Žt. 54.______________
lihej« trikrat na toden, in nicor v torek, Četrtek in noboto ob 4. uri popoldne tor stane po poftt pr««jom&na aH v Gorici na dom poSiljana:
vse leto      ........|f> K
%...........in .
Posamično Številka stam-jo 10 vin.
„SOCA" ima naslednje jn-odne prilog«:Ob no^ *em letu ..Kaiipot po Goriškem In Gradnacskeni" fn ^Rdtipot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalje dva krat v h tu ..Voini red ždeinie, parnikov in poitnil tm".
Kanrfmno sprejema npravui§tvo v G«tjw>ski ulic, Štev. ? i. nadstr. -v »Goriftki Tiskarni« A OabrScok Na naroČila btn doposlaae naročnine še nef-otlramo-Ojlasi in poskoke s« ra<5unij<> |m, IVtit-vrmah it i iskano i-kral 1« v, 2-krai 14 v, :t-kiat 15 v vsaka t nt*. V,'*{kiat j« dogodki. V«?L»t» črki« p« pnmturu. -— Efkliune in. spi« r uredniškem deln ;»0 v vrsta. Za ofcUko ift T*t*biuo o^iaaov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K
V Gorici, v torek dne 5. maja 1908.
Tečaj XXXVIII.
>Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K Lavril.
Uredništvo
ao nahaja v Gospos':i ulfoi St. 7 v Gorioi v I. nal ti Z urednikom jo mogoC- govoriti vsak dan- od 3. do 1? dor ludtio tor od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoladne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5r 7 vi. nadatr. na levo v tiskarni.
IjfaroBnino in V-*e Je plačati loco Gorica
Dopiai naj se pošiljajo le nredniitvn.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošlljaio 1« apravniitvn.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-80.
»8o5a« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sclmarz v Šolski nI., Jellendtz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališcu Jos Verdi, Peter Juebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopalj»ai ulici, I. Matiussi v ulici Formica LHovanski - Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakanrf Lavrenfiia ua trgu deila Casorma.
avčič v Gorici.
— Telafan it. 83.
»Gor. Tiskarna* A. GabrSčck (odgov. J. Pab6i6) tiska in zal.
Drfla si cirua n MBtoae
m Goriškem.
l)ruibin koledar za leto ll»0>'. izkazuje ua Goriškem *Jl podružnic, ran»d katerih jo ' za ieio li'(»'.. It* nekaj poslalo >\eje pr^pevke vod it v u v f,jui/j'»uo. Naj uaSiejem tiste po- j drožnice, katere di.'i iin motu, odločenem za pri-potke. /a nit- goriško Slovence u.soduo I •/Mi!wnp\... • K : Uovec, Cerkno in oko- ! lica, DoriibeM, 1'rvačiua, Yogr.-ko in Gradeče ! r:;o-kaif l)orni>erg '.?<'nsk:u, Kanal, Komenski ' okraj, Naklo na KraMi, HoOinj in okolic« J fženika., :*i-'/.&u:i :n okoli.a <moLkai, Tolmin : moška i» zo^ka;. 10 podružnic torej ni po- -.-ia!o i\ i«'t<j   \\*')u.   »iti   vinarja.          Da pa
ne naštejemo -amo ti-tib, ki   niso   dale nLV-*ar, pogl^mo tudi. k.itor«» podružnice so   po-,-ial»' :-«v'.'j pri-pe^-k in koliko: Ajdovščina iti ! okolkst 'inoika' -"• K ; Ajdovščina  iti okolica , »ženska*   Ki   K 'JO mu. ;   I »tiska   podružnica 2;i K »¦'.* \it; ;    »'n^ica   itno.-kai   'Jo   K;   —-tukaj naj omenimo dejstvo, ki pač   ni častno /a gl3»n<» mesto  OorUke,   katero   Id   moralo ' hiti podružnicam   na  deželi   v   vzgled, da je bila Kiosku podružnica   /tJ   pred   par   leti i/-  , Ul.-ana. in m* je Se- le letos na novo u^tano   ' v'nn         Oorka   <;:i!U>ka.   .>T»   K:   Kobarid
;; • i\ : Vt^uHuh .ien.-kai ^.'> K: Sežana in i miIVo ';:en«k;j. ;.',»4 K: ^ejupas li.l K 20 viu . \rt>i.ii.i iti okoi-ca '»'..'J K -l<» sin. T:' le -t^ilke "»eiiep-mo. \i-iimv>, d:i <e prispe v;;i;j celi tioriAka i.   i'J H>   | J |0 K 10 viti.
lVg!e;;n« p.i 'i IV-i i« okolico. Mo>k;i is; Ae;»-ka ;>o in,'.:, • i v IV-tu varnem .-in pri -prhale .'»IV; K .""» uit., celo Tr/a>kc pa • .m'** K ."',¦ 'iia.
AU fii-o le -to» lke dovuij hrntnotne za !ior:"»itv- kV r.» kt i>'i v/rok tem Mabim i;-.p<-:;oiu • r«'!u/h;u rok aa *rce in priznajmo ^ !kri; > \ ". a š i [ a -11, j m a ! o m a r n o s t i. i Vi !«-:::>• t.-;še ;::¦; U\.iti;e o >:<!..slv.i nrt-:.ft'i i. t-r -krnii, da lode p:iho<lnt?-t U-: :.i !.» :;.r;;<t d'..bre m-!,.- ter dt-i-i poka- ; ?,::.'.' i,'i j«J*- \/etiii!i,o -i ?a izgled ktSke »¦•...ic.V.sr.e .ti r : ••  S  ::;• >•. kolin < žrtvujejo   ti j
Nc-?»> .i:'.sJi" if.tko pcdjirarao, da tega j iv,'i t;-» i'''''.!',:-:.'-!. =*' <'a .-veje v-akdanje po-;r*''>• kt.{''.:;«*::.'' ¦ i:v". ki ;»¦• dni?id v prid •-.. ;;,:V.j •"'. k<»>i!it ; :t:t;-1-. ndlo, vov'-i!«i, avinč-r.ue. c:w' j^ajir-k'1 :! i I*ružba je nadalje* i:vtd:i ra.'t:u-ke ii'-tk»« in did/nof-t s>.ak<vn s "¦- ti r »• d ts«:»i,: a ^t—:iltj:*arja je, tla ima tej k-'.k»"» it. ;tt pridvi ra^pet^vs l>tih i> \in., ni rti; ti;-;ra plahti ^o»t polog druj;e^ti rn- | ,iU, •":* pač t.*1 ; odi* tdha« protivit plačati , c\ dtlirod»'5at t:a:;,.»,nF iu sramota, če imamo i s-.k*' kKU.r»''.;)i\ ki privolijo tebi tu isi tatu :;iCK;#.*o, "iru.'.1: >•'. t trtia in .Metoda pa niti > ¦l »ir.   0»-»                                                          i
I'o'.it,c-i v-ake^a naro-lnjaka je tudi, j i'-> r.i'f i pr; dopi-^ai.jn narodni kolek. Žal, •:.i.iSti.o pri.'i.aU. dA ,-e t»-.;a niti r«a5n inte- | .-.t, s a- |o-;ii?ti;", kakor !-i morala. Cul : ••¦;j4 ie :« in taiti i/^viir, da v (lorici ni '.oJili knlkcv. le p -tiipiie * liabrSCekovo :"&yd\^. u,.'«' videli, sin ta izgovor ne '.rži.         .sio*»'nct   pi.i,ewo   radi   razglednici«.
Zakaj i;; r.»* ^vnii po druž.Vinih in tako pod-t-.rad >j:ii(va ^'tn; u»e-tj zidov,-ke ivrdkeV 'h.ka;;r.r> j rodsjaice pa moramo prisiliti, da ' , io i;t.e'd w» to l»iag<> na prodaj. iV krat-k. n, naftejtruo ii>U; truoune v mostu, ki p:wiaj4jo dražidno Mago, pa tudi tiste, ki ..'4 rtp jredajajo, da m« liomo vedeli  ravnati).
hku«al hem v kratkem povedati, kako tnalo skrbimo za na.«e nitjidealnpjfo društvo, m  družbo  sv.   Cirila   in   Metoda.   Kdo  rif.j
ozdravi to rano goriških Slovencev ?  Zato so ! pač v prvi vrsti   poklicane naše podružnice. Oživite torej, rodoljubje,  zaspalo   podružnice [ iu ustanavljajte nove,  da  rešimo  svojo čast j iu       sebe ! (Kakor čujemo, pripravljate   poti iižuiei v Gorici   veliko  veselico;  pokažimo takrat, da   tudi   Goričani   kaj   zmoremo 1 — Op. uredn).                                     — a —
DOPISI.
Iz goriške okolice.
lL BlIJ. ~~ Vedno in vedno se pojavljajo v DGorici" in „Pritn. Listu" dopisi, v katerih slavi iu poveličuje neznani dopisnik ua Čuden način svojo faro. Kako to, da so dosegle 15ilje naenkrat tako čast!
V  gorskih zakotjih se gotovo zgražajo ljudje, ako čitajo te — žalostne bajke ošein-ljenega harlekina, ki jih je po svojem neuk u snem receptu prinesel pobožnemu ljudstvu v opomin, nekaterim pa, ki imajo vsaj kaj razuma, v zabavo. Celo vrsto jih je privlekel pred občinstvo, same grde opravljene agrnrce in liberalce in podobne hudobne ljudi. Kdo mu pa zameri!
V  najbolji zemlji poganja tudi ljulika, v liiijah {ta nekdo sam skrbi, da so tla za tako ljuliko zelo pripravna. — Žalibog pa pri vseh svojih dopisih marsikaj pozabi, mogoče izpusti, nekaj predela po svojem ukus«, nekaj pa kar preobrne, na samega sebe pa seveda popolnoma pozabi. Res, občudovanja vredno.
Ta gospod, mogoče, tudi dva ali več, so posvetili svoje junaško poro tudi onemu pretepu med nekaterimi biljenskimi fanti in Orehovei. Pravzaprav spada stvar v zgodovino junaStva in petelinjega vitežtva naših klerov, pa resnici na ljubo treba izvirnik onega gospoda nekoliko predelati,, ne radi Urehoveev »imih, ampak radi generalov in geueralissimov, ker vendarle edino ti nosijo lovorike in prapore in — slavo častno!
Torej pero v dlan in Muze na pomoč, da poročam, slavo slavnega štaba.
Dne 9. sušca po volitvi so se zbrali Orehovct pred krčmo Solerja v vasi. Mogoče s-o čakali plačila za pomoč, mogoče so se prevzeli sijajnega svojega pohoda — Sli so namreč na volišče vsi v vrstah, spredaj in ob straneh štab, zadaj generalissimus, in so se ravnotako vrnili — ali pa so hoteli dati duška svojim prekipevajočim čuvstvom, o tem fe sedaj nismo gotovi, res pa je, da so ?a-peli: nKaj nam pa morejo" in sicer v izbrani melodiji. Domače fante pa je to vpitje-petje jezilo, ker je bilo oči vidno, da jih izzivajo, zato je stopil mlad fant k njim in jim rekel, naj mirujejo, da ne nastane kaj iz tega, oni pa kar po njem. Dobil je, kakor pravi neka priča, preko sto „punjeva. Njemu na pomoč priteče Se drug faut in za tem še kakih osem. Medtem so začeli rabiti kamenje, začel se je pravcati boj med 10 (desetimi) Diljenci in 40 (osemdesetimi) Orehovei. Orehovct so jo polagoma slavno pobrisali, nekateri preko Vipave, drugi po stezah in cestah in celo preko vrtov, Faktura je, da o Ore-hovciu kmalu ni bilo ne duha ne sluha, le pravijo, da so se ustavili sredi polja, kajti med potjo je imelo prestrašeno srčke, ki je padlo v hlače, Čas, zlezti nazaj na svoje starodavno mesto, — tam so pograbili nekaj palic in klicali Biijence, naj le pridejo, da se jih nič ne boje; na vasi pa so se smijali boječim junakom. Torej so Orehovei začeli. Pa i udi če li ne bili začeli oni,  bi lahko skrili
svo|o slavo pred svetom. Seveda so bili Bi-Jjenski fantje kaznovani.
Dne zadnjega susča so začeli nekateri fantje v pijanosti drug drugega vzdigovati in poskušati junaško moč in iz tega se je razvil <;eli špas, ki ga opisuje ^Primorski List" kot bogoskrunstvo. Jednega fanta so položili na „Škalon," štirje so ga vzdignili, izpod mize so izvlekli nekoga, ki naj bi bil duhovnik, ogrnili mu mizni prt in mu dali pod pazduho koledar (ne pa „Soče,8 kakor piše „Prim. List"), nekdo drugi je služil za mežnarja in tako so začeli stopati skozi vas in so peli po svoje nagrobne pesmi (pa ne Ubera). Varani so se smijali, nihče se ni zgražal. Slučajno so dali ime fantu, ki so ga nesli, Iierbuč in zato so pravili — Berbuča neso k pogrebu.
Dospeli so do krčme pri cerkvi, položili breme na kamenito mizo iu so pokleknili okoln, ker ni bilo mogoče z obrazom proti cerkvi, ker je to branil zid, pa s hrbtom proti cerkvi. Pri tem pa ni res, da so so norčevali iz vere in da so položili „mrtveea" pred kipom na tla.
Iz tega so naredili strašilo za nezavedno ljudstvo, izvili so iz trte bogoskrunstvo in norčevanje iz cerkvenih obredov ic podobno. Vse vknp pa so hoteli z nadčloveško prijaznostjo naprtiti gosp. poslancu Savnikn na ramena. Pravijo, da sedaj celo tožijo one fante; našli so celo priče, ki trde, da niso bili oni ljudje pijani, akoravno je „duhovnik" ležal prej pod mizo, „mrlič" pa spal celo pot na nosilih. Menda bi ne bilo vse tako hudo, ako ni imelo nekega izraza demonstracije proti klerom in veselja nad zmago.
Osnovala se je v Biljah »Narodna delavska organizacija". Proti nji so rovali na vso moč nekaterniki, na čelu jim kurat. Ko je bilo vzlic vsem nasprotstvom sklenjeno, da se jo ustanovi, ni mogel Abram kaj, da ne bi izpred oltarja razlii nekoliko žolča nad ne-drago mu organizacijo. In povedal je velike reči! Prvo je obžaloval, da ni mogel priti sam na shod, ker je bil pridržan (v resnici pa se je zbal in jo je potegnil v Bukovico in v Gorico, kjer je on, — propovednik najstrožje abstinence, plačai fantom liter za litrom); po tem ginljivem uvodu je povedal, da je prečital pravila organizacije, pa da nikjer ni bilo ni besedice o Bogu, — da torej ni zidana na skali vere, — da je brez-verska, — da je mogoče dobra, pa da to dobro, ki ga prinaša, obilo prevlada to, da da hoče iztrgati ljudem vero iz srca 1 in pravil je o volku v ovčji obleki, o hudiču, o sovražnikih vere in delal reklamo za lastno društvo, (ki je začelo, kakor pravijo, hoditi rakovo pot z vso podporo vred, ki jo je dobilo od „Hran. in Pos.B) in za svoje predavanje, ki ga je hotel imeti popoldne istega dne. Pri tem je zavil po stari krščanski navadi neke besede g. Jakliča, jih obrnil po svoje in povedal, da se je govorilo na shodu dne 20. mal. tr., naj bo Bog ali hudič, samo da dobim košček kruha — iz tega stavka je izluščil samo zanj vidljivo bogoskrunstvo in ne vem kaj še, povedal še nekoliko velikih besed in končal kakor konča  vsako  prigodbo, — v znamenju kaži.
Popoldne je bil ustanovni shod delav. organizacije, prišla sta gg. dr. Mandič in Jaklič, upali smo, da pride tudi g. Abram, pa ga ni bilo. Oba govornika sta zavrnila očitno laž Abrama in želela, da bi imela čaBt govoriti z njim iz oči v oči na shodu, upanje, ki se jima ni posrečilo, kajti solnce onega dneva, g. predavatelj o socialnem vprašanju, je  zatonil   in izginil ko kafro,   odšel je na-
mreč v Orehovlje, odkoder se je vrnil Še le pozno zvečer, ko je bilo vse varno, predavanje   pa   je   bilo ' odneseno na  prihodnjo
Sploh se je začelo sedaj v Biljah popolnoma novo življenje. Abram toži, da ima težko stališče, toži, da ga ljudje malo siu-šajo, sovraži gospoda kaplana, ker ne, trobi * v isti rog kot on, njegova kuharica pravi, da je tukaj vse drugače ko v Novakih, da jih tukaj nihče ne upošteva, da jim ne daje nihče jezikov, piščancev in jajc, kot je bilo nekdaj, klerikalci tožijo o boljših časih in čakajo prihoda »Kralja Matjaža".
Abram se je celo toliko spozabil, da je pozabil, kako se pridiga v cerkvi, da je napravil na veliki petek tako grozno klobaso, da je niso mogli niti najpobožnejši ljude prebaviti in da so se vsi smijali.: Vendar on ostane trden in neomajan ko skala — ki pada. —- Za danes dovolj.
Biljenc.
Iz Šempasa. (Konec.) — Sveta jezicama trese dopisnika, ker nismo pustili na volišče dveh „smrkavcev«, koja menda še deset let ne bosta volilca. Pa vseedno sta že promovi-rana za klerikalna „laufburša", tudi agitirati sta hotela, pa se ni nič kaj dobro jima obneslo. Zopet brblja dopisnik, da je bil neki M. kaznovan z 2 dnevnim zaporom^ pa povejte tudi, radi česa je bil kaznovan ? Koliko je resnice ua tem, da\ so nekega samostanskega trata, ko je beračil piruhe, nekje postavili pod kap, nam ni znano. Resnica pa je, da je ravno tistemu »miroljubnemu" bratu pri belem dnevu na lepej cesti kar naeden-krat zmanjkalo tal pod nogami, da je revež vsa jajca pobil. Res voda je bilo malo premočna ?
Zopet še zaletava dopisnik v pošteno družino Komel, češ, da je točila vino svojim pajdašem. Ni li morda tudi dopisnik večkrat pil vino v omenjeni hiši? Pa ravno zato, ker je pil, pa je menda ue bode več, odtod jezica. —
Slednjič pa seveda radi lepšega zaključka svojega lažnjivega dopisa nas umerja z divjaki, brezverci, ko vidi v svoji saojavosti, da že svojce pokopavamo po svojih vrtih, ter omenja ime tistega, ki je to izustil. Lažnik v pravem pomenu besede sta vi, gospodine do-pisunče, ter za to laž zaslužite z leskovko.
Ljubemu dopisniku kličemo v spomin samo tole: Vam je že znan fdd volitev v Šempas«? Veste li, da smo mi vdobili pri prvej volitvi v obeh skupinah v celej fari 391, Vi pa le 60, pri ožji volitvi mi 404, vi 95. Vprašamo Vas, ste li odpravil letos navadno Velikonočno spovedi Ste-li videl, kako so ljudje trumoma dr!\ k spovedi, iz Ozeljana ter št. Mihela, ker so po vašem mnenju sami brezverci? Čemu -t pa prišli? V krščanski cerkvi se ne spev ,o ¦••• neverce. Dalje vas vprašamo, so li ti lju ,a vsi naredili božji rop, kaj?
Seveda ne vidita bruna 7 svojem očesu, nam pa hočete mif.u p'<dir. Pojdite k spovedi ter spove-jt?.. se, da ste ved« grešil proti osmi božji zapovedi.
Navsezadnje pa povemo g. dopisnika za njegov nam dari svet, da zakaj ne dopisujemo v „Naš glas". Vaš dobri svet porabite lahko sam, nij vas nič ne briga, kara pišemo, še manj, kdo da piBe. Glavno je to, da pišemo resnico ter isto hočemo neustrašeno zmirnj zagovarjati, niti korak ne odstopimo od svojih načel 1
Vam pa priročamo, da šo nadalje lažete ter blatite poštene ljudi, vsoj nam se dozdeva, da Vam je i laž šteta za dobro delo.
Po klerikalnem programuje menda, ako se I kakšen pregreši proti osmi božji zapovedi, vse „ad mnjorem Dei gloriam".
Šeuipasoc. IZ K0|ščM8k8 lup«ll|8. - Pojenjujejo zadnji odmevi volilnega boja, Liki razburkani valovi so butali nasprotniki z vso silo ob napredne vrste, ki so bile združene v krepko falango in zato je bojna vrata ostala uepre- I magljiva. Pokazala se je v svojem sijaju napredna misel.                                                   I
Ljudstvo, ki je že stoletja ukovano v klerikalne spone, se je oprostilo teh in dalo odduška svojemu prepričanju. Klerikalna gospoda misli Se držati prosto ljudstvo v temi srednjega veka ali ker se ne da to tako z enostavnimi sredstvi doseči, zato se mora poseči po drugih pripomočkih: zloraba vere, posojilnice, kons. društva, kmetske zveze i, t. d.
Ali tudi našteti pripomočki nimajo Teč nekdanje privlačnosti. Ljudstvo je ostalo zvesto svojim načelom. Napredni duh preveva vrste narodr. Dasi so duhovniki in njih priveski napeli proti zadnjemu vse sile, ostala je zmaga naša.
Mislili smo, da bodo vsled poraza sedaj bolj pohlevni, a glej vraga še hočejo imeti upanje na bodočo zmago, zato so začeli zopet z ustanovljanjem posojilnic in ^izobraževalnih" društev, Tudi našo županijo so počastili z ustanovitvijo posojilnice za Kozano-Vipolže.
V teh vaseh gospodarita najbolj bojevita ] duhovnika v Brdih, M sta je tudi ob zadnjih I volitvah pred voliščem pošteno izkupila za svojo vsiljivost. Posojilnico so ustanovili j menda, ker sta se jim zdela ta dva kraja ] premalo klerikalna, upamo pa vsekakor, da nam ostanejo naši pristaši verni in da se ne bodo dali zapeljati po sredstvu klerikalnega denarja.
Tudi od naše strani se je storil korak naprej: ustanovila se je napredna posojilnica za Brda v Šmartnem. Tako je prav! Skozi cel mesec po volitvah smo imeli priliko citati skoro v vsakej štev. „GoriceB ali »Pr. 1." fri-volne napade na našega posl. Obljubka. Ker možu, kije vse skozi pošten in čislan, nimajo kaj očitati, poslužujejo se: natolcevanja, častikraje, denuncijantstva itd. Vse seveda pod zaščito vere! Naj le delajo tako, bodemo videli, kam jih dovede to.
Ljudstvo je začelo spregledovati. Kavno sami s svojo nekorektno taktiko si izpodko-pujejo tla, ki se jim vedno bolj vmikajo in ako pojde tako dalje, upamo v 6 letih na našo slavnejšo zmago, in na že večji njih poraz.
iz Šeipisa. — Opozorjen, da neki dopisnik iz Šempasa v aPrimorskem Listu" od 16. aprila t. 1. sumniči in na nesramen način napada mojo osebo, češ, da sem jaz pisec dopisa v „Sočic št. 40. od % aprila t. L, v katerem nekdo opisuje klerikalno agitacijo o priliki deželnozborskih volitev in ker so me nekateri tukajšni klerikalci celo naravaost imenovali za avtorja omenjenega dopisa v sSoči", izjavljam, da omenjenega dopisa nisem jaz pisal in da nisem ž njim sploh v nobeni zvezi, ter prosim cenjeno uredništvo, da mi blagovoli to potrditi. (Potrjujemo. Ur.) Klerikalnim dopisnikom v Šempasu bodi pa enkrat za vselej povedano, da se ne spuščam ž njimi v nobeno polemiko in da se mi sploh premalenkostni zdijo, da bi o njih v katerem koli listu kaj pisal. — Na ljubeznivost" v omenjenem dopisu »Primorskega Lista" glede .moje osebe ne odgovarjam in s tem pika. — Vinko Samokec.
6ad je pičil 8 let starega Antona Siliča " iz Št Ferjana v Brdih. Deček se nahaja sedaj pri usmiljenih bratih v Gorici.
Pnieabl pusti. — Opekarno na Veliki Otavi J9 kupil cd znane laške tvrdke Lenissa & Gosmi bogataš .Tos. Vuga iz Čedada. Namerava napraviti baje tovarno cementa nekje v Vipavski dolivi, najbrže v Bihembergu. Od opekarne do Gorice bo telefonična zvoza.
Iz ajdovskega okraja.
Iz Črtic. — Kako vrše naši klerikalni stebri in prisrčni ljubljenci naših nuncev Kri-tusoY nauk „ljubi svojega bližnjega kakor mega sebe" i
Znani Leban iz Čraič ima za svojo hišo „bajar", v katerega so že nad sto let gonili *aščani živino napajat. Kar na enkrat pade pa velekristjanu in ljubljenca naših popov v glavo hudobna misel, da v tej vodi ne sme nihče živine napajati. No, ljudje se za to prepoved pobožne „trombe" niso zmenili in so hoteli kakor po r?-adi, tudi v ponedeljek dna 27. aprila gnati živino k »bajarju". No pobožni Leban, napolnjen od glave do pet
s krščansko ljubeznijo do bližnjega, je vzel | svoje male otročlce in jih polegel I na pot pred živino. Le treznemu ve- I denju ljudij se je  zahvaliti, da se ni zgodila nesreča.                                                            I
Tu se vidi, kakSne vrste ljudi iffiojo naši popje za svoje delavce ob volitvah,  „ko I se gre za vero8.      .                                       j
Vprašamo naše nunce, kateri so se sprehajali ob volitvah  s to „trombo" po cestah, in se ob njegovej desnej strani bili po prsih, I češ mi gremo za vero, kdor ni z nami, je proti J Kristusu, vprašamo vas, popje, ali je  za vero J to, da se pajdašite  s tem Človekom po  cestah, kateri iz gole  hudobije in zavisti ne j pusti, da bi sosedje žejno živino napojili, in pred živino na pot nedolžne otročiče polaga. J In tega človeka, kateri se pajdaši po sh )dib, j rešujoč sv.  vero, nam kažete Vi za zgled, j kot dobrega krščanskega moža? Zakaj? Zato, ker trobi v politiki  v   Vaš rog.   Naj   bode omenjeno tudi, da tega moža volijo  na kle- j kalnih shodih y Črničah vselej  za predsednika. Lep predsednik, no pa ko se gre za vero* (aH | kakor bi rekla ta mlada Tončkova „m kato-liko") je tudi tak predsednik  dober.  Tonče Klepčev in takšne  vrste glave  mu  bodo Le j povrhu živio klicali.                                          I
"Ne smemo tudi pozabiti povedati, da ta J tromba, ko rešuje vero po shodih ob volitvah, j prinese tudi večkrat krvavo glavo domov. No to nič ne de, saj je krvava za sv. vero 1
I     Iz tolminskega okraja.
IZ BaŠk8 doline. — Na belo nedeljo je bil javen jako živahen ples na Ilovici. Kakor navadno se naši kierikalčki ne prikažejo do pozno noči, seveda dokler se ga drugod nekoliko nasrkajo. — Tu'li takrat so se skrivaj priklatili okoli vogala in naročili pijače. Zapazivši pa, da je ples brezplačen, alo hajdi! da se je še bolj truplo vrtelo, kakor poprej možgani od pijače. — Bili bi tudi do torka plesali, pa oh strah: Bog vari, če I fajmošter to zve.
Iz sežanskega okraja.
„Učiteljsko društvo za sežanski šol. okraj bo
zborovalo v četrtek, dne 7. t. m. v Štanjelu ob 10 V» uri predp. — Vspored: 1. Predsednikov nagovor. 2. Tajnikovo in blagajnikovo letno poročilo. 3. Referat. 4. Volitev odbora. 5. Zborovanje „Zaveze" v Gorici. 6. Predlogi in nasveti. — Na obilno vdeležbo vabi uljudno                                              odbor.     j
Iz komenskega okraja,     j
Komen, 3. maja 1908. — Poraz duhov-ske nadvlade je smrtonosen vdarec in menda ne bode leka, celo podel člauek v zadnjem „Primorskem Listu" ne, s kojim obrača ost na me. Na ta dopis odgovarjam po vrsti. Že v začetku zavračam predbacivanje o zaslugah, kojih nisem nikdar vesil na veliki zvon. Ljudstvo me pozna in naj sodi!
Ker je vlada delila v naši deželi dražje nego v drugih, sem res deloval v to, da bodi enaka mera; ne štejem si tega v zaslugo, ampak v dolžnost.
Priznavam, da so se veljaki ogrevali za mojo izvolitev, a ne samo oni, ampak tudi drugi rojaki, kakor kaže vspeh.
Infamnost je, očitati mi, da nisem vršil dolžnosti ob razdeljevanju vladinih trt, ko me vladni organi niso še nikdar v to pooblastili oziroma naročili, zato tudi ne vem, ne kdo niti koliko trt kdo prosi. Tudi če bi mi c. kr. namestništvo to nalogo dalo, bi jo moral odkloniti, ker bi mi bilo nemogoče za cel okraj dobiti natančnih informacij od vseh prosilcev. Pred mesecem dnij me je prašal g. c. kr. vinogradniški nadzornik, je lif se nahajajo kmetje v mojem delokrogu (sežansko okr. glav.), ki bi ne imeli trt. za sajenje v morebitno pripravljeno zemljo. Deloma po ustsnenih, deloma po pismenih poročilih sem dozual in poročal, da ni v celem okraju niti enega takega.
Da bi jaz nadzoroval delitev vladinih trt, je smešna zahteva „Prim Lista/  ker to | se ne nahaja v mojem  službenem predpisu, : in mi tega dela  nihče   ne   more   nalagati, i in tudi »Primorski List" ne. Moja naloga kot pot.  učitelj, je,  učiti  ljudstva  praktično in teoretično  v  vinogradništvu  in dajati statistična poročila   o tem   predmetu.  Tu imam obširno polje in dovolj dela m eno človeško moč.   Komu  in  kako  se trte dele, ni moja briga, ampak za to odgovorna je vlada in v [ zadnjom času skrb — BPrim, Lista" I
Hudobna drznost in zloben namen je, vtikati mojo osebo v stvar, ki mi ne pritiče, in skrajno neumno je to podtikati „Nar. nap. stranki". Dejstvo pa je, kar sem slučajno pred 2 letoma in letos izvedel, da so se okoriščali z vladinimi trtami ravno klerikalni možje, med njimi Pavlica in mnogo drugih. Ako želite, gospoda pri „Prim Listu", sem na uslugo z imeni.
Pomerili ste, ali krivo zadeli!
Josip Štrekelj.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljan i razpisuje s tem službo učitelja, oziroma nadučitelja na enorazredni ljudski Šoli na Muti, ki jo namerava razširiti v mešano dvorazrednico. S to službo so združeni prijemki, katere imajo na Štajerskem učitelji voditelji na dvorazrednih ljudskih šolah I. razreda. Poleg tega prosto stanovanje, eventualno stanarina v znesku 300 K. Prednost imajo tisti prosilci, ki so vešči delovanja na šolskem vrtu. Službo je nastopiti po počitni cah. Tozadevne prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, naj se pošljejo do 31. maja 1.1. na družbeno pisarno v Ljuljani,
Domače vesti.
Pevsko In glasbeno društvo v Gorici je z xii.
rednim koncertom imelo lep uspeh. Moški zbor a capella „Na ozlju gradu" od Franca S. Vil-harja se je pel dobro, dasi je nehvaležen. Skladba je, kakor vse hrvatske, v starem italijanskem melodijoznem stilu. Motivi v njih se pogosto ponavljajo, tako da daljše pesmi dobivajo preveč enoličnosti. Sopran-solo, ki ga je pela gdčna. Klementina Hrovatinova prav dobro, je nekako neorganičen in se dobro z moškim zborom skoro ne more ujemati. Zbor je pesem dobro izvajal, no, čudili smo se, da Pevsko in glasbeno društvo ni moglo postaviti na oder več nego 16 pevcev. Nočemo preiskavati, kje tiči temu vzrok, vsekako je neprijeten pojav, da naše prvo društvo no more postaviti na tak koncert več moči. — Srbske narodne pesmi z Ohrida so se pele izborno a capella. Ženski zbor ima v sopranu in altu same sveže in dobre glasove, najtežji stavki so se lepo izvajali. Nekoliko moti akustika, ker strop galerije odbija krajne glasove, in bode moral pevovodja pač skrbeti, da se zbor strne proti sredi dvorane. Izvajanje je tudi pri občinstvu našlo zasluženo pohvalo. Tretja pesem „ Bolest — kovač" enega najboljših naših skladateljev, Antona Lajovicn, ni dobila onega priznavanja, kakor ga pese m po s»i)ji težkoči in po svoji krasoti zasluži. Je pač vseskozi moderna izrazita skladba. Očitno občinstvo si ob sklepu pesmi ni vedele tolmačiti umetnih disonanc iz zato tudi ni bilo gotovo, ali sme dati kako sodbo o pesmi ali ne. Bila je dejanski za naše obt'.n-stvo docela nova glasbena prikazen in se od občinstva tudi ne more zahtevati, da tako skladbo takoj razume. Vsekako pa estane »Bolest — kovač" ena najlepših slovenskih vokalnih pesmi. Da se pa, izvajati le po jako dobrih zborih in je le za glasbeno izobraženo j občinstvo.
j           Drugi del koncerta je bil   /fe Denm",
l skladba češkega skladatelja Antona D volal<a z orkestrom. Prva dva odstavka: mešani zbor in sopran-solo sta se krasno izvajala in sta prav odmevala v  srcih poslušalcev.  Drugi del od basovega šolo do sklepne točke pa se* ni po-| srečil. Kriv je bil orkester, ki ni držal ritma, ni imel uglašenih instrumentov in ni sviral z ono pozornostjo, kakor to zahteva tako težka skladba. Tudi so se  morali posamezni manjkajoči instrumenti nadomestiti.   No,  zbor je bil gotov svoje uloge,   in le temu je pripisovati, da se izvajanje po krivdi  orkestra  ni ' ponesrečilo. Zato pa je obžalovati, da krasna ¦ skladba ni dosegla tistega uspeha,   kakor bi I ga morala po svoji krasoti. Sopran-solo, ki bi ga bila morala peti gca. Danica Šnntlova, je prevzela  v  zadnjem   trenutku   (šele   petek) gca. Klementina Hrovatinova, ki jo svojo nalogo prav častno izvršila. Bas-šolo je prevzel I g. Slavko Grm.  Poznalo se mu je, da ni bil I disponirnn, vendar se lahko sodi, da ima lep I baritonski glas v višini,   a  ker sta   za obe skladbi  „Na Ozlju gradu" in „Te Deum" pi-I sani solovski  partiji za bos-solo,  se razume, da njegov glas v nižini ni prišel do veljave, I Gotovo pa se da izpopolniti s skrbno in vutrnjno I šolo. —
I           Občinstvo se je sestavljalo  iz boljših
! krogov: v prvih vrstah skoro izključno pri-
| pnduiki nemške in italijanske narodnosti, posebno te uristokiatskih družin. Zastopani so bili tmll boljši krogi slovenskega občinstva, manjkali pa so srednji, ki so prejšnja leta. društvo krepko podpirali. Kje tiči vzrok, se odteguje naši sodbi, vsekako pa je žalosten pojav, ako izgubljajo naši najboljši narodni sloji zanimanje za lepo petje in glasbo. Da tudi pri nas ne pridemo do Krpanove kobile ? J
SlBIlM kOSl. — V Solkanu je umrl nagle smrti v nedeljo popoludne g. Jos. pl. Ba-tistič, tamkajšnji trgovec, star 29 let. Pripeljal se je bil s potovanja v Solkan, na kar je tožil, da mu je slabo; čez kratek čas je bil mrtev.
V Kajiri je umrl g. Jos. F u r 1 a n i, sin g. Furlaniju, višjega poštnega kontrolorja v pokoju v Gorici.
Preostalim naše sožalje!
Pevsko In glasbeno društie v Gorici priredi
due 10. majnika t. 1. svoj prvi mladinski koncert. Dosedaj je Pevsko in glasbeno društvo vršilo svojo nalogo z vzdrževanjem pevske in glasbene šole za naraščaj. Priredilo je XII. lepo uspelih koncertov, ki so v ponos slovenskemu delu na Goriškem. Pričetkom Šolskega leta 1907.—1908. pa je pristopilo k ustanovitvi mladinskega zbora. Členi mladinskega zbora so gojenci srednjih šol: realke, gimnazije in učiteljišča. Mladinski zbor ima redne tedenske vaje, ki jih votli g. pevovodja I Josip Michl, ter ima namen, mladino srednjih ' šol izobraziti v zborovem petju. Doseglo se je po težkem boju, da se je mladinski zbor l končno ustanovil. V izobraženem naraščaju j je itak vsa bodočnost zborovega petja. Mla-| dinski zbor nastopi vsako leto z večjim koncertom spomladi, da pokaže uspehe celolet-i nega dela. V soboto 10. inojnika stopijo nase i mlade moči vprvič med občinstvo, da poka-! žejo plodove resnega dela. Slovensko občinstvo i gotovo pokaže ob tem prvem nastopu ono znnimauje, ki ga zasluži Pevsko in glasbeno društvo sploh in mladinski zbor še posebej. Le v vzgoji leži naš napredek in vsa naša I bodočnost!                                  '
NidfOjVOiii Franc Salvator, ki je dospel i v soboto popoludne v Gorico, je oapotoval I drugi dan z brzovlakom na Dunaj.
j               Reklama za V^hrmundoie brošuro — Dunaj-
j ski papežev nuncij o oskrbel s svojo nerodnostjo Wahrmundu svetovno reklamo, j brez katere bi se bilo prodalo prvih tisoč iztisov prve izdaje —- in vsega bi bilo konec, j Take pa je v kratkem času 32 izdaj, — in I zdaj se prodaja celo brošuro z zaplenjenimi | oilflmki vred.
Naravno je, da tako blago rada pro-j daja vsaka knjigarna, ki ni v klerikalnih ro-j kah. Tako tudi knjigarna A. Gabršček v j Gorici, ki je v kratkem prodala do 100 iz-| tisov. V „Sočia nismo niti povedali, da je , brošura tu na prodaj. Ali naše občinstvo jo | opozorila „G o r i c a" v soboto. T«koj v so-1 boto večer in v nedeljo je bilo prodanih 27 iztisov prav vsled te reklame. Oglašajo se celo z dežele. — Prav ! Pa bodi tako! — j Brošura stane K 1*20, po pošti K 130.
Dopolnilne občinske volitve v Gorici  se bodo
| vršile 10., 19. in 2% t. m. Letos izstopita I tudi Župan dr. Marani In prost Faidutti. Letos bo torej zopet volitev župana. Proti proštu Faiduttiju napnejo laški liberalci vse sile, da bi ne bil več izvoljen. — O kandidatih, ali ostanejo stari ali pride kaj novih poleg, se ne ve še nič. Proglašeni bodo najbrže po stari navadi zadnji dan pred vo-I litvanii.
Vojlikl MDOr. — Včeraj jo pričel nabor, i« sicer za Gorico. Iz leta 1887. se je predstavilo 110 mladeničev. Potrdili so jih 39 v vojake. Iz leta 1880. se jih je predstavilo 01.  Potrdili so jih i*. Zunanjih je bil potrjen 1.
Kike »i proslivl Gorici eestrjtve iesMisit-
letnlOO, o tem je bil razgovor v nedeljo dop. v mestni dvorani, kamor je povabil župan Marani nekaj gospode, Navzoči so bili med drugimi dvorni svetnik grof Attems, baron Tetiftenbach, deželni glavar Pajer, baron Winkler, »4rž. pravilnik Jeglič itd. — Namen županov je bil ta: postaviti otroško zavetišče v Gorici. Izrečeni so bili razni pomisleki, slednjič se je izvolil odsek 12 članov, ki naj se bavi z vprašanjem, kaj se napravi, ter potem poroča.
Španski Sleparji pošiljajo znana varljiva pisma tudi v goriško okolico. Okrajno glavarstvo je poslalo na vsa županstva,okrožnico, v kateri poživlja županstva, naj svarijo ljudi, da ne pojdejo na Hm španskim sleparjem,
Hotel »Zliti Jelen" dobi ta teden svojo telefonsko postajo, ki bo gostom brezplačno na razpolago. —K točami (ne tovarni, kakor je zadnjic zngreSil ti tik irski škrat) spa-date dve sobi in prvo dvorišče. Cene tukaj so za jedila iu pijače običaj ue goriške k r č-uiarske cene.
MenikOfSkl „Nachtlichtu bo gostoval drevi in jutri večer pri Zlatei^ , Jelena*;44"*» bet ugodno vreme, bo na vrtu, drugače v salonu. Vsakokrat docela drugačen program. Vstopnina 1 K. »TrieSter Tag-* blat" od 25. aprila je pisal : „G!itnzende Leistungen, ein ausvekaufier Saal, jniebt en-dend\voltender Beiiall, das ist der »UglichT Erfolg des Huinoristen-Ksembles „Na<atHchta.
Dostave k. — Družba je že došla; iz vsega nastopa je takoj razvidno, da je laskava kritika v drugih mestih povsem zaslužena. — Skoro vsi člani govore po več slovanskih jezikov. Gosp. W o 11 n e r je dokončal ceh) hrvatsko ljudsko šolo v Sisku ter šele potem odšel na Nemško, Gosp. Paul je bil tri leta engažiran v Pragi. — Jedna gospodična je bila tri leta v Belgradu ; v Gorici bo pela tudi lepe jugoslovanske pesmi. To bo prvič v Gorici.
DtžiiBO učitelju društvo n Gortško-Sradišč ansko vabi na redno letno zborovanje, ki bode dne 14. maja 1908. ob 11. uri predpoidne pri „Zlatem jelenu" v Gorici. Dnevni red: l. Predsednikovo poročilo. 2. Blagajnikovo poročilo: račun za ieto 1907. — proračun za ieto 1908. 8. Volitev pregledovdlcetf računov v smislu § 10. dfiušt. pravil. 4. Morebitni predlogi, ki naj se naslovijo pismeno na predsednika dva dni pred zborovanjem, Ajdovščina, dne 16. maja 1908. Predsednik: Fr. Bajt. Tajnik: Al. UrbančiČ.
ClStl $ Komi na SsrlSČSk. — Mestni svet goriški kupi hišo Št. 4. na Kornu ter Ite-tističevo zemljišče (zh 140.000 K t, da napravi dovozno ees>to z Goriščcka na Koren. Za zgradbo ceste prispevata vlada in dežela s svoto 180,' 00 K
Izpred SOiltlJl -•- iiadi tatvine je bil obsojen '24 letni Štefan Valautič od Vogiarjev n?» 4 mesece s postom vsak mesec; Valamie je bil radi tatvine že kaznovan.
Bedarju se je zoperstavljal 28 letni Iv. Krajuik iz Št. Petra, ko ga je hotel aretirati. Potem pa je razbijal in razsajal. Za to je dobil 7 tednov težke ječe s postom in trdim ležiščem .sake tri tedne.
M doma j8 OdŠSl w Rihemberga pred 3 tedni 15 letea deček, majhne postave. Ker je bilo vsako iskanje dosedaj brezuspešno, se naproša si. občinstvo, ako bi kdo kaj vedel ali pa ga videl, naj blagovoli sporočiti to Kerkoču Francu v Rihembergu.
pQ&!§Bil jž bil od topničarakega polka v Gorici Iv. Famea iz Moše. Šel je bil čez mejo v Italijo; v Vidmu so ga prijeli.
UstfSlil !»l J6 v Višku v Furlaniji v svoji vili 24-ietoi P. Colkdaui, laški podanik, baje zato, ker ga je zapustil njegov sluga!
Javni ples priredijo fantje v Selu dne 10. maja. —
Zveza narodnih društev.
Sf. pMCt BSlov. bralnega in podpornega društva v Gorici" se opozarja, da se bo vršila zopet pevska vaja v sredo G. t, m.,ob 8. uri zvečer. Z ozirom na to, da je veliko zanimanje že sedaj za veselico, ki jo priredi zgoraj omenjeno društvo na dan sv. Petra in Pavla, so gg. pevci naprošeni, da se udeleže pevskih vaj polnoštevilno.
Iz Ritk Ob 4. pop. v ned. je bila veselica v dvorani g. A. Žnidarčiča, ki je bila nabito poina; gotovo 400 oseb, mod temi precej iz Gorice in iz sosednjih krajev. — Igrali s) znani Anzengruberjev ljudski igrokaz „Krivo p ris ežn i k" v 3 dejanjih in več spre-menih. Da so se upali nastopiti s takim dramatični delom tam v Končan, temu smo se meščani jako — čudili, aH bili smo toliko bolj iznenadeni, ko smo bili priče, kako dobro so rešili svojo nalogo. Matija Somrak (g. Stoka iz Trsta) je ua sploh jako ugajal, izboren pa je bil v sceni, ko posluša pravljico o krivoprisežniku in se potem bori s hudičem ter umre. Veronika (g.čna Mira Bajčeva) je bila ves fas naravnost draže-stna, očarujoča prikazen na odru. Njen nastop je vedno siguren, vse njene kretnje gracijozne in naravne, govor prijetno zvoneč, Tudi pela je izborno. Ako bi se bila posvetila gledališkemu »oklicu, bi   gotovo   dosegla   slavnih
vspehov. — Tudi druge igralke in igralci so vsak po svoje pripomogli k dobremu vspehu te igre. Vso čast jim I Posebna hvala pa gre g. Stoki iz Trsta. Občudujemo njegovo požrtvovalno delavnost, daje spravil tako igro na renski oder. Čast mu. — Posebna hvala pa bodi tudi kapeluiku g. Vogriču, kije nalašč za to priliko zložil pesmi v igri,   učil
4wLSSSSi^v.2ssgsLie, p°g!»YSpeh in pri*
znanje vsega občinstva. HvalavgemS
Kolesarske društto gorica". 1 Gorici in tržaško kolesarsko društvo -»Balkan* iz Trsta priredita dne 8. junija 1.1. na binkoštni pou-deljek dirko združeno z ljudstvo veselico na goriškem dirkališču (Velodromo). VessllCi Y SOfSdBjah v nedeljo popoldne je vspela prav ugodno za društvo. Ves vspored je bil jako mikaven, zlasti »Bufallo Bil". Navzočega je bilo muego občinstva. Vsa čast prirediteljem!
Naiodra Mitnici n Knezi vabi k veselici s plesom dne 10. maja 1908. v gostilni g. Ivana Kenda. Vspored: 1. Nagovor. 2. J. La-harnar: „Moje ptičice", mešan zbor. i». De-klainacija. 4. J. Laharnar: „Svariloa, mešan zbor. ft. „Ne kliči vraga4, igra. 6. „0j tam za goro", mešan zbor, narodna. 7. „Živa podoba", 8. H. Vularič: „Lahko noč14, mešan zbor. — Po veselici ples in šaljiva pošta. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina k veselici za osebo 60 viu., sedež 1 K 40 vin., k plesu za moško osebo 1 K (50 vin. — K ninogobrojui udeležbi uljudno vubi
Čit. odbor.
Pevsko Izearažeialeo društto »Prešeren" v Št. Petru vabi k veselici, katero priredi dne 10. maja t. I. ob 3. uri in pol popoldue na dvorišču g. Josipa Černica. Vspored: 1. Nedved : „ Nazaj v plauiuski raja. 2. Liadov: „ Vozle rečki, vozle mostu". 3. Sattner: nSamou. 4. Žaloigra „Sinfc'. Pri igri sodelujejo samo domači diletautje.          Vstopnina: 40 vin., sedeži I. vrsie i Kf H. in III. vrste 00 vin., ostali sedeži 30 vin. Opomba: Sedeži bodo zaznamovani, vsak naj pazi na številko. — K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Trgovsko - obrtne io gospodarske vesti.
V Renčah so imeli v nedeljo siavnost zaključka letošnjega tečaja na zidarski šoli. — V učnih prostorih je bila zajedno razstava le-tošujih izdelkov te šole. f t i s a r i j e so se posebno odlikovale. -~ Ob V>. pop. je otvoril zaključno slavnost g. uaduč. V i ž i n t i n, pozdravil navzoče in poročal o preteklem učnem tečaju. G. Grof A t te m s je izrekel v imeau vlade zadovoljnost o napredku te šole ter zagotovil nadaljno naklonjenost. Okr. šol. nud-zornik g. Finžger se je spomnil tiO-letuice cesarja F. J., na kar je sledil običajni .'»-krami živio in cesarska pesem. Ob zaključku so bili obdarovani odlikovani učenci.
Vpeljan porinilh razaisrij Konnn, Tfž.č m
PfifflirSltei, Sonca - CSljS- - C. kr. trgovinsko miiiisterstvo je dopustilo z odlokom št. 7378/P o.l 10. dt,e aprila t. 1. vpeljavo telefoničnih pogovorov Kormiu, Tržič na Primorskem, Gorica-Celje. Govorilna pristojbina v vsaki teh relacij znaša za navadni triminutni pogovor 2 kroni.
PMIce (črvi) so se pojavile v izredno veliki množini na sadnem drevju v IJrdih. Izv^emši sinokve so n padle pedice vse drugo sadje. Posebno je prizadeta Kozana. Mazali so sicer s rpetrinoa, pa ni pomagalo nič. — Trta pa kaže dobro.
Kranjski misirjl so imeli zadnji četrtek v Ljubljani poseben sestanek, katerega se je udeležilo do 200 mesarjev iz cele dežele. Ustanovila se bo deželna zadruga mesarjev, ki bo zlasti posredovala pri prodaji loja iu kož, katere so zelo padle v ceni.
Sladkor se podraži, in sicer za 50 v pri 100 kg. Sladkorni tvorničarji hočejo na tak način izkoristiti odjemalce kar se da pred uvedbo znižanja sladkornega davka.
Politični pregled.
Naslednik po umrlem nemškem ministru-rojaku Peschka bo najbrže poslanec Prade.
Vojna med Angleško In Mganlstinom. — Poročila iz Simle poročajo, da je okoli 20.000 Afganistuncev prekoračilo mejo, napadli so Lnndi Kotni in tako je pričela vojna.
Razne vesti.
Kako je proslavila »Narodna dilavaka organizacija" v Trstu avo) pni majnlk. - Dopoludne je bil slovesen shod v »Narodnem domu". Ko se je bližala 10. ura, je bila dvorana že nabito polna, a še so vedne prihajale nove gruče, tako da so ljudje stali po stopnicah in atriju. Pa tudi pred Narodnim domom so stale gruče, ki so čakale začetka shoda. Točno ob 10. uri seje pojavil na odru predsednik Ns D. O. g. dr, Josip Mandič vsprejet s frenetičnimi živio-klici In ploskanjem. Dr. Mandič je govoril v navdušenih besedah o pomenu delavskega praznika : Velika je moč ideje, ki Vas je privela semkaj; ostavili ste delo da v iskrenem navdušenju proslavite 1. maj, mesec veselja in radosti. Potem je v kratkih potezah orisal zgodovino in razvoj delavstva od starih časov do dandanes; nagl&šal jo, da je francoska revolucija izdala parolo: enakopravnost, bratstvo, svoboda! a delavstvo je bilo od tega izključeno: Še le v XIX. stoleju se je dvignilo tudi ono in zahtevalo svoje pravice. Danes hoče delavstvo pokazati, da je delavec ena skupina po vsem svetu. To je i. majnik N. D. O. Tudi mi hočemo pokazati, da hočemo biti delavci, a da hočemo biti tudi narodni delavci. (Viharen aplavz). Pokazati hočemo, da se človek lahko bori za gmotni položaj, ne da bi se moral odpovedati svoji narodnosti. Danes hočemo pokazati socijalni demokraciji, da smo vedno na njihovi strani, ko gre za prave koristi delavstva, a proti bomo, ko se pojde za zatiranje našega delavstva. Govornik je na to omenjal, da je praznovanje 1. maja kakor delavskega praznika navstalo na parišken: mednarodnem kongresu leta 1889. Na teci kongresu je Šlo za uvedenje 8 urnega dela iu za splošno in enako volilno pravico. Mi v Avstriji imamo že s plošno volilno pravico, a priborili bo treba Š e zavarovanje za &1 u čaj starosti in onemoglosti. Kar imajo že drugi stanovi, naj imajo tudi delavci. Govornik je obvestil da se obrne nN. D. O." do vseh slovanskih klubov s prošnjo, da parlament čim prej izvede to socijalno reformo. Ta objava je izvala buren aplavz. Delavci morajo gledati, da si zboljšajo svoj položaj, da morejo tudi oni uveljavljati avoje kulturne zahteve in gmotne potrebe. (Dolgo trajajoč aplavz in živio-klici). Danes praznujemo 1. maj kakor gospodarji v svoji hiši,y nekakor tujci. (Viharno odobravanje). — Še nekaj imamo pokazati. Do sedaj se je slovenskega delavca preziralo. A danes hočemo pokazati političnemu nasprotniku, da smo tukaj in da ne odnehamo, da nas bo Še večje Število (Aplavz). Danes uastoparao v javnosti prvikrat kakor narodna delavska organizacija. Delajmo marljivo, da bomo mogli drugo leto reči: Obogateli smo za par tisoč novih tovarišev. Vse delu in našemu narodu. (Viharen aplavz).
Po shodu je delavstvo razgrnilo po trgu pred Narodnem domu, da se razvrsti v slav-uosti sprevod. Delavci so hoteli korakati z narodno zastavo na čelu, a poslujoči redar-stveni uradnik ni hotel tega dovoliti, sklice-vaje se na dobljene ukaze. Množica je hrupno remonstrirala. Posredovanju odbornikov N. D. O. se je slednič posrečilo pomiriti razdražene delavce, da so odnehali od svoje namere. Sprevod se je začel pomikati v vrstah po Šest iu šest. Vsako toliko je imel kak delavec malo trobojnico v roki v znak, da je to slovenska organizacija. V sprevodu je korakalo najmanje 2500 postavnih mož resnih obrazov i;i odločnim korakom. Kako impozanten že po številu je bii ta sprevod nam je kazalo dejstvo, da se je raztegal od ulice sv. Antona po vsem korzu do borznega trga.
Ta manifestacija je imponirala meščanstvu. —
Prišedši zopet pred Narodni iom razvrstili so &e z licem proti pročelju. Ko se je predsednik N. D. O. pojavil na balkonu, da spregovori do množic*; nekoliko besed, so zaorili po trgu navdušeni živio-klici. Dr. Mandič je iskrenim besedam zahvalil delavce na toli dostojanstvenem vedenju. Viharno pa So mu odobravali, ko je naznanil, da je posebna de-
putacija N. D. O. Se protestirala na re-darstvenem ravnateljstvu proti postopanju njega organov, proti taki očitni dvojni meri. Se enkrat so zaorili navdušeni živio-klici in množica se je — razšla mirno in v najlepšem redu. —
*,.,. J;°P0,udtte J*e bilo pravo romanje tržaških Slovencev vseh slojev k Sv. Ivanu. Cilj jim je bil veliki vrt Narodnega doma, okrašen z narodnimi trobojnicami. Tam se je vršila lepa ve^lica.
Jubilejno delo za otroke. — Organizuje se
v kratkem na Dunaju velika komisija, ki bo pomagala vladi izvesti jubilejno delo v korist jsu-otelih in zanemarjenih otrok. Organizacija se izvede posebej za vsako deželo.
Velika nesreča se je zgodila minuli teden v Pollakovi tovarni za usnje v Kranju. Neki 19 letni delavec je prišel preblizu transmi-sijskega jermena, kateri ga je zgrabil in ga je na kosce raztrgalo. Ko so stroj ustavili, so ležali posamezni udje razmesarjeni okrog, glava pa je visela na nekem jermsnu pod sropom.
Znorel je veliki vojvoda luksemburški.
Mladočeškl državni In deželni poslanec dr. Herold
je umrl# v Pragi 4. t. m.
Garlbaldljev general Tiirr je umri v Budimpešti. Umrl je skoro revan, ker je razdal svoje veliko premoženje skoro vse med reveže. —
Pilijalka na i Opčinah 176
Podpisani prodaja naravna vina lastnega pridelka iz lastnih vinogradov, naliaiajočih se v okolici Poreča.
CENE:
Teran vsodih5Tfcv po 16 kr. liter Vino belo L^lf  „ 20 „   m DomaČi tropinovec .   „ 60 „   „
Za trgooce cene po dogoooru.
Razpošilja se po povzetju. — Vračunjene sodove se jemlje na«ij, ako so nepokvarjeni in prosti prevoza.
Ivan Stanich
veleposestnik v Istri.
Z znamko
Maršner
zaznamovani
šumeči iirnonadni bonboni
malinov-, jagodov-,  Cešnjev- in prvencev okus
so najboljši. Prva češka delniška družba za ori-jent. sladkorno blago prej A. Maršner
Kraljevi Vinogradi.
Dobi se v Gorici pri A. P. Glessig, A. Scppen-
bofer in G. Forlani.
lužnim in potrtim srcem naznanjamo usem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi sin
Dosip furlani
u Rajri po kratki in mučni bolezni, dne 3. t. m. u Gospodu zaspal. D Pruačini, dne 4. maja 1908.
Žalujoča rodbina
france furlani, c. kr. višji poštni kontrolor v p. in župan v Prvačini.
Prosi se za opustitev sožalnih poseiou.
Denar prihrani, kdor kupi 'ugotovljeno pohištvo pri
Ant.Brešcak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva fseh slogov za vsak stan, priprostega in naj-
iinejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Cene brez konkurence.
Ivan Kravos
na Kornuit.il. GORICA nn Komu it. II sedlarska delavnica
in zalogn trn-ličnih konjskih vpreg za lahko alt pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne korij-. _ _           ske potreb-
ščine),  potovalno   potrebščine   kakor:  kov! čege, torbice, denarnice, listnice itd. —   Izvršuje  in  sprojma v  ^"i}^>f\ popravo  različne koleseljne in  SCT^tlJ
Popraulla se izoršujejo točno. Cen e zmerne.
Žene!
Ako trpite na strjecja krvi in na po-dokih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Katk 244 pri Kolina ob Rent.
I    Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
.Gospa B. i« W. piše; Lepa hvala! Vaze sredstvo je učinkovalo že 5. dan".
(Jospa L. v M. piše: »Priporočala bom vs&koma Vaše izvrstno sredstvu ter no bom sama nikoli br«e njega*.
Arhitekt S, v M. tnšQ: «La izborno postrelbo ae zahvaljujem. i'ri moji ženi je Vaše sredstvo *e p»> 3-duevai rabi brvi bolečin učinkovalo*.
Proti poSiljalvi i marke netnike veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: ,Hotenje perjode" spi*ai dr. Med. Levja. —• Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj se prileti tnaniko.
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.
Potnikom v Ameriko
priporoča
generalna agenfura Jkerikanske in IMbite Star Linije"
najhitrejšo vožnjo preko Basla-Paris:i Cherll)oiirg-Xew-York.
2 odhoda na teden. Prosta hrana že v Basolu. Z velikanskimi parniki teli  linij traja prevoz od  Clier-
toour-3lew rork v resnici le 5 in pol do 0 dni.
Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radevoljc in zastonj: »Generalna Agentnra' lin Obersteg & Co B'sel Aeschen-grahen 28 (Švica)
Cenj. dame in gospodje — pozor!
po ia-letni
Imate a šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko 'Original-Viktoria* in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane >Original* le najboljši.
uripial-tlsiifii stroji pd0c!Š
uporabi brezšumno.
DrigicabVictaria stroji tLfg*
za domačo rabo in obrtne namene.
Briiiial Victeris **L*$
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
lri*aHhM **L,-&L
!ek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let Mkdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga -Origlial-Tictoria' treje v in drtfiib *i?alalh itrojer, Arokoles »Puch*. orolja, mnnieije trn vseb lonklh priprav pri tnrdkt
GORICA.                          GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob plavil uliei ?. fh/.avnetra kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. Nad 1*0 :;ob za tujce od K 1*20 više. Velik vrl z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. -- Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in luja vina. — Plzenjsko in puutigamsko pivo.  — Cene jako zmerne.        i'oslrežim pod novo upravo skrbna
in točna.
1. 1908.
Razpisuje se
služba občinska tajnica *? J|o\fcu
z letno plačo 1320 kron. Prosilcem je dokazati, tla so sposobni za tajniško poslovanje in tla so v govoru in pisavi zmožni slovenščine in nemščino; želi se, tla razumejo tudi italijanščino. — Prošnje z vsemi potrebnimi dokazili, med katerimi tudi o dosedanjem službovanju, starosti, nravnem vedenju, je predložiti do 20. maja t. 1. podpisanemu županstvu, katero daja na zahtevo pod robno ju pojasn la o službenih pogojih.
!                          župan: A. A. Mlekuš i. r.
PmilQTnFI F O P- Homizno orodje in posodje
Priznano težko posrebrnjono najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije is kavarne, kakor tudi pensijonc gospodinjstvo itd.
i C.i? Dunaj
dvorni založniki   UmiStOllB L
llui-trovnn cenik na zohtcvnujn. — V '
I. Opemring 5 (Heinricbshaf).
V vseh mestih  zastopano po  prekupcih. --• Kot jamstvo fevoje izvirnosti imajo nnfii izdelki svojo tovarniško znnmko in ime Chrutofle.
KBRŠBVANI & ČUK     GORICA
Stolni trg 6t. 9 (PJazza Duomo) Lastna delavnica In popravljalnica KIVA (AHTKLLO it. 4
MGoriška ljudska posojilnica1*
vpisana zadruga % omejenim Jamstvom.
(V lastni itlftl, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Talafon It. 79.
Račun poitoc hranilnico It«?. 837,315,
V skupni soji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. so jo določilo:
Hranilna vloga se obrestujejo po 4%%. Stalne večje vloge z troletno odpovodjo po dogovoru. Kentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranile p vlcge se sprejem^ od vsakogar,
Posojila bo dajejo zadružnikom na vknjižbe po 6%, na varščino ali zastave in na menjice po 0'/,% ; za čas denarno draginje '/»% višje.
Glavni delail se obrestujejo koncem leta 1007. s (',%.
Stanja 31, dec. 1907.: Zadružnikov 18(37 z deleži v znesku 90.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706550-77. — Posojila: 1,699.180.77. — Keservni zaklad: 85.954'35. — V rodnost hi6: 112.328 —