedmošolec F e r d i n a ud S I a r e. Govor je sestavil č. g. profesor Vavrfi; ni nam torej treba praviti o njegovej izvrstnosti. Junački Staretov glas kaj dobro seje prilegal latinskim besedam, klere je imenovani govornik tako razumljivo in čisto izgovarjal, da je bilo veselje. — K e m š k i govor je prevzel sedmošolec g. August P r e t n e r. Predmet njegovega govora bil je, odkrito rečemo, ne mikaven — o nekacem Konštnntinopelii, kali? Poleg vsega tega govori g. Pretner malo nerazumljivo, da le malo povedati moremo, kaj in o čem je govoril. — Izmed realnih učeneov ni letos nobeden delUamoval; neverno — od kod to? Mar ni nobeden v vsej ljubljanskej realki zmožen za to? Program realnih šol se je pa vse drugačo obnesil. Nahajamo namreč v njem celo slovensko slovnico, kakor jo g. spisatelj Imenuje „slov. slovnico v spregledih". Sestavil jo je č. občeštovani g. katehet Anton Lesar. Ker se ta slovnica tudi v posebnih iztisih prodaja, željeti je zares, da bi jo vsaki dijak imel vedno pri rokah. Hvala in slava vrlemu našemu g. Lesaru ! V gimnazijskem programu ni nič slovenskega, kar nam ostane čudna zastavica. Nekaj suhih stvari zagledaš notri in oči te zabole od samih matematičnih hiroglif. Da tistega nobeden ni bral, smel hi trditi. Ali bode mar dijak take reči prebiral, kteri komaj čaka
Kar se v omenjenem „pojasnjenji" vrednišlva „Torbičnega" tiče, kteremu g. M. očita, da je „Zgodnjej Danici" pripiso nlo „črn jezuitarski plajšč", moramo reči, da imenovani gospod unih naših vrstic ni dobro razumel in, ako ne bi bil našega opravičenja v poslednjej lanjskej „Torbici" tako razdražen bral (sam Bog ve zaknj), gotovo ne bi kaj tacega napisal. Vedno štujemo „Zg. Danico" in najhuje nam dene, ako nam kdo reče, da smo s svojim pojasnjenjem razžalili čast. vredništvo cerkvencga lista. Hvala komur hvala, čast komur čast. Mi smo se le opravičili v tretjej lanjskej „Torbici" in še pomislili nismo na kako zamero. Da ne pišemo pohujšljho. trdno smo prepričani in nadjamo se , da nam „Zg. D." ne bode odrekla svojega prijateljstva in da nam tudi čč. gg. duhovni ne bodejo kratili materialne pomori, — Da pa g. M. v „Danici" očitno vpraša: kteri le količkaj (i!) pošteni (!) domorodec bi si upal priporočevuti „Torbico" sloven-skej mladini , — tega vprašanja no bi bili od njega nikakor pričakovali, da se hipoma nismo spomnili, ko je predlanjskem rekel očitno vos m e m razredu v Ljubljani, da nam slavnega rnšega Prešerina nikakor brali ne priporoča. Mislimo, da kdor lacili izvrstnih reči ne priporoča , gotovo ne bode „Torbice" vaj j u g o s I a v e n s k e m I a d i n e hvalil in priporočal. Dalje se je g. M. gotovo tudi zareklo zapisavšemu: dokler bole „Torbica" take in enake laži po svetu trosila itd. Kiere so neki tiste take in enake laži? Le ven ž njimi — rado jih prekličemi. Rečemo pa. dokler bode g. M. take jn enake pojasnjenja v tacih in enačili naglicah sestavljal, ne bodemo za njegove lake in enake pisarije nič se zmenili in tudi v tacih in enačili slučajih nič več odgovarjali. Naj bode ?e kakorkoli hoče, — hodi si tudi, da je g. M. omenjeno pojasnjenje le „in m and a t. is" napisal, v polemike se nočemo zanaprej spuščati ž njim- Saj je o tej reči nek bistroumen dopisnik od gornje Save v „Narodnih Novinah" tako že takrat prav dobro pisal.	Vred.
šolskih počitnic, da se malo oddahne. In akoravno bi, povejte nam, koliko jih je na našej gimnaziji, da hi vse razumih D nesrečna potrata časa! Imena dijakov so zopet, kakor Nemec pravi: „unter aller kritik". O nedoslednosti je v njem vse živo. Tu bereš Rossmann, Rosmann in Rozman, Jellenc, Podboi itd. itd. Nekteri starokopitarjl pišejo še zdaj a namestu c, n. pr. Kimovez namestu Kimovec. Bog se nas usmili in pošelji nam skor boljše čase!
Q Ljubljana. V poslednjej lanjskej „Torbici" piše nek dopisnik gosp. R. F. med drugimi stvarmi tudi o tukajšnem gininazialnem petju, s kterim, kakor se. vidi, nikakor ni zadovoljen. Ne bi rado viditi, da se naša „Torbica" zavoljo tacih reči komu zameri, toraj naj jaz popravim to reč. „Petje na gimnaziji ljubljangkej je hvalevredno", tako sem čul govoriti že dostikrat več, v godbi in v petju prav dobro izurjenih. To mora tudi vsaki pritegnili, kdor le ni pristran in komur je le količkaj resnica mar, ako pomisli, da se višji gmnazialci večidel sami z lastnim veseljem vadijo v petju. Čudno nam se toraj zdi, da je bilo petje lanjskega šolskega leta g. R. F. tak trn v očesu, ako le soditi zna! Drugnpot naj g. dopisnik dobro pomisli, kaj bode pisal, da ne bode grajal, kar je hvalevredno "j. Z Bogom !
IJubljana. Kakor navadno, Kranjskcj se deželi semtrlje kakšne krivice delajo, kakor n. pr. tudi konci pretočenega mesca v Ljubljani pri volitvi novega zdravnika in zdravniškega vodja za bolnišnico. Izvoljena sta bila namreč g. dr. Stoki za vodjo in g. dr. Kecsbacher za priinariusa. Moralo bi se zahtevati, da so gospodje, kteri nastopijo tako važno službo, popolnoma izurjeni v tistem jeziku, kterega bolnici govore, in to mora vsaki priznati, da je v ljubljanskoj bolnišnici bolnikov ali iz niesla ali iz. družili slovenskih krajev. Torej govore jezik slovenski. Ako pride zdravnik lečili bolnika, vendar je prva njegova naloga, da ga natanjko poprašuje, kako se počuti, kje mu težko prihaja itd. — ali čudno bo bolnik gledal, kteri bode izročen g. Keesbacheru. Kako se neki bodeta raz-umila? To bode res križ! Najbolje bi bilo, da bi se v ljublj. bolnišnici ustanovila nemška šola, v kterej bi se tisti bolnici, ktere bo g. Keesbacher lečil v nemškem jeziku podučevali in potem tudi slovenska šola, ktero hi moral gosp. Keesbacher obiskovati, da bi se v naj potrebnejili zadevah z bolniki razgovarjati mogel. To jo ena ležkoča, na ktero častni odbor ni nič obzira vzel.
Polem je indi živa potreba, da jc izvoljen zdravnik za bolnišnico, temeljito praktično izurjen v zdravništvu. Ali kakor smo sami opazili, g. Keesbacher se le bolj z druzimi reči peča, kakor r. zdravilstvom, ktere se ne slagajo čisto nič z njegovim stanom. Vredništvu „Laibacher Zcitunge" bil je 011 dozdaj zvesti pomočnik, zastopajoč oh enem tudi semlrtje frankfurtske interese. Tudi ga bode zdaj morebiti pogrešala c. kr. policija, ktero je z drugimi nekterirai apostoli zvesto podpiral v preiskovanju kakih tajnih demonstracij, posebno rado pa, ako se je kaka slovenska kri vnela.
Vidite, tacega moža so izvolili v našo bolnišnico! Res vesela ga more biti cela kranjska dežela in posebno naši bolnici v bolnišnici!
Tudi mladina mora obžalovati, da imajo ptujci prednost domačim; kakšna prihodnjost nam sije, ako vidimo, da moramo ptujcem podložni biti. Zastonj je
(* Drage so nam Vaše vrstice o tej reči. Naj se le zmiraj popravi, kar hi vtegnilo neresnično biti. „Torbično" vredniltvo v Zagrebu ne more vediti, kaj in kako se v Ljubljani godi, ampak upa dopisnikom. Vred.
naš trud po toliko i» to'iko letih, ker po srr.ienem nauku moramo po ptujih deželah služiti, ptujci se pa šopirijo po uašej Ijuhej domovini.
Kranj. —St.— V 2. zvezku „Torbice" ni nekdo nič veselega pisal o Kranju in njegovej čitalnici; se ve, 011 je pisal tako, kakor je slišal, ali tega pa ni pristavil, da gre v našem preljubem Kranji vse >ia pol, i da je zatorej morda naletel ravno ua nemškutarsko polovico. Naj h o pripuščeno meni, ki diham in živim v našem preljubem Kranju — meni. kojemu je znana vsaka polovica bodi si slovenska, bodi si nemškutarska, da spregovorim o tem besedo:
V našem preljubem Kranju tedaj gre vse na pol. Razcepljeni sme v dve stranki, zato imamo tudi dva „verein-a". V enega zahajajo „echte Krainer" 111 Cimbri, v enega pa proste slovenske duše; eden je kakor stara, siva, grbasta baba, eden pa kakor krepka gorenska devica; prvi imenuje se „mi tt el p u n It t deutscher bevvcgting in Krainburg", drugi pa „narodna čitalnica".
Kar se tiče „casinoverein-a", moram opomniti, da verjetni vrabci čivkajo, da nima več udov, nego 32. In še med temi jih je neki 24 iz one rodovine, o kterej g. Zarnik trdi, da je zaostala v podljubeljskem Tržiču takrat, ko so drli Cimbri in Tevtonje v Italijo. Med 8 ostalih spadajo večidel oficirji in tukajšni „echte Krainer", kojih število je tedaj neizrečeno „hodi". Vidi se, da, ako ne bi „verein" dobival od Cimbrov pomoči, moral bi iti žabe past. Sreča mu ni kaj mila, ker še celo nektere glave — dasiravno skoz in skoz nemškutarslie — nečejo ga dosti podpirati.
Vse drugači je v čitalnici! Podobna se mi zdi krasnemu, zelenemu logu, kjer rasto krepka, veje in vrhove veselo razvijoča drevesa , kjer se razcvitajo nježne, lepo dišeče rožice, kjer zelene očem dopadljivi grmiči; po zelenih vejicah pa skakljajo domači slavci, prepevaje mile slovenske glasove! Tu se odmeva sladka domača beseda, tu se govori mil slovenski glas! No, saj ima pa naš slovenski log tudi vrtnarje — vodnike , kakoršnih bi želeli vsacej čitalnici, može, kojim je mar blagost domovine in prosveta gorenskih Slovencov. Le pevsko družtvo bi prosili, da naj pozabi kranjske prislovice: vsak pol! pa da naj zapiše na svojo zastavo : zloga!
Ko so zidali čitalnico, prolile so zidarjem niarsiktere zapreke , posebno nemškutarji niso dali miru, ter prizadevali so si na vso inoč, da bi pri nevednem narodu pripravili v sum blago početje. Toliko jim je obveljalo, da se je čulo v marsikterej gorenskej vasi : „Lejte, lejle, kako se svet meša. V Kranji so zaceli novo vero in, za sveto voljo! še cel6 gospodje (duhovni) pristopajo k njej!" — Pa vse laži, koje trose nemškutarji o našej čitalnici, nič jim ne pomagajo. Narod se zaveda in giblje! Kdor je videl Kranj pred letom, ali pa zdaj — oj, kaka prememba! — Res. najde se še marsiktera Rozalka ali Ana, Rezika ali Zanka, ki bolj ljubi „kranjsko špraho", nego mili slovenski jezik, ki je raji „echt Kranjica", nego poštena gorenska rožica — pa, ljube gorenske duše, ali mislite, da s tem delate kako nadlogo? da zarad vas peša čitalnica? Kaka norost! Saj je ena naša Malica več vredna, nego ve nasprotnice vse! — *)
Kar omenjate o kranjskih gi mu aziaIcih, da se celo nič ne zavedajo svoje narodnosti, pač je žalostno. Naj toraj izpustimo une vrstice, ktere bi gotovo vsacega domorodca jako žalile. Tiste pa, ltterim je, kakor pišete, geslo: škis, mond in pagat, kakor tudi une tepce, ki se po prsih trkaje vpijejo, da so nemškutarji, vse lake pa naravnost zapišemo v »črne bukve".	Vred.
Slovenski jezik učil ju na celej gimnaziji gosp. lil. in ni se mu slabo' godilo, le svetovali bi g. učitelju, da bi bil bolj strog (oster), pa da naj ne bi zap'sal skorej pod vsako nalogo: „prav dobro". — Pridiga je bila včasi — vzlasti o začetku — v domačej besedi, pozneje se je pa to opustilo. Šolsko leto je bilo skleneno slovenskim, latinskim i nemškim govorom. Najslabši je bil slovenski. — Ne vem, ali bo letos kaj bolji duh vel med mladino, ali ne. Dvomim, vendar upajmo! .Mislim pa, da dokler ne dobimo tudi vise gimnazije, bode se težko kaj pretnenilo, kajti truplo brez glave je — mrtvo!
Tržič. Izvrstno je popisal domoljubni g. K. naš trg v pesmi „tržiška dolina". Naj tudi jaz nekoliko o tem kraji pišem. Tržič leži med gorami, kakor večina fužinskih krajev; ne vidi se popred, predno skor pred prvo hišo ne stopiš. Ponosno stoji nad trgom grad na prijaznem gričku, na drugem pa cerkev sv. Jožefa. Farna cerkev stoji v nepriličnem kraji in cer'<ev sv. Andreja potrebuje mnogo popravljanja. Tudi vodnjak „pod lipo" *) se je že davno posušil. Tržiška okolica je zelo zanimljiva , kakor visoki Ljubelj, hudičev most, stari grad ttit), krčma na pesku ali kakor nekteri pravijo na „Sondu" in „villa de Antonia". Tukaj obhajajo večidel nekteri našinci svoje „Sangerfeste". Prijazna je tudi bližnja v<*is Lom pri sv. Katarini. To so naj bližje naše okolice. Šole ne slove kaj preveč, ker le enega učitelja, g. J. T., smemo „narodnega" imenovati. Čudil sem se, ko slučajno dobim v roke nekaj nalog necega tržiškega učenca. Bile so iz nemške pTsmenosti in nad vsako in poti vsako vidil sem: Frankfurt am 16. Juli, London nm 20 Juli itd. Čemu neki učencem pustiti, da jemljo take imena v svoje naloge, o kterih toliko vedo, kot osel o katekizmu? Tudi bi ne-ktere naše odrasle prosili, da bi bili bolje v izgled svojim mlajšim bratom, ki nespodobne navade večidel od tih podedujejo.
Gosp. Debelak uči otroke slovenskega petja, le škoda, da preveč enakomerno! Nemški „ Liedertafel" pa le trobi einheit! einheit! einheit! in se sSchiller-jevimi besedami neprenehoma tolaži: „vvo man singt, da lass' dich frohlich nieder, bose menschen haben keine lieder". Torej se tudi ni čuditi, ako ta „majsterkor" največ huke-buke dela, da potem pošteni ljudje mislijo vse Tržičane nemšku-tarje. Da se čast. bravci sami prepričajo, da ni res, za kar nas svet sodi; povem, da se pri nas tudi kaka bela vrana najde med črnimi. Čast. g. Drnovšek osnoval je slovensko farno bukvarnico, ki vtegne zares veliko koristiti
prostemu svetu. Zdaj pa še nekaj smešnega. Ptujcu, ki pride prvikrat v Tržič,
i. 'J'
*) Ta vodnjak se tako imenuje, dasiravno ni blizo nobene lipe; dokaz, da je morala tii lipa nekdaj rasti in da so naši preddedje krstili po domače svoje kraje. Pa nas hočejo tukaj nekteri debelotrebušniki ponemčiti! Pojte rakom žvižgat!	Pis.
'"*) O tem gradu si prosto ljudstvo še marsikaj pripoveduje. Pravi, da še veliko denarja neki pri njem leži, in da ga je že nekdo nekoliko vzdignil, pa nevošljivi hudobni duh mu je v podobi veje klobuk iz glave potegnil, da je v bližnjo vodo padel. Revež leti za klobnkom in ko nazaj pride, ni skrinje z deuari. Večkrat, pravijo kmetje, so že otroci petice v podobi iebljev in lesnik domu prinesli. Na sv. večer, vele, šel je nekdo denarjev iskat. Ko bi trenil, postane velik piš in šum, in na enkrat zagleda iska-vec gospodično, imajočo polovico človeške in polovico kačje podobe.
Pis.
svetujem, naj se podviza, «'a pride do !!. ure zvečer v Tržič, ako lioče ložirati v krčmi z velikanskim napisom : (kterega nnj za se shranimo. Vred.) ker že pred deveto uro vse je zabito *). — Kar moram pritegniti, je , da so Tržičani sploh delavni ljudje, ki se pečajo veliko z obrtnijo in s težkim delom. — Znajo še priti bolji časi, da se ne bodejo Tržičani tako čvrsto držali starega kopita, ali kakor Nemec pravi: „a m alten zopf festhalten". Ilog nam daj kmalo doživeti take zlate, presrečne ure !	Andrej Kališnik.
Črtice iz življenja starih Sloveuov. **)
Glavna pravila, kterih so se stari Sloveni glede političnega življenja držali, bila so ta le:
Covek je enak človeku. — Vso drugo smrdljivo kulturo, ki dela neke razlike med bogatimi in siromašnimi, nam so Nemci prinesli , kteri so v svojej neotesanosti mislili, da imajo gospodje različno kri od kmeških sinov, da se tedaj v gospodi neka modra kri po žilab pretaka. Zavoljo tega so tudi tiste „hochvvohlgoborne lačenbargarje" kaj visoko čislali in jih še dandanes kakor bogove časte. Ni čudo, da so tudi Madjari za njimi v ta rog trobiti začeli in da so njih umooslovski magnati izrekli, da boren kmetic ni človek, ampak da se človek komej z baronom začenja.
Človek sme vse delati, kar ne škodi drugemu. — Jeli so to lepo lastnost drugi narodi imeli ? Nikakor ne. Še zdaj nam spri-čujejo stare zidine razrušenih gradov po naših krajih, posebno pa po Nemškem, kjer so neki potepuhi „visokorojeni" živeli in na siromašne ljudi napadali kot divje zverine , ali jih pa silili mit ni drugih desetin. Da so bili ti volkovi večidel nemškega rodu, spri-čujejo nam še današnja nemška imena teh podrtin; da se so pa tudi domači malopriedneži tega nesramnega življenja poprijeli. gotovo je, ker so se od nemških potepuhov naučili.
Bog je zemljo sa vse slvaril. Ni bilo človeka , da ne bi kaj posedoval, tedaj tudi nobenega berača ne. •— Nemci, polastivši se zemljišč naših očetov, prisilijo jih, da so morali svoje imetje zapustiti, ali pa v njih službo stopiti. Tako so naši očeti v svojem za-vičaji robje postali, zgubili so zlato svobodo, bratinstvo je izumrlo in srečna demokratia je popolnoma zginila.
*) Menda le po letu, ko imajo Tržičani dosti vgodnih sprehajališč po svojih
prijetnih okolicah.	Vred.
**) Ta sestavek morali bi prav za prav vvrstiti med Lepoznanstvo, pa po slučaju je g zlagarju prišel pod roko, ko se je že prva p6h natiskovala.
Vred.
Rodbina ima ostali skupaj. Rojak je moral delali za ro,aka vse, bodi si v miru, bodi si v vojski. Vsaka občina bila je tako imenovana zadruga Koča bila je večidel na sredi v spomin, da je vse iz te prišlo. Vse koče so bile zidane v okrogu, na sredi tega okroga je pa veličastna lipa razpenjala svoje košate vejice v zrak, pod ktero so se naši očetje o domačih opravkih pomenkovali. Človek v svojej koči je bil še bolj varen kot v kacem assylu. Življenje je še bilo patriarhalno, kakor je še dandanašnji pri naših južnih bratih. Zadružni glavar je bit hišni otec, kterega so polnoletni moški pod lipo izebrali. Ako je pa novo izebrani glavar pokazal, da ne skrbi za obče blagostanje cele zadruge, onde bi ga zvrgli in si za to službo zmožnejega izvolili. — To je bilo lepo, to je bilo pametno in pošteno, da so sami svoje poglavarje volili. Dobro so znali, da le tisti more za nje kaj dobrega in vspešnega storiti, ki si ga iz svojega kola izvole, nikakor pa kak tujec, ali pa od kacega tujca izebran, kakor se dandanes pri naših deželnih volitvah žalibog kaj jasno kaže. Domačih izdajavcev tukaj ni bilo, ker ti poglavarji bili so zvesti tistemu, kteri jih je izvolil; t o je, svojemu ljudstvu bili so služabnici ljudstva, ne pa ljudstvo poglavarjevi. — Take zadruge nahajamo še na Bolgarskem, Srbskem , v Granici, Slavoniji in v Črnej-gori; manj pa na Hrvaškem in Poljskem. Rusi imajo tako imenovani občinski ustav, Slovenci pa druščine. — Kar so delali pred nekoliko leti nemški ali pa nemškutarski činovnici v Granici in Slavoniji, misleč te zadruge izkoreniti in nemir v hiše pripeljati, kakor se to žalibog, pri nas na Slovenskem pregosto godi, ni mi treba kar nič opomniti. Nahajajo se še pri njih v blagem spominu in posebno slepci znajo njih slavna trinoška dela kaj živo in iskreno na goslih opevati. — Več zadrug vladal je župan, kterega so tudi pojedine zadruge pod domačo lipo izebrale. Ko bi se jim pa kaka sovražna nevihta zagrozila, izvolijo si vojvodo, ki je pa samo toliko časa to službo opravljal, dokler niso ti viharni časi minili. Ko se je vojska končala, pokličejo ga župani pred sodbo, da skaže, kako se jo z vojsko obnašal.
Ako bi se bil kdo proti starim postavam pregrešil, moral je priti pred sodbo, kjer so starešini ("ajstareji iz ljudstva) tacega krivca javno pod lipo sodili. Redkrat so kterega k smrti obsodili; timveč izzegnali so jih večkrat iz domovine, kar je bila za vsacega največa sramota. Pri sodbi se je mogel vsak krivec braniti in ako mu je za roko šlo, tudi opravičiti, ali podkupovanj in interpelacij ni bilo. Kar so starešini po starih ustmenih zakonih izrekli, bilo je kakor odrezano.	T Lipoljub.
Quot capita, tot seusns!
Da je ti pregovor resničen, menda nihče ne dvomi; alj vendar bi se morebiti še v kacem kotu kakšen maloverni Tomažek našel , ki ne verjame vsacej besedi. Tistemu hočem tedaj resnico svojega pregovora dokazati, kteri tudi meni ni bil čisto jasen, dokler se ga nisem sam prepričal.
Bilo je konci počitnic letošnjega leta, ko se g. D v T. poda Vas ta leži na spodnjem Štajerskem, komaj pol ure od Kranjsko meje, tedaj čisto na Slovenskem. Vendar pa nekteri prebivavci le vasi nočejo Slovenci biti, ampak — ugani dragi bravec — kij hočejo biti? Ker že naprej vem, da se pri tem vprašanji z odgovorom zadevaš hočem ti sam to pojasniti.
Omenjeni gospod bil je necega večera v krčmi, kjer je bilo tudi nekaj ondotnih ljudi. Kmalo se je pričel govor o narodnosli, in vnel se je prepir in kreg med g. D. in ostalimi ljudmi. Ko jim g. D. dopoveduje in dokazuje da so Slovenci mu nazaduje rečejo da niso niti Slovenci, niti Nemci, ampak — T.....ci.
Slovenci, kako različnih misli smo vendar. Po tem takem je v ene j dekaniji po deset narodov; ni čudo tedaj, da je toliko trganja in tepeža po nekterih farah, ako namreč v vsakej fari drugi narod.
H koncu pa moram še reči, da niso vsi prebivavci omenjene vasi tacih misli; Bogu hvala, nekaj jih je tudi, ki so šc pri zdra-vej pameti.	Сл. J. П.
P o x i e s 1111 c a.
Sve, što u svietu njekoč bilo , Povjestnicom, to se odkrilo, Našem zidu u njoj samo Tražit pravac viek imamo. Tko djedovah naših slavnih Iz vremenah starih, davnih Slava diela odkrio je ? Tko te uči ljubit svoje I poštovat slavne čine Sretne njekoč domovine?
Tko ti srce — srce u grudih Na osvetu silno budi? — Žiča tvoga drugarica Zelen-listak — povjestnica ! Da kraljevi slavni i cari, Možni njekoč gospodari, Kad im srce vatrom planu, Da prekrše rieč zadanu Povrale se na put pravi, Jer u veloj svojoj slavi
Na povjest im miso pane Ter na kriepost možne gane. Tkogod povjest što za pita , Kazat če mu — i bez mita, Nit ju ganut može zlato , Ma iz čije roke dato, Najmanje se prednjah boji,
Kieka.
Sa gorici u dolimi milu Brza rieka vale svoje мје, I sve sobom odnaša pod silu, Sto pod brzi zamah njoj dospije.
Romon rieke — mniš dačuješ vil«, Bajnom šilom dušu ti obvije, U razkošja inniš da sad si krilu , Od miline srca u teb' nije
Ali drugu još ja znadetn rieku , Usta to su moje sladke drage, Jednoč samo stvorena u vjeku.
Kad zatilra romon ustah njenih, Oh! tad duša u men' se snebiva' Ah angjelu ! privin' usta k meni!
J. K.
O istini viek nastoji Viermi slilui mladom sinu Gleda dati i domovinu Predstavit mu u pošlosti. Al' jao onom u podlosti, Izkriviti povjest koji U zlom srcu svoni nastoji!
Tisoč/it.
.4 o r c.
Na obalah sinjeg nebjeh mora , Niti gledah krš njegovih valah, Niti mot'rah lom visokih žalah Uzročenih s vodah lili ponora.
,la nevidjeh vodenih tih gora', Nit goleme mjere ljudskih jalah, Nit brodovlja na dno mora pala , Nit na moru kako sviče zora.
Drugo poznam, srečan, sinje more Miline su to očice Tvoje — Iz njih čekam trake rujne zore.
Svih nasladah vrielo preduboko Za me Tvoje očice su mile! Al molim Te baci na me oko !
J. K.
Zora.
Zora rudi u istočnih stranah , Ter cjeliva zeinlju probudjenu , Več se širi svietlost bjela dana, A ja iz sna spokojan se prenu'.
Slavulja se ori pjesma rana, Ružica se zorici nasmjehnu. Oj ! duša ti gine obajana, U raju mniš sad ju utopljenu.
Za me zora toga čara neina, Odkad spoznah zoru njedar tvojih! Odkad k' grudim prikučih se dvema.
Kad mi Tvojih zora njeditr sinu, Onda, draga, mrakom svietmi postaj Daj da m' prsa k' Tvojim se privinu '
J. K ■
Jagodice. III.
Zašto 11 viek pjesni male	T
Tvoj mi glas pred noge meče ?	I
Sve badava, mili brale, Kad te srce moje neče!"	I
To mi reče premilena, Al ju nada nije cula,
Slušajte me divne naše d«51i, Slušajte me čarne mile gore, Slušaj i ti sinje naše more: Kraj nadodje pjesnikovoj b6Ii!
S t^bom vjetre — kuda Bog se moli, Kud s Ijubavi nježna srca gčre, Neka hola svud se slova ore: Molbam inojiem Anka ne odoli! —
a ja vidjeh posried stična, a je ruža izniknula!
kamenu Ivrdomc bi .Mjesto cvietu rumenome, Kako dakle Ijnbav nebi Procvala 11 srcu Tvome ? !
IV.
Jeste ljudi; istina je živa! Ja badava riječi ne gubi': Anka svoga pjesnika obljubi!
Još jagoda rodila bi njiva; АГ prostite pjesniku ubogu: Ovc čuti pjevat se nemogu!
N. Slokan.
Сваки дан rio пет бокала
Пијем, пијем није шала Сваки дан по пет бокала, Иа сам у век добре воље; Па ни цар не живи боље!
Пијем, иијем, па у пићу Штогод оћеш, учинићу, Шго ми дадеш ја узећу, Само празну чашу нећу.
Празна чаша, празна глава За човека није здрава, IJoje видо из празнила, Да је мудрост изночила ?
Заго пијем, па без бриге Сушим чаше превелике, A наливам то празнило Што с' у мени разширило.
Ни јел и сам Hoje пијо Кад је ковчег оставио, Па је кадар бијо спас'ти Сво човечетво од прочасти.
Впш ни света иеби било. Да се није вино пнло ; A кад пијан проговори Лако трезан чуда твори
Пако п цар Давид вели „Чаша треба да се бели" A прем псалме не певамо, Треба њега да слушамо;
Ко што ја га ево сдушам, Уз бокал псалмом се кушам, Подрум јечи, све се ори, Као Давид сам да збори! —
И што рекох није шала, Јер долази из бокала; Пословица сама каже, Ппјаница да нелажс.
За то треба браћо пити, Огца Hoja прославити,
Нек се свегли оно лице, На старпјег ппјанцис!!
Кимилаћ.
Спомсницс.
Хевјсрној н лажљивој
Идп душо сада с богом! — ! ругог иојна сад си тражи;
Ал' ко мени му нелажн!--
U o л a и м л a д и ћ Е м м н. Еммо срце твоје ироспм; Moje T' зато на дар носим. — Мплостником ћу ти бити, Ако у гроб ме смрт нехити! — M е д a н к o л и ч н o j M a p и j и. Младост наша ће процвас-ти, A за нам' ће други расти. 1*адоват се можеш сада И веселнт док си млада; Јадпковат пако кад Те Остарјели дани схвате.
P utopiš ne crtice.
(Opisao K. O.) (Nastavak.)
Prvo što nam pri izlazku iz sveučilištne zgrade u oči pade, bijaše palača grofovske obitelji Karoly. Krasna li je to kuča; srednje višine, a i velik prostor zauzimlje. Dvorištem joj je krasan vrt. što se nutarnjosti kuče tiče, nemogu ništa reči, jer unutar nišam ulazio. O njekoj grofici iz te obitelji se pripovjeda, da je, kad bi ju glava zaboljela, uvjek dala ulicu slamom navesti, da joj mi-
Мил.
LIEPOZNANSTVO.
moiduča kola sa svojom štropotom nebi boli još' povečala. Odtale se požurismo, nebili još prispjeli k izložbi umjetnosti, i rukotvorinah ; plativ brzo ulaznice dobistno uz ulaznice još po srečku, svaka bo stvar imadjaše svoj broj. Po izložbi se je 150 srečaka vuklo, to stvari, koje su tirni brojevi označene bile, budu posjedovateljem do-tičnih srečaka izručene. Nam posluži sreča tako, da smo svi skupa dobili — niš t a.
Ogledajuči se vidjesmo krasnih stvari. Tamo te zovu liepe torte i kolači, ovaino opet medene gibanice sa sladkim vočem svake ruke. Nadalje vidjesmo prekrasne ženske poslove, umjetno izvezene slike , svakovrstne rukolvorine i nastroje, i šla ja znam, kakovih sve stvari.
Nagledav se svega odosmo opet u njemačko kazalište, a kaš-nje s pava t.
Sutradan 3. rujna bijaše nedjelja. Dogovorismo se, da čemo još njeke crkve pohoditi, a zalim otiči u narodni muzej, da tamo sahranjene znamenitosti i starine pregledjemo. Neču napominjali posjetah u crkvah; nu ipak nemogu proči, da nespomenern, da smo u evangeličkoj crkvi prisustvovali službi božjoj, a po propovjedi koje podosta razumjesmo, bijaše bo u slovačkom narečju, odosmo u muzej. Došav na mjeslo imasmo šla gledati. Veličanstvena sgrada uriešena pročeljem na jonskih stupovih počivajučiin uzhili nas. — Prva soba u koju stupismo, bijaše živolinjami napunjena, druga i više sliedečih bijabu pune slikah rukom največih umjetnikah izra-djenih. Tii imadosmo zgodu motriti slavna diela Tizianova, Rafava, Rubeusova i mnogo drugih. Za tim nas uvedoše u nastrojnu sobu, gdje se sami umotvori i nastroji nalaze. Tu nas je osobito zanimala bečka crkva sv. Stepana, u malom iz drveta izrezana u višini od 3 stope, što ju bješe njeki gluhoniemi izrezao i sastavio. Došav u Beč, osvjedočisrno se, da je doljnji dio do polovice sasvim točno izradjen. O gornjoj strani nesmijem ništa reči, jer je nevidih, nu po svoj prilici, da če kao i doljnja biti točno izradjena, o čem me i izviestje njekih očevidov podkriepljuje.
Dalje nas uvedoše u starinarnicu (Antiquitiiten kabinet.) Tu su nas zanimale osobito oslanci odječe i drugoga uresa naših i naših i ugarskih najslavnijili mužev. Osobito mnogo bijaše Zrinovi-čevih i Bakačevih stvari, zalim mnogo grčkih, rimskih i inih ostan-kah, koje napominjuč mnogo vremena i prostora bih trebao ; nu nemogu, da nespomenem, da se harfa Marije Antoinetle ne-srieten supruge Ljudevita XVI. kralja francezkoga, ondje takodjer nalazi.
Napokon nas odvede naš vodja u sabornicu ugarsku, koja se u istoj kuči nalazi. Promatrajuči ju, opazismo, da je nješto manje od naše, a klupe, da su stiskane poput onih u školi; nu zato je ipak liepa. Galerije dvie, t. j. gornja i doljnja jedna nad drugom. Bo-ravec mi u Pesti, bio je sabor več razpušten, le s toga neinogosmo (Manah vidjeti i kojoj sjednici prisustvovati; več se moradosmo golim razmalranjem sabornice zadovoljiti. Vratjajuči se iz narodnoga muzeja opazismo, da je več podne, zato stupismo u gostionu „kra ■ ljice englezke" da brzo ručamoitim prije u Lige t (Stadtvvaldchen) njeko zabavno mjesto Peštanah, kamo malo i veliko po nedeljah i svetcih hrpimice grne; zarana prispiati uzinognemo.
Što je Bečaninu Prater, a Zagrebeu Jurja-ves; to je Peštaninu taj Liget. Ako čoviek dakle hode upoznati sasvim Peštanina nesmije propustili, da nepohodi Liget, gdje če ga sa mnoge strane upoznati, o kojoj u varošu nema ni govora. 1 mi nohtjedosmo toga propu-stiti; s loga — jer baš nedjelja bijaše, dakle kad puno svieta tamo imade; da se u pomenuti vrt, od vezemo. Provezav se kroz sat hoda dugu kraljevsku ulicu, dodjosmo na rnjesto. Tu se iztovarismo, te podjosmo za ostali šetaoci. Svakovrstnih zabavah dosti. Jedni se še-tju; drugi gledaju, kako bi se dokopali kakova debela hlada, te le-gav unj počivaju, pušeči po koju smotku. Treči opet ako ima novacah sjedi u dašeanoj krčmi pa se gosti pečenjem, koje rujnim budim-skim vinom zaljeva. Odličnijim pruža plovilba po uinjetno izvedenom jezeru krasne šetnje; a i nješto bolje uredjene gostione , dovoljno zabave. Za proste priredjena je lutkarnica i dva obrlala; a oni, koji plesali žele netraže dvorane, več pod vedrim nebom se gdjegod sa~ stanu pa plesu, da se zemlja trese, ako i ne baš uviek po taktu glasbe.
Mi pristadosmo uz šetaoce, te šetjuči dodjosmo do crkvice „Herminenkapelle" zvane, koja no sasvim prosto, nu ukusno sagra-djena i uriešena. Oke }j„l ure spremismo se na povratak. Nemo-gavši baš u onaj par nikakovih kolah dobili, i nehoteč čekati, uputismo se po „apostolski." Na to se tim laglje odlučismo, šlo več bješe zaladnulo, pa se nismo imali vručine bojati.
Putem srietasmo još mnoge, koji su istoin onamo išli, odkale se mi jur krienuli biesmo, što nas osviedoči, da se le zabave tja do mrkle noči; a možebiti i do zore nastavljaju. Mi dakle, kako več rekoh, odosmo. Na putu morudosmo proči kraj slrieljane, u koju se malo navrnusmo. Buduči su baš pucali, postadosmo, da vidimo kako sgadjaju. Moram izpovjediti, du su onaj dan baš dobro sgadjali; a njekoliko putah i ništa sgodili.
U kraljevskoj ulici se svrnusmo u zavod sliepcah, gdje veliku čistoču nadjosmo, a ubogi slicpci — večinom djeca — idjahu baš k večeri. Mi smo takodjer u blagovalištu bili, te se nemogosmo dosti izčuditi, kako ovi siromasi, koji nikad sunca nevidjoše, svako svoje mjesto odinah nadje.
Kad se toga nagledasmo, vratismo se, jer več noč bijaše, u svoje svratište , da sutra rano (4- rujna) podranirno, svoje stvari spremimo i jer više u Pesti ništa za naš nova nebijaše, odplovimo put Ostrogo n a a odande željeznicom u B o č.
Za sutra bijaše deseta ura za odlazak uročena, s toga se več oko VjjlOte spremismo; a oko 3/4 zaputismo put agencije parobroda, koi u Vae polazi. Srietno prispjesmo u blizinu parobroda, koi več znamenje davaše, da če se skoro krenuti, kad nam se jedan suput-nik izgubi; mi traži ovamo, traži onamo, nigdje nam druga, kao da je u zemlju propao. Na parobrodu jur bješe i po drugi put odzvo-nilo, a našega druga još nema. Ja poletim u obližnju ulicu, nije li možebili onamo zašao; nu sve — zabman. Vrativ se natrag čujem gdje zvono na parobrodu i po treči put zvoni, zato pošaljem dru-goga suputnika, da umoli kapetana broda, nebi li nas još malo po-čekao, dok si izgubljena druga nadjemo. Vele uljudni taj muž, u-vidiv našu obču nepriliku — jer vožnju več bjesmo platili — prijazno obreče, da če nas još koi časak počekati. Jedva jedvice se jedilom sa izgubljenim sukobismo na mjestu, gdje je prije stari most stajao, te ga na vrat na nos brže bolje na parobrod od\uko-smo. Tud nam stane pripovjedati, kako je on u onoj tišmi — či-tatelj si mora predstaviti, da po glavnih ulicah, kao što je ona kraj Dunava, uvjek puno svieta ima — u njeku drugu agenciju zašao te pošto naš je dugo uzalud čekao, pomisli, da to nije prava agencija, pa nas ode tražiti, dok se s nami nesastade.
Dok je on nami tako pripovjedao svoje nesgode, niti neopa-zismo, da bjesmo, prošav kraj otočiča svete Margarete, več podaleko odmašili i Peštu s Budimom za sobom ostavili.
Medjulim se primakosmo staromu Budimu. To je mjesto osriednje , ne baš znamenito , u njem se nalazi tvornica vojničkih odječah. Promatrajuči ovo staro mjesto, pridruži nam se njeki ina-djarski svetjenik, a kako posije razumjesmo učitelj bogoslovja u Vacu. Pozdraviv nas vele uljudno, upusti se s nami u razgovor, te nam stade njeka o starom Budiinu kazivati, a domala nam svojom uljudnoslju osvoji srdca na toliko, da njegovu ponudu, da če nam on sam sve znamenitosti u Vacu se nalazeče pokazati, radostno primismo.
Kad je več p6dne na blizu bilo i sunce bas živo pripeklo, si-djosmo u doljnju prostoriju, da se uklonimo od vručih trakah sun-čanih. Mrdjutim nepustismo da prozori badava stoje, več se na-sladjivasmo promatranjem predjelab, koji su večinom čarobni; na desnoj obali brdine trsom zasadjene; a na lievoj poljane. Sel baš neima mnogo kraj Dunava, kao što se lirn ravna Posavina pohvaliti može, da joj sela leže uz Savu poput bielih labudovah.
(Dalje sliedi.)
ITI a a n i v o i 11 i k.
(Arapska anekdota.) Maan, Zeidin sin, bijaše najdavašniji Arapin na iztoku. Kada jekako\i laskavi spisatelj svog državnika u slavu podiči hteo, uvjek bi rekao: ti postižeš i samog Maana u velikodušnosti! Ali da is to g nadmašuje nebi se ni sam laskatelj kazati usudio.
Uprav taj isti Maan bijaše jedan od največi dostojanstvenika Mervana, posljednog kalife od plemena Omiada. Poznato je da su po izumrču ovog plemena Abasidi kalifat na se preneli; dakle ovo i dade povoda tomu, da se o Maanovoj glavi radili počelo; od straha kaliftnog skrije se iMaan u najdaljnjem kutu Bagdada, gde je poduže vrieme i živio. Ipak mu kao družbenom čovieku dodija to dugotraj-no lišenje svakog občenja s drugimi, pa zato se odvaži preobučen iz varoši uteči i gdiegod utočište potražiti. Na jednoj kamili pro-mienši svojti spoljašnost, kako je igda mogao, ubidje skoro sve straže i upuli se blizu ležečoj šumi misleči, da je največu opasnost mimo išao; kad ali za jednog drveta doleti mu na susret nieki čovjek, kojega pogled i osobito gibanje tiela nikakva dobra proricaše; isti spopadne za uzdu i kratko zapita :
Nijeli on onaj, koga kalifa tako željno traži i čija če glava zlatom namienjena biti ? Svaki če razsuditi, što mu je ovaj odgo-vorio, ali uzaludu, onaj čoviek nije se prevario, pljen mu je je bio odveč siguran. —
„Veliš, da nisi ti Maan, pod čijom sam se upravom tol3ko puta borio ? Ne uči me tu u čelu urezanu supljiku i boginjavolice tvoje nepoznavati! Tvoje bojadisane obrvi ipak me nemogu danas preveriti; ali odi sa mnont junače, ma i nebio Maan!"
Sada Maan uvidi, da tu šale nema i da je poznat, nije dakle ni tajio dužje. — „Da reče" da ja sam Maan, koji ti ne zamjera-vam, ako predajom mojom što zaslužiti želiš! Ali premda ti nigda gto sagrešio nišam, čim bi gnjev tvoj zaslužio, to uzmi ovaj prstan, koj
je od prilike u jednoj vriednosti s kalifinom nagradom a s olim češ nagradu polučiti, bez da dušu mojom nevinom kr\lju okaljaš. Vojnik promotri prsten. —
„Nebi bilo s goreg „reče" ali ču nešto da te pitam; samo te molim, reci mi istinu. Ti si najmilosrdniji čovjek; jesi li igda svoje cielo iinanje razdao ? „Nišam."
Ali polovicu ?
„Ni toliko."
Trečinu ?
„Bas ni toliko."
Cetvrtinu ?
„Neču lagati: ali ni toliko."
Peti — šesti — sedmi — osmi dio ?
Ti čutiš? — Dakle deveti — deseti?
„Toliko može biti."
Pa se nazivaš milostivim ? Culi me dobrotvorni čovječe, ima osobah, koji tvoje svojstvo u večetn stepenu nego ti posjeduju. Ja prosti vojnik — ja s mjesečnom platjom od petnaest ahasah, ja ti vračam ovaj prsten, koji da ne lažem, sigurno svoji hiljadu toina-nah vredi i poklanjem li ga. Zadrži i njega i glavu i budi mi zdravo !
To izrekši htjede se udaljiti; ali Maan koji na svu opasnost zaboravi, poviče iz grla što je igda mogao:
Stani! O stani! jedan trenutak samo nemoj me ostaviti u strahu, koji je daleko užasniji, nego s kojim si me malo prije po-zdravio. Prije bi se hiljadu putah uloviti dao osuditi, smrtnu kazanj pretrpiti, nego tvojim dužnikom postati.
Mojim dužnikom? doda vojnik. Pa žašto da nebi? Vidim li ti se zbilja tako nedostojan mojem postupku ?
„Ne, ne od toga sam daleko, šta više ja u tebe vidim naj-imenitiju dušu ! Veličinu , koja mi lice rujinom preliva, smučava i koja mi se čini da je nepostižna;" izrekši to niekoliko reči, sjaši Maan s kainile, prigrli Arapa i natakne mu šilom prsten ne ruku. Ali ga ovaj i po drugi put skine. Ako ti u mojem postupanju zbilja takova što spažaš što bi pohvale zaslužilo, onda zašlo me pri-siljavaš i ponizavaš k razbojstvu ? Tako mi proroka i moje tvrde vjere, zaklinjam ti se, da nigda ovaj poklon primiti neču, a i ne-mogu; ta kada bi ja u stanju bio, tvoj dobročin povratiti? Nikada; jer sam siromak — Nego pasti se, te idi zaranjije, jer na te vre-baju mnogi, pa se bojim da nebude kasno ! Z Bogom !
U
Sada se udalji i to za uvjek. Zaman je Maan oči upro, da iz-bavitelja svog jošt jedan put vidi, zaman je viko iz sveg grla svoga; šuma je mutava ostala a vojnika nema, pa nema ?, — Jadan od žalosti i radosti težke, produži svoj put i prispe na mjesto svog preduzeča, promišljajuei i čudeči se velikodušnosti prostog vojnika.
Slučilo se za kratko vreme te se rat u zemlji porodi: tu pri-liku upotrebi Maan za svedoka njegove dobre duše. Stranke znao je u mir i obče blagostanje zemlje u red staviti. Njegov zakletni nepri-jatelj Kalifa Almansar tronut tim Maanovim dobrotvorstvom, pokloni mu pomilovanje i staro prijateljstvo.
Maan na poziv Kalifin vrati se u rodjeno mjesto svoje i pošto se bratski pozdrave i poljube, sazove kalifa sve dvorjane i velikaše na veliku slavu dobrodušnosti Maanove. Nije tu bilo nijednoga, koji bi posumnjati pokušao, da na svetu ima, tko Maana u dobročin-stvu nadilazi. Kalifa predstavi Maana svoj gospodi za najvelikodu-šnijeg čovjeka u njegovoj državi, i naloži, da mu se počitanje od danas kao njetnu samomu davati iinade. Maanu udare suze po obrazu i pripovjedajuči dogadjaj za njegova bjegstva zamoli Kalifu, da mu pomogne onog vojnika pronači i čestito nagraditi. Ali je to bilo u zalud; onom plemenitem čovjeku ostade nagrada od Boga: dobro srce i čista saviest.	У*
Dva «ljct«ta zlaiaifi vlasij.
(To iiarodnoin pri|.ovjcdanjn.)
Njcki vojnički častnik naumi se ženiti. — Kod izbora negle-daše ni na bogatstvo, ni na rod, nego samo na tjelesnu lepotu. U ljepoti činjaše mu sc sve na svictu. Cesto govoraše, da mu samo drugarica — Ijepotica — život osladjivali može. U kolu prijatelja više puta inudrovaše govornici: r<Ej bratjo! pravu liepu drugaricu imati, bortne to jo velika sreča. I.jepota, ona vam zavede mnogo srca tumaranje po tmini; ona krene slabo ljudsko srce na najsrnje-lije poduzetje ; ona vida goletnc rane, i u svom krilu nadjačuje sve dražesti ovoga svicla". — „Samo tla sc mogu namjeriti na kraso-ticu, pa da neima ni nedicljne ruhe!" čulo se česlo iz njegovih ustiu. — tfijaše pako čudnovata ukusa. Nijedna izinedju djevojaka, neprijaše njegovu srcu: nebijaše ondjc krasotice za kojom bi 011 čezriuo. Sto dakle da učini ? Naumio se ženiti, a gdje izabrati srcu milu si vje-renicu? Sve misli u jednu smislu, te odluei, da ide na proštenje k podobro dalekoj crkvi, kamo od više strana staro i mlado dolazi, da se pokloni preblaženoj Djevici,
Spremenili se na put, krene dakfe na proštenje nadajuč se, da mu put neče biti u zalud. Utopljen u misli idjaše več više milja i nesretne ni živa stvora, knj bi na proštenje išao, te s kojim bi u razgovoru probavljao dugo vrieme. Več umoren dalekim putem i sparnostju ljetna dana, sjedne u hlad pod drvo kraj ceste , da se odmori Tu razmišljavajuč: kako če mu za rukom poči namišljena ženitba, sjedaše dobro dugo Baš htjede dal je, nu obazrev se na okolo, zagleda ne daleko od sebe tri ženske glave. Kad one do njega dodju, pozdraviše ga: „hvaljen Isus i Marija", na što jim on: „na vieke" i za tim jih u p i I a : „Kamo vi poštene glave ?" „Na proštenje gospodine", odvratiše mu. „Ele sreče, harem imam sada družtvo, i ja sam se lamo odpravio; odmorite se malo, pak onda putujemo skupa." One privole , te sjedu u hlad pod drvo. Bijahu to tri I i e p e djevojke. Rumene kano petrovke jabuke, vitka stasa, kao gorkinje vile; čarobni posmieli vidjaše jim se na liepimi, umi-ljatimi obrazi — rečju: liepe, da jih se nebi bio mogao nagledali. Več prvim pogledom, učiniše se našemu potniku toli dražestne i liepe, da si odmah pomislio : još ovako liepih nevidih svojima očima. Počinuvši malo u sjeni ustanu i naslave put dalje razgovarajuč se
0	koje čem. Medju tim razmalraše naš častnik preliepe djevojke i razgovaranjem upoznavaše sve bolje, kakova su značaja. On si sada pomisli, ele sreče puna šaka ! kako vidim . dobre su, a i liepe su i sve tri upravo srcu drage. Nelrebam se dalje mučiti, ta kažu, drži se prve sreče ona če najbolja , pa i ja ču kojoj od ovih ponuditi viernu desnicu. -— Nemogavši dulje odoljeti nutrnjemu nagonu, odkri jim svoju nakanu ovako proizusliv : „Ja sam se odpravio na put do P— crkve, da se lamo poklonim preblaženoj djevici, i takodjer da si ugledam u toni sboru drugaricu — srcu milu i dragu. Nu vrlo se srečnim scienim sukobiv se s vami. Sve tri ste mi srcu drage tako, da bi s kojom god izmedju vas sve dane svoga života u Bogu povoljnoj slozi, želio proživjeti; zato pitam, koja želi povjeriti mi svoje ljubezno srce?* — „Koju god izvolite gospodine I" odgovo-riše mu. — „Blago meni", če on na to. Upita jednu : „Privoljujete li vi?" — „Vručom ljubavju! 1 moj otae dati če mi puno miraza,
1	jošte nakupovati svim vašim vojnikom ljepše i laglje oružje." ~ „„Neima sreče gospodično! nemogu privoliti."" Zapita drugu i ova mu obeduje silu novaca ; na što j o j odgovori kano i prvoj (on se bo zaviečao, da neče one, koja mu obečuje novaca). Zatiin se obrati
lt*
k trečoj, na što mu ona ovako: „Čestiti gospodine! moji vam roditelji nemogu dati ni blaga ni bogatslva , nego evo ja vam, ako me obljubite, prikazujem vierno srce, koje vas ljubi, i poroditi ču vam mužko i žensko djete, oba „z 1 a t n i m i v la s i". — Ganut tirni riečmi i neizmjerno radostan, što si našao toli dražestnu djevojku, koja ga iz dna srca l jubi, podaje jo j svoju desnicu, te prodje s njom k njezinim roditeljem , da jim oni dozvole i svoj blagoslov podiele k toj svetoj sveži. I oni jima dopuste. Naš mladoženja scienjaše u krilu vierne zaručnice srečnim i presrečnim.
Ali čovječe 1 nestalna ti je naša sreča. Danas sretan, sulra može biti lišen svake sreče! Našom ti je sreeom upravo kano jesenskim listjem, koje pada na Ha s visoka hrasta , čim mali vjetrič duvne. Dodje doba, gdje nam se sreča pretvori u nesreču, veselje u žalost, plač u jaukanje. Da vidimo kako to kod naših dvajuh mladenaca !
Od dana svoga vjenčanja življahu kao dva oka u glavi. Kad se on veselio , i njoj srce igralo ; kad se ona raztužila , tad i on uzdišao; što on zaželio, k tomu ona privolila; rečju : medju njima bijaše sloga i ljubav. A gdje se ove dvie sestre udomače, ondje ti je život sladak, povaljan, da! ondje ti je raj zemaljski. Ali često se dogadja, kada se tako dvie složne i ljubeče se duše sjedine , da se tada zaplete medju nje kakva lakva okolnost, koja jim prelrgni medeni život. Tako se dogodi i našima mladenčima. — Posije nje-koliko mjeseca njihova blažena braka zavri bojna trublja , pozivljuči domovine vierne sine, da se dižu na noge juna.ke proti neprijatelju mile otačbine. Eto! i našemu se častniku sada za koje vrieme raz-stati sa svojom milom, liepom suprugom! Mučno inu bijaše da kako na srdcu, krenuti od svoje zaručnice, a to tim više jer se nadao primiti do mala u otčinski naručaj milo čedo — onu dvojčad, što mu narekla poroditi. — Ali kada se radi o koristi, o bitju domovine, tada na in sveta dužnost, odreči se svega, pa pohrliti onamo, gdje se odlučuje kob prcmile domovine, u kojoj smo ugledali prvu zraku svjetla sunca. „Evo! reju duše moje!" govoraše na odlazku u na-zočnosti svoje mačehe — „evo razst.-.ti nam se je, mislim, ako je božja volja, za malo vremena, linam pojti u boj , da branim olač-binu i vladara , a ovo je dužnost, koju svaki razuman stvor nada sve cieniti ima. Dakle bila mi z lrava i vesela , dok se nevidimo ! Čuvaj i njeguj dječicu, kano oči u glavi." — Sad če ovako mačesi:
„A vas majko! molim, pretili ju ponirtjivim okom, pomagajte joj gdje možete, osobito pazite na unučad, kad ugledaju bieli sviel". -- Za tim zagrliv i poljubiv milu si suprugu i mačehu, ode iz kuče k inoj na boj spremivšoj se bratji, pa s njimi pjevajuči po hrvatskom običaju proti neprijatelju !
Vierna njegva supruga osta iz-arij žalostna i turobna Od to doba nemogaše nikako razveseliti svoga prije toli veseloga srca; odkada se razstala s milim svojim, uvukla se u njem dušu njekakva tteobična žalost, upravo, kano da joj tko prišaptnuo, da nedodju više onakvi dani, kao što su bili do sada, — Kod kuče življaše s mače-hom njeko vrieme u slozi, nu kasnije zavadi se , kako se to često dogadja medju snahom i svekrvom I od to doba nemogaše buka . gledati snake mirnima očima.
Njekoliko mjeseca več prošlo, odkad joj od kuče ljubezni suprug, danom i nočju misljaše nanj a to tim vele veče, jer se na-dala, da če mu skoro javiti radostnu viest, naime, da mu porodila milo čedo. — Ali slučaj! „Vrag ne spava", kažu naši, napasti i zlih ljudi je svagdje, koji vrebaju na zgodnu priliku , da tada upropaste ili ocrne poštena čovjeka, — Ona porodi. Porodi zbilja dvojčad, jedno mužko a drugo žensko, oba „zlatnih vlasij", kako bijaše rekla. Eto ti sad prilike njezinoj svekrvi, da se osveli snasi. A ona borme ne bila luda, upotrebi zgodu i priliku, kako valja. Čim snaha porodila, pograbi zavidna baka to dvoje djetce, — bila bo sama samcata kod snašina poroda — a podmelne dva šteneta , mjesto djetce zlatnimi vlasi. Djetcu strpa u njekakvu škatulju, pa ju baci na sinje more, zatim brže bolje načrčka sinu list, u kojem mu naznani, da mu rodila supruga mjesto dvoje djetce zlatnimi vlasi, dva šteneta; a osim toga očrni ju u pismu do zla boga. — Razumjevši sin to pismo, vrlo se razjadi na zaručnicu, pa odpiše mačesi: „Zazidajte u zid tu nevjernu kuju, tu mrzku griešnicu, zazidajte ju do pol tiela, a pol neka van viri, da joj se svatko ruga ; davajte joj svaki dan samo po kornadič suha kruha i čašu hladne vode; nek se tako muči, dok izpusti emu dušu. A ta dva šteneta, što je porodila, čuvajte i dobro hranite, da s njima podjem bar u lov, ako se božjom voljom kuči vratim." — Čim to baka razumjela , izvršuje radostnim srcem sinov nalog. Snahu dade zazidati na razkružje, pa proglasi jošte svojevoljno, da joj svatko, koj ovuda polazi, pljune tri puta u obraz
Elo ! što se dogodi s pravom , zdravom ženom ! Ej što nečini
sve opeka tri rž nj a ?! Ovako do poi tiela u zid zazidana, bila bi do mala promjenila vremenito vjekovitim, da nebijaše u selu dobrodušnih žena, koje joj — poznavajuč njezinu nevinost — donašahu po noči uredno jelo i pilo.
Nepobitna je istina:
„Gdje tiajveča pogibeo prieti, Tamo ruka Višnjega prileti."
Djelcu pako, što jih baka bacila na more, nadje mornar. On je uzme svojoj kuči, pa je hrani i njeguje, ko svoju rodjenu djetcu. — Svršivši 8 godinu reče jim njihov odgojilelj : Djetčice moja! Hodite kud vas oči vode, ja sam živim kukavno ; nemogu dakle još vas imati na vratu, hodite u biuli sviet, možda da vam posluži sreča, kad ste tako liepa !* — Djetca se dakle upute od svoga hranitelja, vruče suze roneči; nu još mlada, neznajuč puta ni staže, zabasaju u veliku šumu poput mladih vučiča , hraneči se biljem i korenjem. Dosta zla podnašaju to jest. — Ali u pamet našu krasnu poslovicu: „Tko se želi vatre nagrijati, Mora s' prije dima nadimiti."
Neka dodje i za nesretna doba ugodnija, doba sreče. — Deset godina več minu, što nedužna žena velike muke trpljaše. Supruga joj još ne ima iz žestoka boja, još se sveudilj junačka krv prolieva. Več 10 godinah traje nemila borba, a mišljahu , da se neče umiriti kakvih desetak. Nu providnosti se božjoj inače svidjelo. Dvie go-dine jošte, pa svrši dvanaestogodišnji krvavi boj. Mnoga majka tada za predragim sinom, a supruga za milim drugom razcvilila i gorke suze preplakala, a mnoge kojim se njihovo milovanje povratilo zdravo u krilo, radostno zapjevale, le s njimi proživile ljubezno ostale dane svoga života. — Tako bilo poslie svakoga rata, tako jest i bude.
A kako našoj mučenici? Je li njo j poslie toga rata sunce jošte bolje pomrčalo , ili joj jasnije sinulo ? Dakako , sada nastoje n joj doba sreče, doba oslobodjenja. A kako ? Slušaj, pak češ znati.
Medju iz rata vrativšimi se, bijaše takodjer i naš častnik, za-ručnik te mučenice. Svemoguči nehtjede da on u krvavoj borbi plati glavom , on htjede da osvjetla lice obtuženoj nevoljnici; bog h t jede, da izadje djelo na vidjelo. — Došavši dakle kuči, bijaše našemu častniku prva briga, da popita za ženu si, i za ona dva psa, što mu žena porodila, kako mu mačeha krivo obznani Mačeha n u odmah na pitanje kaže za ženu , da ju je dala sezidati, i da je evo
jošte žive na ruglo svietu na razkrižju; a oba mu pseta, dakako— dobro ubranjena — izpelja na vidjelo. — Odpočinuvši njekoliko kod kuče, odputi se sa svojima dvarna psima u lov, naumiv se osvjedo-čiti, kako tjeraju — Otide u neduleku veliku planinu , pa potraži lova. Psi brzo nanjuše dosta divljadi, te natjerivajuč amo tamo, prodju daleko u planinu, a lovac dakako za njima. Došavši več tako daleko, stane sad, pa se razgleda po ovom planinskom prostoru, gdje se ne nadaše nači nikoga do cvrkelajučih ptica i divlje zvje-radi. Ali čuda ! tako zavirkujuč mimo stabala gusta hrastja , zapnu mu k jednu oči. Zagleda malo niže šator, a pod njim dvoje djetce, oboje preliepimi zlatnimi vlasi Motrivši dulje vremena, ne usudi se doči k njima, nego se vrati kuči. — Kod kuče izpripovjeda sve, što je vidio u planini, nu medju svitn vidjenim osobito se začudi dvoj o j djetci „zlatnimi vlasi". „Mili Bože !" reče si mačesi, „što ono znači u sred planine takav divni stvor." Starica huda, pripravna uputiti sina o tom, jer se tiče njene kože. Što mu na to odgovori, čuti češ. —
Mačeha se valje dosjeti, da su to ona djetca, što jih bijaše bacila pred 12 godina na more u škatulji uplašiv se za to, da joj nedodje djelo na vidjelo, reče sinu ovako: „O moj sinko ti upravo misliš, da su ono prava stvorenja , kako vidim. Da — sutra! — ono su ti njekakve utvare, ta viditi češ, da jih sutra nebude , ako podješ u lov na ono mjesto." — To ona za to rekla, jer si brže bolje osnovala zlu nakanu u svojoj zakaljanoj duši: da če otiči nočju u šumu, pa neizkusnu djetcu naputili na takva djela, gdje če glavom platiti. — Što baka naumila, to i izvršila; jer čim se smra-čilo, odpravi se u planinu, ter imajuč u pameti položaj mjesta. što joj ga sin opisao, najde djetcu. Tu cendraše oko njih i prilaskivaše jim se, kao tobože njihova največa prijateljica. Med ostalim govoraše jim i to : „Tako liepa dvojica, pa oba dobra i odrasla , nimate ništa u svom šatoru, a mogli biste si mnogo šta pribavili. Ta ovo vam skoro pod nosom dolje sijaset pataka, sve zlatnimi kreljuti, kao što ste vi zlatnimi vlasi. „Ajde ti Dragane!" — reče mužkarcu — „čim zora zarudi, dolje u planinu , pa si ulovi tamo u potoku bar kakvu patku, pa čete onda imat ipak nješto u šatoru " (U tom potoku bijahu vilinske patke , pa tko bi htjeo knju uhvatiti, taj bi se pre-tvorio na mjestu u kamen, a to je baba dobro znala.) Neuko i jošt neukusno diete posluša na zlo smjerajuču baku, te se uputi Sumom
k naznačenotnu potoku. Ali nebijaše sudjeno poginuti nevinomu djetiču. Angjeo mu se ukaže na putu, te ga savjetova : „Kada tamo dodješ neizbiraj, neg' ubvali jednu s kraja brže bolje; inače, ako izbireš, pretvoriš se, kad patka zavikne, u kamen." On posluhne glas angjevski, te došao do potoka , učini kako bijaše napučen; i zbilja uhvati srečnu patku, i donese ju radostno svojoj sestri.
Poslie malo dana odpravi se naš častnik opet u lov, i baš tamo, gdje bijaše vidio ona dva prekrasna djeteta. Došavši tamo vidi sad kod one dvojice za čudo ! još i patku zlatnimi kreljuti. Tu gledaše dugo ta divna stvorenja i nagledav se, vrati se kuči, pa tu pripo-vjeda majci, što je opet vidio. Starica sad zabrinuta veli si lukavu sinu : „Ej sinko ! vidiš to te njetko začarao, ta prvi put si vidio samo djetcu, a sad več i patku ; da što ! to te je njetko začara o ; vidjeti češ buduči put, kad pojdeš onamo, da nebude ništa." — Sad je naumila opet na način upropastiti dječicu. Na večer ode k njima, i stane, se hvastati, kako jim je pribavila patku, pa kako jih jih želi jošte na nješto dobra uputiti. — „Hodi" — veli mužkarcu — „sutra rano gore u planinu, tamo nadješ mnogo zlatnih šatora, pa si možeš jednoga izabrati." (Bili su to vilinski šatori, pa tko bi se koga dotaknuo, platio bi glavonr) Siromašak posluša babu, i podje 11 naznačeni kraj šume. Gle! na putu ga opet sastane angjeo, pa ga inače savjetuje. Kaže mu : „Gore su vilinski šatori, pa moraš vrlo oprezan biti, nesmieš se razgledavati, koji češ ugrabiti, več primi prvi s kraja pa bježi s njim i neogledaj se ništa." — Mladič ode upamtiv si sve, što mu angjeo savjetovao , i zbilja mu podje za rukom, donesti sretno zlatan šator. — Za njekoliko dana opet se trgne naš častnik u šumu , baš onamo , gdje čudo vidio. Kada tamo, evo još večega čuda! nad onom djetcom zlatni šator.— „Ele Bogo moj!" reče u sebi, „što to može biti, čim više dolazim , tim sve divnije vidjam ! ?" — On tu gledaj te gledaj, do mile volje. Več pod večer krene kuči, pa tamo sav u čudu pripovjeda mačesi, što opet prekrasna vidio. A što ti sad stara — prefrigana baka! ? Več joj dva pokušaja neuspješe; ktid kamo sada? Ej čekaj! brzo ti se ona domisli. Još jednom , pa ako ti maši zla natnjera, pa se udri šakom po čelubanji !
Starica če opet pod večer u šumu k djetci, pa tu nagovara nejaka mužkarca, da podje na glaviču planini, pa tu može u sjajnih dvorih uprositi djevojku, pa si onda gladi bradu , kad ju dobiješ!"
(Naputila ga k Vilam , misleč ga tako smaknuti, buduč je svatko tamo došavši poginilo.) Mladič pun dobre nade odpravi se po uputi svoje tobožnje dobrohotniee stare prevejaniee, u te dvore po dje-vojku. — I ovaj mu se put ukaže angjeo pa mu stade besjediti: „Ala rano moja, neliodi gore! ta baka te na zlo uputila; svaki, knj se gore popne, nevrača se više. Ali ako si vrlo željan gore iči, radi ovako : kad dodješ u one dvore , pokueaj na vrata , te, valje, čim si pokucao udji unutar, jer ako Vila zavikne „napried!" prije nego te vidi, ti si propao! okameniti češ se od strašna njeziua glasa !" — Mladič tako upueen, popne se na vrhunac do te sjajne kuče. A upravo i prekrasna palača iz stakla i mramor-kamena Mladič ajde na vrata pa tamo pokuca. Al' eto nesreče ! Siromašak pokuca a Vila iz nutra svojim grozovitim glasom zavikne, a mladič, jadna mu majka ! ustoboči se, te eto ga ledenim kamenom !
Prodje prvi dan, neima brata, seja ga željno očekuje , prodje drugi dan, nedodje brat, dodje i treči a mili joj se bratac jošte ne povrati. Što če siromašna bez brata , skrb joj za njim grudi raz-miče; srce ju žeže, da mu se nije štogod pripetilo. Nemože vco odoljeti strašnomu nutrnjemu nagonu, te se odpravi bratca poiskat. Evo je popinje se planini na sljeme ! Ali joj ! da i ona zlo ne-prodje, da neizgubi glave! E Ije neče. Višnji se za nju brine. Na putu joj se ukaže angjeo čuvar pa joj povjeda, kako joj se brat pretvorio u kamen. Angjeo joj veli: „Hodi gore pa pametno pokueaj na vrata, te unidji prije, nego ti se iz nutra odzovne." — Djevojče posluša angjela te hajd u dvore. Došao tamo odmah „trk" na vrata i nečekav odgovara, unidje u sobu. Vila se veoma preseneti i pita ju: „Kakav te posao nanese amo, umrli stvore? zar si zalutala?'1 — „Ej nišam posestrinjo Vilo ! več me nanesla nužda k tebi; pred tri dana otišao mi brat u ove dvore, po uputi njeke stare žsne, da si tu uprosi djevojku. Ja ga dakle več tri dana čekam, a buduč ga jošte nebijaše natrag, evo me k tebi, da te za-nj upitam !" — Tako djevojka, a Vila če na to: „Dobro sestro! kad je s takvom naka-nom amo došao, da me oženi, povratim mu život, pa budem njegova." — Zatim prime Ijeskovu mladiču, pa njom udari do tri puta o kamen, a tad iz kamena posta kao i prije mladič, brat djevojčice. Očituje sad Vili svoju nakanu, a ona na to pristane, te ode s njima iz svoga sjajnoga dvora u njihovo pristanište i tamo jih podučava u svačem. — Poslie njekoliko dana eto nam poznatoga lovca —
našega častnika — da vidi, je li j o Št onaj preliepi stvor u šumi Ej sad če se jošt večina čudili! - Došao lamo ugleda jošte uz ono rlvoje zlatona, žensKu , bielu kano Iabud, a stara prekrasna. Tu on gledaj te gledaj do mile volje Na večer se vrati kuči, pa si pri-povjeda sve to mačesi. U ovaj par bijaše stariea u takvoin stanju, kako jošte nikada. Nežna što bi na to odgovorila sinu ; premišljava što i kako če sada. Tako mozgajuč nedornisli se ničemu boljemu ni zgodnijemu, nego uputiti sina , da te preliepe šumske stanovnikc pozove k sebi na objed i mislec u sebi, da če jim za objed pripod-\ili u slasticah riješto olrova , s čega če umrieti. Stara si pozove sina pa mu veli: „Podji sinko lamo u šumu pa privabi onu pre-krasnu trojicu k nama na objed , da jih se iiepih nagledamo , i s njima porazgovorimo." On to jedva dočeka, te ide brže bolje u šumu i ohrabriv se, stupi k njima pa jih moli, da podju s njim kuči njegovoj. Odprave se baš onuda , gdje več toliko godina uzidana njegova žena. — Kad se več prihližiše k otoj nevoljnici uzidanoj, reče jim častnik , da nek svaki mimo nje iduč pljune joj tri pula u obraz. Nu Vila znajuč kako je s tom ženom uputi onu dvojicu, da toga nikako nečine; rekši jim lajno, da jim je ona mati. — Kada kuči častnik ovoj prispješe , dočeka jih stara griešnica, lobože, ve-likom radoslju, Odmorivši se malo donose stariea jelo, i kuče gospodar, koj jih doveo, posjede se s njima za stol. Ali slušaj čuda ! nitko izmedju njih trojice noče, da jede. Gospodar pita za uzrok, a Vila mu ovako : „Gospodaru ! dok ne odzidaš one žene, što ju vi-dismo lamo na ptilu, nitko nas neče kod lebe okusiti ni jela ni pila." — Prevelike ljubavi, koju gojio prema oviina gostima , dozvoli to i pošalje odzidat ženu i k njima dopeljat. Sirota, sva iznemogla, jedva što diše, a kako i nebi ? — buduč več toliko vremena uzidana živila samo o kruhu i vodi i šlo joj blage u selu ručice doprinieie lajno. Čudo veliko, da je živa , evo je sada srečne i presrečne, prispjeo ja dan oslobodjenja. Dopeljav ju kuči, očisti ju i uredi Vila, pa ju posjede za stol — Sud počme ovako našemu častniku govoriti: „Eto vidiš! — ova tvoja žena! — porodila je ovu zlato-kosu djetcu, tvoja mačeha iz nenavisti podvrgla joj dva šteneta , a ovu dvojčad bacila na more, gdje jih mornar našao i sve do osme godine branio, nu neimajuč se sam čim hraniti, odpravio jih, čim su malo poodrasla , te zabasaše u šumu, gdje si jih li našao ; mačeha tvoja pokušivala na svaki način, da jih smakne, nu providnost nije
dopustila; sad evo, sad si nas pozvao na objed, htjela nas olrovati (šlo je dokazala davši jela psetu).* Saslušav ovo častnik, srce rnu »ledajnč svoju nevoljnu ženu zaplaka, a na mačehu radi toga gad-noga čina izplainli, dade ju na konjske repove privezati i tako raztrgati. Ženu pako, djetcu i Vilu ogrli srdaeano i od toga vremena življaliu u vclikoj ljubavi.	1. B.....čie.
Miecislav i tfolcslav.
Što je goder nam Hrvatom 1'orgo, Porinov otac, dobra učimo što se tiče krstjansko vjere, što je Moravcein slavni Bas ti s lav i Sva toplu k, što Cehom Borivoj, lo je i Poljakom Mi e čisla v. Godine 963. stupi na poljsko priestolje, koje biaše još cielom po-plavicom praznovierja obkoljeno. Miečislav imadjaše 7 poganskih ženah; nu nijedna mu nerodi dieteta, a vruča mu biaše želja; da potomka i nasliednika ostavi. U to doba je upravo n českoj vladao Boleslav I. (936-957). On imadjaše kčerku po imenu Dubravku, koju Miečislav izprosi od otca. Dubravka vatrena dievojka, koja si je želila, da dobi takova muža. kakov je Miečislav bio, privoli radostno na njegovu prošnju, te mu dade ruku; nu ipak uz niekti pogodbu, a ta biaše. da Miečislav i cieli njegov njemu podani narod primi krstjansku vieru. Miečislav to obečav nastojaše, dok mu biaše živa na ramenih glava, da izpuui svoje tako čvrsto zadano ohečanje. Nu Miečislav se nehtiede dati tako dugo krstiti, dok rnu Dubravka neporodi milo čedo imenom Boleslava, a to biaše dne 5. ožujka 965. Dti dan se on dade u Gniezdnu po českom svetjeniku Bogovidu pokrstiti, a u njegov se primier uglcdaja ostali plemiči i velikaši Isti dan, kad se je pokrstio, zapoviedi po čitavoj državi, da se s\i poganski kipovi, sve slike poganskih bogovah sažgu, i da svi nje govi podanici prime krstjansku svetu vieru. Ta njegova zapovied nadje veliki odziv i poslušnost u čitavoj državi, i to tira prije, što su vidili Poljaci, da su krstjansku svetu vieru več Hrvati, Česi i Moravci primili bili, i što su culi sa svili stranah hvalu nad naukom, stono ga naučavahu slavjanski apostoli čiri! i Metod.
Tako dakle postade Poljska jednim danom krstjanskom drža-vom, i njezini stanovnici se zvahu krstjani; ali o izobraženosti i o znanostih kakovih nebiaše ni pomisliti. Cieli narod biaše razdieljeti na dva razdiela, na plemički i seljački. Gradjanah nehiaše; jer gradove su plemiči sagradili, i oni biahu plemičke svojine. Kttd je pako uztriebalo, da na noge pod oružje ustanu, tad su morali svi primiti oružje osim ženah, seljaci na zapovied a plemiči dobrovoljno.
Time, što su Poljaci krstjansku vieru prirnili, slupiše 11 njeki užji savez sa ostalom Europom. Osvelljivi Niemci im ipak nedadoše mira, saksonski knezovi Udo i Sigfrid udare na Poljsko, a Miečislav ih sjajno potuče. Kasnije navali krajiški župan Gero na Poljsku, koj biaše srietniji nego ona dva Saša, le predobi onu pokrajinu, štono leži rieci Varti na zapadu, a Miečislava prisili, da je morao, od ovoga komada zemlje danak plačati i pripoznali vrhovnu vlast niemačkoga cara Ote I. Vrhovnu vlast niemačkoga cara je Miečislav priznavao takodjer samo nad onim dielom zemlje, a time dobijo glas kod izbora niemačkoga cara. Češki kralj Boleslav II. (967 — 994) ote Miečislavu Malo-Poljsku, a čim biaše to gotovo, udari silni ruski knez Vladimir Veliki na Poljsku, te lisi Miečislava vlade nad Rusini, osvojiv Crvenurus, koja sačinjavaše jedan dio današnje Galicije, Podolije i Ukrajne.
Vladimira iz domovine svoje protierati, ostavi Miečislav, umrvši 992 svomu sinu Boleslavu !. Ilrabromu ili Velikomu 092 —1025.
Boleslav Hrabri, radi svoga junačtvo tako prozvan, uništi poganske ostanke u Poljskoj, te utemelji katoličku biskupiju u Gniezdnu god. 1000., kojoj namiesti zaglavu Radima ili Gaudencia, a to bijaše brat onoga pobožnoga i kriepostnoga biskupa Vojtieha (Adalberta).
Ona oprieka, štono imadjahu Poljaci Českoj, Pruskoj i Ruskoj, prouzroči to, da kralj Boleslav cielu zemlju u kotare podieli, te u svakom kotaru po jedan kastel sagradi, a u lom kastelu namiesti plemiče, a jednoga učini poglavieom, pod imenom kastelana, kot je imao islu dužnost, što i vojvoda. Ruski knez Vladimir se nedade time prestrašiti, te navali na Poljsku. Boleslav pako udari svojim hrabrim konjaničtvom i piešatvom na njega, te ga potuče. Boleslav bi bio jamačno još dalje navaljivao, da mu nije Češka opet ratom prietila. U toin mu stigne glas, da su Česi več u državu poljsku provalili i da su predobili Šlezku sa gradom Krakovom. Sad se vrati Boleslav iz Ruske, te podje proti Čehom pred Krakov. Česi biahu Krakov čvrsto obseli, tako, da je Boleslav Hrabri več dvojio, da li če jih svladati, ali kad jim vodja umre, tad mu nebiaše težak posao. Slavodobitjem opojen, vrati se Boleslav Hrabri u Gniezduo, gdje nadje ugodnoga gosta svetoga Vojtieha, koi je iz Praga k njemu došao, te mu biaše vrlo ugodnim i milim gostom. Ovdie ostadeVoj-tieh samo kratko vrietne, a zalim ode u Prusku, gdic podučavaše narod u krstjanskoj vieri. Zaspav Vojtieh na svetom polju u Ro-movah bi ubit, a u Gniezdnu pokopan. Njegovo tielo dade češki kralj Bfetislav 1037 — 1055 iz Gniezdna u Prag prenieti.
Niemački car Oto Ш. htiede poznati Boleslava Hrabroga, i do-
biti ga svojim saveznikoin; jer je mnogo o njegovu junačtvu čuo. Oto krene u Gniezdno, gdie bi jako ugledao i gostoljubivo od Bo-leslava hrabroga primljen. Oto videč sjajnost Boleslavova dvora i njegovo poštenje, poda mu ruku, te mu reče: „Nebi se pristojalo, da bi ja ovakova muža za drugo smatrao, nego za svoga prijatelja !a Time Iiši Oto Poljsku onoga danka, na koi se bieše za Miečislava obvezala.
Znamo dobro, da do sada Poljskem nevladabu kraljevi več hercegi, koji se nazivabu kraljevi, prem krunjeni nebiabu. Boleslav hrabri zadobi prvi kraljevsku krunu, i to u Gniezdnu u crkvf. Klečeč pred žrtvenikom, okruni ga Oto. Tim dakle poslade Poljska kraljevstvom.
Prijateljstvo to Poljaka!) sa Niemci netrajaše dugo. God. 1002. umre Oto, te se započe izbor za novoga cara. Boleslav htiede, da bu brat njegove supruge Ekard Mišanjski; nu pošto bi taj ubit, iza-braše Henrika Bavarskoga. Umah na to sakupi Boleslav svoju vojsku, te osvoji Lužicu sa gradom Mišnjem, te preda oboje Gunzelinu, bralu ubitoga grofa Ekarda. Zalim ode Boleslav u Merseburg na vieče, gdie bi bili i njega ubili, da nije imao svojih viernih uza se. Češki pobunjeni narod svrgne Boleslava sa kneževske stolice, le namiesti nanj iz Poljske protieranoga Vladivoja; a Ekard se uleče k Boleslavu Hrabromu za pomoč, a ovaj mu ju obeča. Poslie nie-koga vremena umre knez Vladivoj, a Česi zaštiljeni od Henrika II. liliedoše, da postane knezom brat prognanoga kneza Boleslava; nu poljski kralj ih prisili šilom oružja, da su prognanoga Boleslava za kralja pripoznali. Henrik H. očiti neprijatelj poljskoga kralja, nagovori českoga Boleslava III, da udari na Poljsku. Nevierni i ne-zahvalni Boleslav 111. navali na Šlezku; nu bude od Boleslava Hrabroga potučen i u tamnicu bačen. Sada se proglasi Boleslav Hrabri sam češkim kraljen; nu pošto naslade u Českoj nezadovoljstvo s poljskom vladom, zasiedne na vladajuču stolicu Jarornir, a ovomu opet ote priestol Oldrik, koi imade lu svoju srieču samomu Henriku II, zahvaliti. Boleslav oslabiv tolikimi junačlvi, priznade Oldrika več i iz toga razloga, jer mu biaše saveznika treba. Boleslav pošalje svoga sina Miečislava k Oldriku, po kom ga pozivaše, da udari š njim sluipa na Henrika II.; nu ovaj mieslo da uz Boleslava stupi, zadrži njegova sina Miečislava, te ga predade caru Henriku II. Henrik poznavajm1, poljsku hrabrost, htiede si poljskoga kralja prijateljem ueiniti, i zato mu pusti sina na slobodu, podav mu još časlnu i sjajnu pratnju, koja ga je pratila u njegov zavičaj. To velikodušje je Boleslav priznao; nu ipak ga nije i nadalje smetalo u njegovih
bitkah i podtizetjah Boleslav predobi Lužičku i Mišanjsku pokrajin«. Dočim je niemački car u svojoj državi imao mnogo posla, da umiri nemire, koji se bieše porodili, udari Boleslav proti sieveru, te si podvrže poganske Pruse, koji mu uslied toga i njeki dannk plačati morahu. Ratno pozorište se promieni, čim se njeki novi gost u Gniezdnu ukaza, a taj biaše sin ruskoga kneza Vladimira. Vladimir razdieli svoju država medju svoje sinove, a ovaj, koi se sada u Gniezdu ukaza, imenom Svietopelk, biaše jako pohlepan za vladom, te ubi svoja dva brala, a sada dodje k Boleslavu, da ga umoli za pomoč proli svome trečemu bratu, koi ga je iz svoje zemlje pro-tjerao; i on ju zbilja dobi,
(Konac sliedi.)
NARODNO BLAGO.
Jankova ljuba.
(Oko Zlatara.) Oženil se Janko, svoju dragu ljubu, Prijel ju je za desnu ručicu. Pela 1 ju je svoje stare majkc : „Nate. nate majka, ovo vaša čerlsa , Draga luba moja, ja si ga otajam Krala doslužavat. Ako mene nebu Jeno, dve. tri leta, slobodno ma luba Za drugoj olaja . za drugoj otišla. Janku se je čudna senja zasenjala. Ala, ala, ala svetla ma kralica, Mene ti se čudna senja zasenjala Moja draga luba za drugoj otaja, Za drugoj otaja, za drugoj otišla, Ala. ala Janko, sedlaj si konjiča Yu mojoj šlaliei najvrlijišega. Dotekel je Janko, svoje stare majke Pomozi Vas Rože, moja stara majka , Oj plati ti Bože , moj neznani človek. Dejte da Vi majka, putnoga preslante, Putnoga prestante, putnoga ogrejle. Nemorem, uetuoreni, moj neznani človek, Ja ti imam, ja ti, punu liižu ludi. Dejte da v.i recte moja stara majka Moja stara majka, te mlade snešurke, Te mlade snešurke, recte pak vun žiti.
Pomozite Bože, ti mlada snešurka, Oj plati ti Bože, ti neznani človek, Hodi v hižu hodi , moj neznani človek. Podajte človeku jednu kup'c.u vina. Pomozi Vas Bože, hiže starošine, Bil' mene putnomu slobodno napiti; Slobodno, slobodno moj neznani čloiek, Pomozi Vas Bože hiže starešine, Hiže starešine , moja stara majka, Moja draga luba za drugoj otaja , Za drugoj otaja , za drugoj otišla. Kup'čiku popila , prek stola skočila, Prek stola skočila , Janku zasadila. Ala , ala, Janko, prva vera moja, Prva vera moja , draga duša moja ! Si jesu se svati stola vun spukali,
Zapisao M. Kramarič.
Vesela kura,
(Piesma iz otoka Krke.)
Oj, kuco vesela ,	S' kamen' od mramora
Svaku dobu leta,	Ona 'e nakrijena,
Svaku dobu leta	S peri od javora.
Največ s protuleča !	Ona 'e pometena,
Kuda zid zastoji,	S perom od pauna.
Tud je zemlja sveta.	Nutri, mi se goje
Ona 'e sagradjena.	Tri lipe divojke.
Hodmo pitat jednu,	Ko bi nam ju dali;
Ko bi nam ju dali.	Oni nam govore:
Oni su nam rekli,	„Da je premaljahna."
„Da je obetana."	Sve ča ruža mladja,
Ako 'e obečana ,	To mladiču draža '.
Nije s kuče dana.	Te su se hvalile,
Hodmo pitat drugu,	I njihova mati,
Ko hi nam ju dali.	Da, smo jih prosili,
Oni su nam rekli:	Za blago imati.
„Da je rukovana."	VesePte se gore,
Ako 'e rukovana,	Ke zelenite,
Nije s kuče dana.	I poštene majke,
Hodmo pitat treču,	Ke hčere imate!"
Zapisao A. J.
Razpis«
Vredništvo „Torbice" zaključilo je po zmožnosti večkrat darila razpisati in eno koj za najboljši izvirno pripovest, bodi si ka-
koršnegakoli zadržaja in kakoršnekoli dolgosti. Naj ljubši bi mu pa bilo, da jej je predmet iz narodnega slovenskega življenja in da ne cika preveč po romanih.
Najbolji pisatelj, kteri nam bode do konca novembra kaj tacega poslal, dobi krasno vezan „niz bisera jugoslavjanskoga", ki bode kmalo dogotovljen in 20 tiskanih pol obsegal. Ime pisateljevo najboljše pripovesti bodemo, ako nam dopisnik sam naročito ne prepove, očitno v „Torbici" razglasili.
Pošiljajo naj se pa take stvari v priporočenih (rekomandiranih) pismih vredniku do naznanjenega časa.
Pripovesti bode razsojevalo vredništvo z nekterimi drugimi gospodi.
Dijaci na noge! Pišite, skladajte in ne mislite: „saj vem, da moja povest ne bode nadarjena" — ker to bode le k vašej koristi, in namenili smo tudi druge dobre povesti, ki nam v ta namen v roke pridejo, po zmožnosti nadariti. Kaj pa, dar je od začetka majhen, ali — iz dobrega srca; upamo torej, da bodemo mnogo „po-vestic" v ta namen dobili.	Vredništvo „Torbice
Prošnja.
Ker mislim meseca novembra t. 1. pod tisk dali že naznanjeno slovensko igro „Lahkoverni" od svojega očeta Bernarda, prosim posebno tudi slovensko mladino, da mi naročnikov blagovoljno nabira, ter mi jih do konca lega meseca v Zagreb „poste restante" pošlje. 13. izlis dobi vsaki nabiravec za dar.	Ljudevit Tomšič.
Oglas.
Kdor bi rado lanjske „Torbice" (vse 3 zvezke) dobili, naj se obrne do bukvarja Giontinita v Ljubljano, ali pa do vrednika samega N. Ravnikarja v Zagreb s 70 nove.
Ustnica.
(Slov.) Nektere pesmi in spise, ki smo jih še le zadnje dni prejeli, kakor ludi tiste tvarine , ki že več časa leže pri nas , bodemo časoma že vvrstili. — Prosimo vse častite naročnike, ki nam za „Torbico" od lani še dolgujejo, da bi nam poslali zaostale denarje , ker drugače ne moremo z delom naprej. — Gosp. J. S. v Kastelnovem : Naročnino prejeli; dop s nam je pa postal prestar, da bi ga zdaj natisnili. Kaj druzega tedaj prav hvaležno. — Gosp. Zaklepškemu v N.: Vse dobro došlo, le naprej!
(Hrv.) Gosp. V. Z. u T. : Ciena „Torbice" za cielu je godinu postom Z stot. f>0 novč., a poloviea za pol. Ne bi li nam hoteli sakupljati predbrojnike u svom mjestu ? — biti čemo Vam zahvalni.
Natisnila narodna tiskarnica dra. Ljudevila Gaja v Zagrebu.