Štev. 193. V Ljubljani, t petek, dne 26. avonsta Mio. leto xxxvm nr 0re4alitro (• t iopttarjoTl nlM itav. MIL Bokoplu se u rračajo; nafraaktraaa planu M m S= sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. UpnnUtro |a t K»|tttwtwrl Kital ktev. «. = 8prnjan aaročuuM, taaarmfa ta i ■ ■ ■ ■ B»fratiks«a Maitma Stat. 188. J^* Današnja Številka obsega 6 strani. Hekaj misli in dogodkov. L j u b 1 j a n a, 26. avg. 1910. V »Venkovu« objavlja češki agrarni poslanec Fr. Stanek daljši članek, v katerem se peča z nekaterimi vprašanji, ki jih je obravnavalo zadnje čase češko časopisje. Pred vsem se peča z znano Kramarovo izjavo v »Narodnih Listih«, v kateri Kramaf poziva češke stranke, naj skupno nastopajo. Stanek izvaja med drugim: V sedanjih razmerah je težko mogoče, da se doseže sloga, ker se nahajajo češke stranke, ki so v vladni službi, dasi na zunaj izjavljajo, da se zavzemajo za opozicijo. Stanek pravi, naj si češke stranke jasno povejo druga drugi resnico, kako naj se nastopa v državnem zboru, naj se li zavzame opo-zicijonalno ali pa vladno stališče. Z ozirom na dogovore med češkimi strankami naj se dela na to, da se razpišejo nove volitve, ker tako, kakor je zdaj sestavljena češka delegacija, ni mogoče sodelovati pri vladi, če sc hočejo Čehi izogniti novim razočaranjem. Cehi ne smejo pripustiti, da se rešijo državne potrebščine, ker če se pripuste, jih bodo zopet porinili na stran. XXX Minulo soboto se je predstavila ogrskemu ministrskemu predsedniku Khuenu Hedervaryju slovaška deputa-cija. Pritožila se je, kako nečuveno in protipostavno postopajo mažarske oblasti in orožniki nasproti Slovakom. Ivhuen je priznal, da oblasti store nasproti nemažarskim narodom marsikaj, kar ni prav, da dokumentirajo svoje samoljubje . . Čisto liberalno — po Macchiavelliju! — Kakšne so po krvniku Hrvaške priznane nepravilnosti? Suho in kratko hočemo podati dva zgleda, kako dobro se godi Slovakom pod kruto mažarsko pestjo. Ma-žarski pand ur ji so se zopet izkazali dne 13. t. m. v Petrovcu. Petrovškemu občinskemu načelniku je bil zažgan skedenj. Občinskemu tajniku, njegovemu namestniku in več občanom so pa zlikovci poškodovali hmeljne nasade. Pandurji so sicer dobro znali, kje naj iščejo krivce, ampak priliko so porabili, da se maščujejo nad tistimi slovaškimi poštenjaki, ki so ob zadnjih državnozborskih volitvah volili po svojem prepričanju in se niso udali pritisku Khuenovih plačancev. Pandurji so se spravili, mesto na prave krivce, na neodvisne, premožne in še nikdar kaznovane petrovške občane. In kako so postopali ž njimi! Nečloveško so jih pretepali in mučili. Uglednemu in premožnemu posestniku Kukučki so čuvarji mažarskega reda in pravice prizadejali nič manj kakor sto ran. Pan-durski rablji so bili seveda previdni in so odstranili vse priče, da se jim ne more nič zgoditi, ker so trpinčili poštene, neomadeževane Slovake. Svojim žrtvam so mažarski pandurji zagrozili, da jih bodo pobili, če se pritožijo ali če spravijo pandursko trinoštvo v časopisje . . . Ob Štefanovem slavlju so napravili v Senici, stolici Njitra, drug zločin. Slovaškemu domoljubu in nabiralcu slovaških narodnih pesnij, odvetniku Štefanu Fajnorju so njegovi sorodniki pod asistenco staroste Sekerka na pokopališču postavili spomenik. Čisto rodbinsko žalostno slavijo so počastile tudi pandurske hijene, ki so s puškinimi kopiti udrihale po žalujočih sorodnikih in jih razgnale pod pretvezo, da razganjajo nenaznanjeno javno zborovanje. Res, Khuen krasno dela s svojimi pandurji za to, da dvigne moralo na Mažarskem! XXX Nadškof Bettinger se je v Augs-burgu na shodu bavarskega tiskovnega društya zelo toplo zavzel za katoliško časopisje. Izvajal je med drugim: »Vsak dan vidimo, kako ogromno moč ima časopisje. Mnogo se doseže po Časopisju, česar razum in modrost ne dosežeta po drugih potih. Časopisje doseže, za kar se zavzame, naj bo še tako malenkostno in trapasto, samo če kriči. Mi smo glede na časopisje slabši in bomo tudi ostali, ker se ne moremo posluževati tistih sredstev, ki se jih drugi lahko poslužujejo brez zadržka. Krivica se zato nagromadi z vseh strani na nas, ne da preidemo k napadu, kar bi bilo lahko, a nam naša katoliška vest prepoveduje orožje, ki se ga poslužujejo nasprotniki. Naši nasprotniki se poslužujejo laži. Iz mušice napravijo slona, da nas katoličane ponižujejo. Ostali bomo tudi slabši, ker ne moremo špekulirati z nizkimi nagoni velike mase, kakor to delajo mnogokrat nasprotniki. Naši nasprotniki ne potrebujejo duhovitosti, spretnosti in vztrajnosti. Mi moramo delati za naša načela, kar zahteva žrtev in samozataje-vanja, ki ni všeč veliki množici, ki hlepi za senzacijami. Manjkajo nam tudi gmotna sredstva, da tekmujemo s svo- jimi nasprotniki. Poslužiti se moramo drugega orožja, da uspešno tekmujemo s svojimi nasprotniki. Zaupajmo trdno v Boga, naši vplivni možje in žene naj n« prinašajo zgolj denarnih žrtev za časopisje, marveč naj tudi sodelujejo pri časopisju!« Lepe in krasne so misli, ki jih je obrazvil nadškof Bettinger. Strinjamo se popolnoma z njegovimi izvajanji, ki veljajo tudi za naše razmere. Več dušnega sodelovanja in več propagande za slovensko katoliško časopisje bodi tudi geslo naših somišljenikov! Kolera. Na Dunaju je azijska kolera. Danes dop. smo dobili z Dunaja uradno brzojavko: Sanitetni de-partma notranjega ministrstva je v bakterijološki preiskavi dognal, da sta umrli ženski Held in Hoffman umrli na pravi azijski koleri. Ministrstvo javlja, da je odredilo obširne varnostne odredbe. Kako se varujmo kolere. Ljubljana sama ni po našem mnenju v nevarnosti, da nastopi kolera v slučaju, če bi se zanesla k nam, v najhujšem obsegu. Zdravniki, ki poznajo kolero, namreč naglašajo, da če pijejo ljudje dobro vodo, nevarnost ni velika. Bolj nevarno jc za tisto najožjo ljubljansko okolico, ki je pravzaprav že danes predmestje, ker nima dobre, zdrave, pitne vode. Ko jc razsajala leta 1892 kolera v Hamburgu, je obolelo na grozni bolezni od tisoč 30 oseb, v Altoni pa, ki se drži Hamburga, le 4, ker ima Altona boljšo vodo kakor Hamburg. Kakor splošno znano, povzroča kolero takozvani koma-bacil, kakor je dokazal berolinski profesor Robert Koch leta 1883. Vžijejo se največkrat z vodo in se strašno hitro v želodcu in v črevah pomnože. Bacil se pa seveda ne zavžije zgolj z vodo, marveč tudi z drugimi živili. Paziti moramo, da ne dobimo kolere, predvsem na to, da ne jemo skvar-jenih reči: gnjilo sadje, slabe klobase, smrdljivo meso. Gledati.se mora, da zdaj. ko nam grozi kolera iz Rusije in iz Italije, ne uživamo surovega mleka, marveč le prevreto mleko. Tudi pred vživanjem surovega sadja svare zdravniki, ker se lahko prenese po njem jetika, legar (tifus) in kolera. Sadje naj se, predno se zavžije, dobro opere. Priporočajo tudi, naj se ljudje vzdrže, če le mogoče, tudi kumar, so- late in piva, kakor tudi drugih vpfc jančljivih pijač, ker slabe telesno odporno moč. Po tistih krajih, kjer nima* jo popolnoma zdrave pitne vode, se priporoča, naj ljudjo ne pijejo prej vode, dokler jo ne prekuhajo in prekuhano vodo zopet ohlade. Sicer pa pričakujemo, da izdajo oblasti navodila, da bodo ljudje poznali nevarnost ki nam grozi. V Ljubljani sami naj s« prično sistematično razkuževati tisti prostori, ki so kališča kolere, da n« bo prepozno. Železniška uprava in kolera. Železniška oblast nadzoirujc potnike, ki prihajajo iz Rusije v Avstrijo Ruski potniki se vozijo, kolikor le mogoče, v skupnih vagonih. Tudi potniki, ki prihajajo v Avstrijo iz Italije, železniške uprave natančno nadzorujejo. Kolera v Poiunu. V Požunu je zbolela kuharica Antonija Trenko, ki se je peljala na ladji »Regensburg« skupno s služkinje Hoffmann, ki se, kakor znano, na Dunaju bori s smrtjo. Ladjo »Regensburg« so v Požunu ustavili, da jo najstrožje in temeljito razkužijo. Potnik na progi Lvov-Krakov obolel na koleri? Krakovska policija jc oddala t bolnišnico potnika Ruczinskega u Minska, ki je obolel v železniškem vagonu med Lvovom in Krakovem. Vagon, v katerem se jc vozil Ruczinskt so takoj razkužili, sopotnike pa nadzorujejo. Poroča se tudi, da je obolel na sumljivih znakih neki rezervist, ki je došel na orožne vaje iz Krakova * Lvov. Proti koleri ob meji. Potnike iz Italije preiščejo v Ali in v Grignu zdravniki. Zelo strogo in natančno preiskujejo potnike, ki s« pripeljejo v Galicijo iz Rusije. V Budimpešti zgrade lope, ki se bodo rabile, če izbruhne holera. Odrede se tudi najstrožja navodila, da se prepreči kolera Odpovedane kraljeve vaje v Rumunijl Z ozirom na varnost kolere, so odpovedali v Rumuniji kraljevske vaje. Proti koleri v Pragi. Praga, 26. avgusta. Dasi v Prag) ni neposredne nevarnosti, je takoj praški mestni svet sklenil, da. stori vse, da se prepreči kolera. Pripravili so že zadostno vozov, kakor tudi lope. O odredbah so poročali takoj na-mestništvu. Došli ptujci bodo v Pra- LISTEK. Dekli z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.) Mirijam je pravzaprav videla le. dva bojevnika pred seboj: Marka, ki ga je ljubila in Kaleba, ki se ga je bala. Poveljnika sovražnih čet sta si bila vedno bližje. Okrog njih je divjal strašen boj, ki je bil dolgo časa neodločen. Kar naenkrat, pa so od desne strani prihitele judom na pomoč nove vrste vojakov in Rimljani so uvideli, da sc ne morejo ustavljati, zato so se umikali v svoje utrdbe. Pred utrdbami pa je še vedno divjal boj, Mark in Ivaleb sta bila še vedno v sredi najhujšega ognja. Predno je Mark, ki je z bojem zakrival umikanje svojih čet, opazil nevarnost, bil je obkoljen od sovražnikov; ti so mu prebodli konja, Marka pa smrtno ranili. Nekaj vojakov rimskih so vjeli, a ti so se hitro sami usmrtili, ker je Tit izdal ukaz, da vsakega vojaka, ki se dd živega vjeti, imenoma javno osramote in ako se vrne, kaznujejo r smrtjo ali ga pa izženejo v prognan-stvo. Tudi Ivaleb je bil med ranjenimi. Najbržc sta Mark in Kaleb sama zadala drug drugemu nevarne udarce. Judje so si z zmago ta prostor osvojili in ker so imeli veliko ranjencev, prodrli so spodnje prostore starega stolpa in tja so spravili nekaj svojih ranjencev za prvo silo. Tudi Marka so v stolp privedli. Bil je nevarno ranjen in v nezavesti. Ponoči so pa s stolpa spravili vse ranjence, le Marka, so tam pustili in stražo pri njem, ki pa seveda ni imela mnogo posla, ker se je Mark komaj zavedel, ko ga je vzdramil judovski vojaški zdravnik. Vse to sta opazovali Mirijam in Ne-hušta skozi razpoke zidovja. »Mark je torej vjet,« vzdihnila je Mirijam, »in ko se zave, ga bodo križali, kakor so to storili z drugimi.« »Najbrže ga čaka ta smrt,« reče Ne-hušta, »ako se ne usmrti sam ali če sc ne — reši.« »Reši! Kako naj se reši?« In uboga deklica je v svoji nesreči padla na kolena, sklenila svoji roki in prosila Boga, naj ji pove, kako rediti Marka. »Naj raje jaz umrjem namestil njega!« je vzdihovala. »Nehaj,« zavrne jo Nehušta, «kajti ako bova tukaj dolgo modrovali, res Mark, ako je še živ, umrje. Ako je Mark v spodnijh prostorih stoloa, tedaj je blizo naših skrivnih vrat in mogoče bi ga bilo spraviti skozi skrivni vhod, ker stražniki, kakor se mi zdi, niso pri njem, ampak so zunaj pred odprtino. Posebno spočiti tudi ne bodo po celodnevnem boju. Seveda je vse to samo mogoče, in upanja je malo, da ga rešiva.« Mirijam je objela Nehušto. »Poskusiva, Nu, poskusiva,« je za-šepetala, »ako se nama ponesreči, potom umrjeva skupaj ž njim.« »Najprej treba, da sc prepriča ve, ali je sploh še živ. Prav varno morava s stolpa po stopnjicah, pripravljeni pa morava biti na vse, tudi na smrt.« Ustavili sta sc na zadnji stopnjici, od tukaj se jc Nehušta plazila po vseh štirih nekoliko bliže proti razpoki. Toliko večerne svetlobe jc še bledelo, da je na tleh videla nekaj svetlega, kakor vojaški oklep. Sklonila se jo in zagledala vojaka. Takoj je spoznala, da je še živ, ker je vzdigoval roko proti glavi, kjer jo bil najbrže ranjen. Tedaj pa sc je priplazila tudi Mirijam do ranjenca. »Ali jc Mark?« znšepetala je Nehu- šti. »No vem za gotovo. — Pokliči ga po tihem in povej mu svoje ime.« reče Nehušta. Mirijam sc sklone k glavi vojakovi in Sooetne: »Mark, ali si ti? Mirijam te kliče!« Ob tem imenu ranjenec vztrepeta in vzdihne: »Mirijam!« Tedaj pa jc Mirijam začutila celo nove moči v sebi. Močna kakor smrt je ljubezen. Bila je čisto mirna, roka ji je bila krepka, glava jasna in volja železna. Naj velja kar more, ona hoče Marka rešiti. »Mark, ali moreš vstati, da ube-žimo?« »Glava me boli in moči nimam, ne vem, če bo šlo«, reče Mark, ki se jc za hip zavedel. »No, počakaj! Nehušta, pojdi sem, ti si močnejša. Jaz odprem skrivne duri, ti ga pa vzdigni. Toda hitro, kajti straže zunaj se nekaj gibljejo« Mirijam je vzela železo, s katerim so odpirali skrivna vrata, jc vtaknila v razpoko in dvignila skalo. »Sedaj pa le hitro, Nehušta, stražniki se gibljejo!« Opirajoč se na Nehušto je Mark stopil par korakov in dospel do odprtino. A nakrat ga zapuste moči. Zastokal je: »Ne morem!« vzdihne, se zgrudi na tla in njegov oklep jc glasno udaril ob kameniti prag. Stražnik zunaj je čul ropot in poklical svojega tovariša, naj mu posveti. Nehušta pa jc v tem prijela Marka s== Velja po poŠti: b Za oelo Uta naprej . K 28*— aa pal lata » . » II*— sa četrt » » •» l*M aa aa meaao » . » MU aa Nemčijo oelolatao » ■a oatalo isosematva » 36*— s V npravništvn: s Za celo leto naprej . K 83*40 sa pol leta » • » U'20 aa četrt» » , » 6*60 sa ea meseo » . » 1*90 S polnjenjem ne dom etnne an mesec 2 K. Posamezne it 10 t. SLOVENEC Kaeatalpaa petttrrata (78 ma*¿ sa enkrat.....peli « sa dvakrat , , , . » tt » sa trikrat . . . . • ■ > sa več ko trikrat. .> It T reklamnih aettMh staas So'rtul^! w"i!Íh'¿B otjaritaa» primerea popaaL Tsak dan, lrcamit ae4e«|e ta pramlka. oh 5. ari pepaMaa. gi najstrožje nadzorovani. Hoteli bodo morali takoj javiti policiji došlc ptuj-ce. Policijski zdravniki morajo vsak dan nadzorovati hotele. DRŽAVNI DOLGOVI NEKDAJ IN ZDAJ. Kmalu bo minulo 100 let, ko je napravila naša država bankerot (1811) in so izgubili državni bankovci vso veljavo. O btcj priliki primerja dr. Beurle takratne razmere s sedanjimi. Država je imela takrat dvanajstkrat več dolga, kolikor je imela dohodkov. Zdaj imamo Avstrijci petkrat toliko dolga, kolikor smo ga imeli pred okroglo sto leti. Dr. Beurle se peča tudi s številom uradnikov pred 80 leti in zdaj. Takrat je imela Velika Avstrija z Ogrsko in z italijanskimi deželami (leta 1828) 13.729 uradnikov in 62.310 slug z državnimi delavci. Sedanje cislatvanske dežele so imele 7712 uradnikov in 35.916 nastav-Ijencev. Prebivalcev je bilo 15.665.000. Na 360 px-ebivalcev je prišel ■> policijski« Metternicliovi dobi en d: ni na-stavljenec. Zdaj daje država, vštevši državne železnice, posla 500.000 nastav-ljencem. Približno vsaka 50. oseba se torej nahaja v državni službi. Število državnih uslužbencev zelo narašča. Od leta 1890 do leta 1900, je poskočilo število uradnikov od 263.544 na 334.974, torej za 71.430 (27 odstotkov). Prebivalstvo je naraslo v tem času od 23,895.000 na 26,150.000 (9 4 odstotkov). Penzije so v desetin letih poskočile od 34,700.000 na 57,700.000 K. Od leta 1828. sem je poskočilo prebivalstvo za 66 odstotkov, število državnih nastavljencev pa za 660 odstotkov. VENIZELOS, NOVI GRŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. Poročali smo že, da so nove volitve na Grškem pomedle stare stranke in ustvarile čisto nov položaj. Grški prihodnji mož je Vcnizelos, znani voditelj Krečanov. Grki pričakujejo, da dovede Venizelos do združitve Krete z Grško. Novi mož je zdaj med Grki najbolj poljuden. O njem trde, da ne dela za svojo osebo, da ne išče osebnega dobička in da politike ne izrablja v svoje osebne namene, kakor je to na Grškem navada. Na Kreti je upravljal važne posle, ki ga pa niso obogateli, kar mu štejejo Grki v čast. Venizelos ni človek, ki hoče z glavo skozi zid. Previden je in zmeren. Ko so hoteli grški častniki odstaviti grškega kralja, je vplival na nje, da niso izvedli, ka~ so nameravali in da so se zadovoljili s tem, da se je sklicala narodna skupščina. Venizelos je tudi izposloval, da so k sejam kre-čanske zbornice pripustili mohame-danske poslance. Venizelosa čakajo velike naloge. Gre se, da doseže previdno združitev Krete z Grško, kakor tudi, da reši Grško samo tiste krize, ki danes pretresa grško kraljestvo. CETINJSKE SLAVNOSTI. »Fremdenblatt« poroča, da sc glasi Črnogora dne 28. t. m. za kraljestvo. Naš cesar je odposlal črnogorskemu vladarju ob petdesetletnem jubileju prisrčno pismo, v katerem mu čestita ob 501etnem vladarskem jubileju. in ga vlekla skozi odprtino, Miri jam pa se je uprla s svojim hrbtom ob kamnu, da se ne bi zaprl. Ob prodrti razpoki pri zunanjem zidu se je pokazala luč. Stražniki so hiteli v stolp. Bil je skrajni čas. Miri-jam je spoznala, da ju stražniki zalotijo, ker je Nehušta mogla z Markom le počasi skozi odprtino. Zato je šla s ključem proti bližajočemu se stražniku. Srečo je imela. Stražnik se je ob vsakem mrliču spodtaknil in padel. To priliko je Mirijam porabila in vdarila s ključem po luči, da je ugasnila. Nato se je obrnila, da bi zbežala, ker je vedela, da bo kamen sedaj kmalu zaprl odprtino, kjer so reševali Marka. Žal, bilo je prepozno, kajti vojak, ki je hitro vstal, je iztegnil svojo roko in prijel Mirijam za obleko in jo trdo držal in glasno klical na pomoč. Mirijam se mu je izvijala, tolka ga z železom, ga praskala, toda vse zastonj, kajti v rokah vojakovih je bila brez moči kakor otrok. Čula je med to svojo borbo, da se je kamen zaprl. Vstrašila se je, ker zanjo je sedaj pot zaprta; ona je izgubljena. Vendar je bila vesela, ker je vedela, da je Mark že na drugi strani na varnem. Mirijam se vojaku ni več izvijala; zbrala je svoje misli, kaj storiti. Vedela je, da kamna ne morejo z one strani takoj zopet dvigniti, ker je imela ona v rokah oni železni ključ. Treba jim bo še lc iskati drugega železa. Spoznala je, da zanjo ni rešitve. Zato je vrgla daleč od sebe ono železo, da bi ga vojaki nc dobili. TURKI GROZNO RAZBURJENI PROTI GRŠKI. S položajem, ki je nastal vsled zmage »Ljudske Stranke«, sc bo pečal mladoturški kongres v Solunu. Z zmago Venizelosa se peča vse turško časopisje. »Tanin« izvaja, da Turčija ne bo priznala Venizelosa, če postano grški ministrski predsednik in da v tem slučaju prekine vse zveze z Grško in odpokliče turškega poslanika iz Aten. — Tudi drugi turški listi pišejo v »Tani-novem« smislu. IZ RUSIJE. V soboto odpotujeta iz Peterburga ruski car in carica v Friedberg, kjer ostaneta deset, dni, nato pa v Nauheim, kjer se bo carica zdravila šest tednov. Koncem oktobra se vrneta v Peterburg. Od nedelje nadalje bodo v Nemčiji strogo zastražene vse proge, po katerih se bosta vozila car in carica. ANEKSIJA KOREJE. Angleži niso nič kaj zadovoljni, ker je njihova japonska zaveznica anekti-rala Korejo. Namigavajo, da tiči za Japonsko nemški bavbav, ker bi Nemci radi porazdelili otoke v Kitajskem morju med Nemčijo in Japonsko. Dnevne novice. -f Cesarjev dar goriškemu knezo-□adškofu. O priliki cesarjeve 80-letnice je tudi prevzvišeni knezonadškof goriški prejel od Nj. Veličanstva v dar iz kabinetne pisarne lep in dragocen spominek v podobi cesarjeve slike, izdelane v bronu na marmornatem stojalu. 4- Presvetli gospod dr. Mahnič jo došel za nekaj dni na oddih v Presko pri Medvodah. '-{- Zmaga Slovencev v celjski okoliški občini silovito jezi Nemce, tembolj, ker so bili zmage tako gotovi, da beremo danes v glasilu Schulvereina »Der getreue Eckart«, ki je izšel nekaj dni pred volitvami, pod rubriko »Štajerska« sledečo notico: »Volitve v občinski zastop celjske okolice so izpadle v nemškem zmislu in pomenijo poraz dosedanjih slovenskih mogotcev v celjski občini.« — To so se urezali! -j- Morale uči slovensko časnikarstvo — »Edinost«. Človek bi rekel, da so začeli kmetje žvrgoleti, slavčki pa orati. Zakaj »Edinost«, ki govori o morali ali pa hotentot, ki se peča z logarit-mami, to je precej enako. Ni ga na Slovenskem lista, ki bi znal bolj nesramno lagati in obrekovati, kakor »Edinost« in posebno o S. L. S. se je lagala in se še laže tako, da je skoro vsaka beseda lažnjiva, ki jo je kdaj o njej napisala. Splošna sodba je, da ga ni gršega lista na Slovenskem, kakor je »Edinost«, ker je njena morala ta, da laže, obenem pa se hlini. Tako je zopet zdaj zagrešila infamnost, ki zasluži, da se jo primerno zavrne. Zadnjič je »Slovenec« čisto po pravici naglašal, da se uredniki med-seboj imenoma ne napadajo v izvrševanju svojega časnikarskega posla, zakaj »urednik je uslužbenec, ki stori lc svojo dolžnost in čim zvesteje jo, tem boljši je«. Te besede, ki jih pošten človek pošteno razume, je »Edinost«, ne Med tem pa so prihiteli drugi stražniki in zaklicali: »Kaj pa je?« »Ne vem«, odgovori prvi stražnik; »čul sem glas, kako je zažvenketal oklep in skočil sem v stolp, tu pa mi je nekdo izbil svetilko iz rok; to mora biti lopov, s katerim sem se hudo boril, da mi ni ušel. Poglejte, tukaj ga držim.« Privzdignili so svetilke in ugledali pred seboj — krasno deklico z razplete-nimi lasmi; vsi so se na vse grlo zakro-hotali. »Res, strašen lopov«, reče stražnik, »to dekle! Ali vedno kličeš stražo na pomoč, kadar te objame kaka deklica?« »Kje pa. je rimski poveljnik?« vsklikne drugi stražnik. »Kje je jetnik?« In po vseh kotih so iskali ranjenca, a bilo je, kakor bi se bil vdrl v tla; nikjer ga niso mogli najti. Takoj so vojaki to sporočili svojemu poveljniku — Kalebu, ki je takoj prihitel v stolp. Ko je zagledal deklico, je vskliknil: »Mirijam!« »Kaleb, na čudnem potu se zopet srečava«, odgovori Mirijam. »Kje imaš poveljnika Marka?« »Saj čutite, da je tukaj tema, kakor v peklu, kaj naj jaz vem o njem?« »To dekle ga je kam skrilo«, kričal jc eden stražnikov, »nikogar drugega ni bilo tukaj.« »Zvežite dekle«, reče Kaleb, »da vam še ta ne uide.« In zgrabili »o Mirijam, jo zvezali in tekali okoli zidovja, iskajoč Marka. »Tukaj so neke stopnice«, zakliče dvomimo, da nalašč, razumela tako, da smo rekli: »kar smo storili, smo storili le vsled ukaza«. No, pri nas se čisto samoposebi razume, da so časnikar strinja s splošnimi načeli lista in stranke, ki ji služi; če smo torej rekli, da vrši časnikar le svojo dolžnost, kadar piše, smo to rekli zato, ker je ta moment tisti, ki druži vse časnikarje, naj so kateregakoli prepričanja in zato se časnikarji medseboj tudi ne napadajo, kar je v vsem časopisju kulturnega sveta aksijom, le pri nas ne. »Edinost« je pa naše besede zavila, to pa čisto namenoma, da natolcuje, da katoliški časnikarji in sploh vsi, ki v naši stranki delajo, ne delajo po svojem prepričanju, ampak da so le hlapci, ki slepo služijo za »mastno plačo«, kakor je bilo nedavno nekje brati. »Edinosti« je bilo samo za to, da vrže v svet novo per-fidijo, tista »Edinost«, ki je izmed vseh listov najhujše psovala, sumničila in opljuvala. vsakega, ki jc delal pri S. L. S., ki je očitala od prvega do zadnjega že vsem našim možem dobičkalovstvo in umazane namene, tista »Edinost«, ki brez laži sploh živeti ne more in pri kateri se je treba lagati iz principa, prostovoljno in na ukaz, na podlagi liberalnega prepričanja in pa vsled dolžnosti. Katoliško gibanje med Čehi. Brnski socialno-demokraški list »Rov-nost« jc pred kratkim tožil o velikem napredku čeških katoličanov v prvi polovici 1. 1910 v organizatoričnem oziru. Od 1. januarja 1910. do 30. junija se je ustanovilo na Češkem 147 krajevnih skupin »Gospodarske zveze krščanskih kmetovalcev«, 49 društev krščansko-socialne mladine, 8 krajevnih skupin splošnega krščanskega strokovnega društva in 5 podružnic zveze krščan-skosocialnih obrtnikov. V prvih šestih mesecih se je torej ustanovilo 223 krščanskih organizacij na Češkem. + Peter Rosegger za jnde. Peter Rosegger je pisal berolinskemu profesorju Gcigerju pismo, kako da sodi o judih. Gciger jc namreč Roscggerja vprašal, čc ima res takozvan Rosegger-jev obrambni sklad antisemitski značaj. Rosegger je Gcigerju na to odgovoril, da so lahko v nemškem šulferajnu tudi nemško misleči judje. Rosegger je zapisal med drugim, da glede na narodnost ne odločuje pleme, marveč mišljenje in da je boljši Nemec tisti jud ali pa Slovan, ki deluje za nemštvo, kakor tisti rojeni Germani, ki se skrijejo za grm, kadar bi morali kaj žrtvovati. — Z Roseggerjem se ni vredno prerekati, ker znamo, kam da pes taco moli. Rosegger si želi judovske reklame, zato jim jc napravil tak poklon. Zdaj bodo vsi judovski časnikarji napeli vse sile, da bo Rosegger lepo prodajal svoja dela. — Danes ponoči Je bil velik ogen] v Trzinu, ki je uničil 7 gospodarskih poslopij. — Velik požar v Črnomlju. Iz Črnomlja smo prejeli danes dopoldne brzojavko: Velik požar je uničil danes sedmim gospodarjem gospodarska poslopja s krmo in mnogo žita. Škoda je velikanska. vojak, »brez dvoma je šel tod navzgor. Pojdimo ga iskat!« Vzeli so seboj svetilke, stopali po stopnicah, prišli so do vrha, vendar niso našli nikogar. Ko pa so se vrnili, oglasila se je trobenta in od zunaj jc bilo slišati silno vpitje. «Bežite od tod! Nazaj v tempelj in vzemite svojega vjetnika seboj. Sam Tit prihaja nad nas z močno vojsko; ker je izgubil prefekta, se hoče zmašče-vati nad nami. Kje pa je ranjeni Rimljan, Mark?« dostavi novodošli častnik. »Izginil je«, odgovori Kaleb jezno in divje maščevalno pogleda na Mirijam — »na mestu sebe pa nam je osta-vil to dekle, pravnukinjo Benonijevo, Mirijam, ki je bila nekoč njegova iz-voljenka.« »Dekle, povej nam, kje je Rimljan, sicer umrješ. Pojdite, ne smerno izgubljati časa.« »Poiščite ga«, reče Mirijam čisto mirno. »Ubijte izdajalko!« zavpije stražnik, a Kaleb ga ustavi in reče: »Primite jo in odpeljite seboj v tempelj, da jo sodi Benoni s svojimi sodniki, ki jo bodo znali že prisiliti, da pove resnico. — Hitro, lc hitro naprej, zunaj so se najbrže žc vdarili.« In zgrabili so Mirijam in jo vlekli od Starega stolpa pred sodnike. Uro kasneje so sc tega stolpa polastili Rimljani, ki so ga z ostalimi zgradbami vred razdejali. (Dalje.) — Tovorni vlak povozil je dne 23. t. m. po deseti uri zvečer na kočevski progi Jakoba Marolta, krojača, stanu-jočega v Spod. Slivnici. Ponesrečenec je popival pu večih gostilnah in se ga je precej nalezel. Ob deseti uri jo je krenil po progi proti svojemu domu, kjer je najbrže obležal ter bil od tovornega vlaka št. 2382 povožen. Smrt je nastopila takoj, ker mu je glavo odtrgalo in so posamezni deli glave ležali po tiru raztreseni. Truplo se je preneslo v mrtvašnico v Spoa. Slivnico. — Katoliška društva Idrijska pri-rede odhajajočemu č. g. kaplanu in ka-tehetu Mih. Zevniku v nedeljo, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Didič poslovilni večer, h kateremu se vsi somišljeniki in prijatelji naj-uljudnejc vabijo. — Krašnja. Dne 23. avgusta popoldne je udarila strela v hišo posestnice Poznič v Trdnjavi, občina Krašnja. V hipu je bila hiša v plamenu, prihitelo je hitro veliko ljudi, kateri so prav pridno gasili. Vsa čast tudi požarni brambi iz Lukovice, katera je takoj, ko je bila obveščena o požaru, prihitela na lice mesta in delala z res veliko vnemo. Bodi ji tem potom izrečena najsrčnejša zahvala, ker se ji je posrečilo ogenj odvrniti od drugih poslopij, katera so bila čisto v bližini. Več gasilcev je ostalo potem še celo noč z brizgalno na kraju nesreče in pazilo, da se ni kje kaj vnelo. Oni gospodje pa, kateri so vedeli toliko zabavljati proti požarni brambi, pa naj blagovolijo drugikrat naznaniti pol ure pred požarom, da bo gorelo, da bodo stali gasilci že kar pripravljeni, kajti morajo vedeti, da je gasilni dom oddaljen dobre pol ure od kraja nesreče. — Očividec. — Jeruzalemsko romanje. Ker sem prevzel vodstvo petja, zatorej uljudno prosim, da se mi prej ko mogoče pismeno javijo vsi gospodje pevci in gospodične pevke, z dostavkom, kateri glas bode dotični pel(-). Josip Sicherl, organist v Ribnici, Dolenjsko. — Kat. slov. Izobraževalno drnštva Iz Podlipe pri Vrhniki, opozarja na veselico, ki se bo vršila 4. septembra popoldne. Natančen spored objavimo drug teden. Vsem prijateljem omike in poštenega veselja bo pripravljeno obilo razvedi'ila. Ker jc veselica namenjena v prid nameravani zgradbi društvenega doma, zato se vsi naši somišljeniki, od blizu in daleč, vljudno vabijo, naj pridejo vsi 4. septembra v prijazno podlipsko dolino. — Razmesarjen od osla. Pri Rona-cherju na Dunaju nastopata te dni dva glumača z dresiranim oslom. Predvčerajšnjim popoldne je osel ušel iz hleva na Marokkaner Gasse št. 5 ter naletel na cesti na nekega betežnega 60 let starega Jožefa Haslascherja. Komaj jc osel zagledal starca, je planil nanj, ga ugriznil v roko in vrgel na tla. Osel je skakal po smrtno - prestrašenem Has-lascherju s kopiti ter ga grizel v obraz, da je. Ilaslascher obležal grozno razmesarjen in krvaveč na tleh. S silo so morali prihiteli ljudje odtrgati popadljivega osla od ranjenca, ki so ga prepeljali v bolnico. — Najstarejša tiskarna na Hrvaškem Stjepana pl. Platzer v Varaždinu praznuje letos 901etnico svojega obstanka. Ustanovil jo je leta 1820 prastari oče sedanjega lastnika Ivan pl. Sangilla-Frcundsberg, ki je leta 1803 delal tudi v Kleinmayerjevi tiskarni v Ljubljani. — Hrvaško tipografsko društvo pa je te dni slavilo svojo 401etnico. — Domžale. Tukajšnjo gasilno društvo je praznovalo 80-letni rojstni dan presvetlega cesarja Franca Jožefa I. na jako slovesen način: Ob 8. uri zjutraj udeležilo se jc sv. maše v farni cerkvi v Domžalah z bratskijm društvom iz Stoba, veteranci z zastavo in godbo. Po sv. maši odkorakala so društva z godbo na čelu pred cesarjev spomenik, kjer je po primernem govoru defiliralo. Društva so se potem podala k hramu gasilnega orodja in v jako lepem sprevodu prepeljala gasilno orodje v novi dom. Gasilni dom je enonadstropna, 20 metrov dolga in 10 metrov široka stavba s primernim stolpom. Gasilno društvo si je z veliko požrtvovalnostjo gradilo svoj dom, vendar si je kljub raznih zaprek s pomočjo dobrotnikov in s podporo občine zgradilo krasni dom, kateri je ponos društvu in v korist občini. Gasilno društvo obstoja že 30 let, ima precejšnjo število odliko-vancev za 25-letno zvesto službovanje, obhajalo bode v kratkem temu primerno slavnost, kar se bode pravočasno poročalo po časopisih. Udeležilo sc jc nešteto požarov in tudi delovalo pri jako nevarnem požaru leta 1887. pri c. kr. smodnišnici v Kamniku. Društvo bode izdalo ob 30-letnici izkaz požarov, pri katerih je delovalo od leta 1880. do leta 1910. — Vič-Glince. Nov korak svojega delovanja je napravilo tukajšnje kat. slov. izobraževalno društvo. Pred nekaj meseci se je ustanovil godbeni odsek, sekstet na lok. Pod spretnim vodstvom p. Ferdinanda so marljivi gojenci že toliko napredovali v glasbi, da so na Veliki Šmaren nastopili že na koru in proti pričakovanju dobro zasvirali dva komada. Ako bodo gojenci - delavci ohranili isto veselje do glasbe, kakor ga imajo sedaj, nas navdaja najlepše upanje, da bo društvo imelo svojo lastno, dobro izvežbano godbo, ki bo nastopala pri raznih prireditvah v novem društvenem domu, ki bo, upamo, v novembru že služil svojemu namenu. — Tukajšnji »zavedeni« Cirilmetodarji se z uprav amerikansko reklamo pripravljajo na nedeljsko slavlje, ki bo nekje v vrhovskem gozdu. Najbrž hočejo popraviti s pitjem, ker je 3. julij v Ljubljani pohladil tudi njih navdušenje in tam tudi niso bili vpoštevani, kakor so želeli. Za slavlje kaže posebno vnemo Kmetov g. Gašperček. Raz okno izobeša lepake, vsaki dan druge barve, da bi ja bolj vleklo. Hudomušni ljudje, ki hodijo mimo, trdijo, da mladi gospod »farbce« prodaja. Pa najbrž mu tudi te »farbce« ne bodo mnogo nesle, predobro poznamo njih kakovost, da bi se mu dali »nafarbati«. Naše Cirilmeto-darje bomo pustili nemotene v njih slavlju, mi se bomo pa udeležili lepše, koristnejše in ceneje zabave. Vrli rož-nodolinski mladeniči, člani izobraževalnega društva, bodo namreč v nedeljo uprizorili v restavraciji »Rožna dolina« lepo igro: »Sinovo maščevanje ali spoštuj stariše!« Iz lastnega nagiba so sklenili čisti dobiček darovati za pokritje stroškov kapelice presv. Srca Jezusovega. Ta plemeniti sklep naših vrlih fantov nas je ganil, da se bomo v lepem številu odzvali njih vabilu in prišli k lepi predstavi, ki se bo začela ob 7. zvečer. Člani »Slovenske Straže«, storite svojo dolžnost in agitirajte med somišljeniki za obilno udeležbo. Svoji k svojim! — Na dveh jablanah so na nekem ■vrtu v Podlipi na Vrhniki poleg sadov tudi jako lepi cveti, menda nasledek zelo vročih dni. Dne 21. t. m. je bilo v senci 26 ° R. — Srbski konzulati v Bosni. Dunajska vlada je obvestila srbsko, da ni nikakih ovir za ustanovitev srbskih konzulatov v Bosni in Hercegovini. Nato je srbska vlada zunanjemu ministru Milanoviču poverila nalogo, da se z grofom Aerenthalom dogovori o vseh podrobnostih. Prihodnje leto ustanovi Srbija v Bosni pet svojih konzulatov. — Iz vipavske doline. Po dolgotrajnem deževju dobili smo pretekli teden lepo jasno vreme. Solncc gorko pripeka in grozdje lepo zori. Obeta se nam splošno srednje dobra vinska letina. Letos imamo tudi obilo češpelj, katerih, kakor čujemo po drugih krajih ni. Cena jim je 16 do 20 v kg. Kakor drugod imamo tudi pri nas obilo sena in tudi otava je prav lepa. Poljski pridelki, zlasti krompir in fižol so se letos dobro obnesli. Cena vinu je zadnji čas za polovico poskočila. Vinogradnikom, kateri niso še prodali svojega pridelka, kateri ima sedaj ceno 36 do 40 K hektoliter, je to prav po volji. Saj pa tudi prejšnja nizka cena nikakor ni bila primerna visokim stroškom, s katerimi je dandanes združeno pri/delovanje vinske kapljice. — Posestvo Biled zagrebškega nadškofijskega kapitlja hoče ogrska vlada na vsak način dobiti v svoje roke v svr-ho kolonizacije. Ponudila je 1060 K za oral, kapitel pa zahteva 1140 K, vsled tega so se pogajanja razbila in je nastala med Khuenom in Tomašičem baje precejšnja napetost. Nesramnost ogrske vlade se vidi zlasti iz tega, da ne odneha od svoje zahteve po Biledu in ga ne pusti prodati drugemu, dasi se je medtem oglasil drug kupec, ki ponuja za posestvo več, kakor zahteva od ogrske vlade sam kapitelj, namreč pet milijonov kron. — Nova zagrebška vseučillška knjižnica bo stala na južnem delu za-padnega perivoja in bo zgrajena po načrtu arhitekta Lubinskega. — Spremembe v tržaški duhovščini. Č g. Avg. Zlobec, kaplan v Sežani, je postal ekspozit v Vatovljah in bo ex-currendo oskrboval tudi Barko. Č. g. Ferd. Stadler je premeščen iz Jelšan za kaplana v Sežano, č. g. Vinko Zigu-lič iz Kastva v Jelšane, č. g. Anton Or-tolani je imenovan za ekspozita v Kar-setah. Č. g. novomašnik Artur Fava je nameščen kot vikar in duhovni pomočnik v Piranu, č. g. novomašnik Mirosl. Glavič kot kaplan v Skednju, č. g. novomašnik Zavadlal Pavel kot kaplan v Kastvu. Veleč. g. veročitelj na c. kr. državnih nemških ljudskih in meščanskih šolah Henrik Šonc je pohvalnim odlokom oproščen dosedanjega mnogoletnega vodstva škofijskega konvikta. Č. g. Jakob Ukmar, dosedaj kaplan pri Starem sv. Antonu v Trstu, je določen za ravnatelja škofijskega konvikta. Na njegovo mesto pride č. g. Adrijan Bru-men, dosedaj duhovni pomočnik pri sv. Jakobu v Trstu. Č. g. Marcel Murlo je premeščen iz Milj kot duhovni pomočnik k sv. Jakobu v Trst, na njegovo mesto pa je določen č. o. Jožef Zanutti iz reda kapucinov. — Ukradli so 22. t. m. nekemu kmetu iz Barata, župnija Kanfanar v Istri, podnevi na paši vola; nekemu drugemu kmetu v Benečiji so ponoči ustrelili psa - čuvaja in ukradli dva janca. Oblasti, kje ste? Je že 11. ura in čas da se ganete. Kaj takega se ne dogaja niti na Turškem. — Od južne železnice. Na novo sta nastavljena kot uradniška aspiranta: Janez Sabatin v Laški trg in Adolf Schmuk k Sv. Lovrencu; prestavljeni so: asistent Mihael Gala iz Predinga na Pragersko; uradniški aspirant Jakob Crnjavič iz Hrastnika v Sežano; revi-dent Ivan Telčik iz Spielfelda v Ino-most; postajenačelnik Alojz Ilartman iz Ernovža v Spielfeld; adjunkt Matija Švagl iz Trbovelj v Celje; revident Peter Jane iz Poljčan v Trbovlje; adjunkt Maks Mihelčič iz Pragerskega kot postajenačelnik v Sežano in uradniški aspirant Leopold Macolda iz Vulireda k Sv. Juriju ob južni železnici. — Zgodnjo zimo nam letos obeča-jo lastavice, ki so se že začele seliti na jug. —Zrakoplovne tekme v Zagrebu so napovedane na 28. t. m. Vprizorita jih znani zrakoplovec Simon in inžener Szekely. — Enotne hrvaške jedilne liste je založilo hrvaško natakarsko društvo in se uvedejo v vse hrvaške restavrante. — Dantejeva Divina Commedla v hrvaškem jeziku v vseh treh delih je te dni izšla v škofijskem semenišču v Ivotoru. Prevod je napravil škof Franc Uccelini in ga posvetil »edinosti in ljubezni med Hrvati in Srbi, brati ene krvi in enega jezika.« — Srbske izvozne klavnice. Srbsko ministrstvo je potrdilo pravila delniške družbe za zgradbo izvoznih klavnic v Tekiji nasproti Oršove in v Mi-trovici na Savi. Klavnici bota v najkrajšem času dograjeni. — Otvoritev novega mostu pri Tacnu se je izvršila jako slovesno. Ljudstva je bilo na tisoče. Popoldne je bil naval v Tacnu; a proti večeru še večji pri Bitencu; zažarela je prvič elektrika; na cesarski inicijali 26 žarnic, tri na mostu, ostale na vrtu, vseh nad 80. Luč je krasna. Električni tok ima 230 k. m., voda je nad turbino 3 metre. Pri mostu je železne konstrukcije nad 70 metrov, ostalo beton; vsa dolžina mostu je nad 114 metrov; konstrukcija vsa jako okusna, elegantna; vsa čast g. inženirju! Dne 17. novembra poteče že tretje leto, kar je stari most odnesla Sava. Tudi na cesti mrgoli delavcev; od Tacna do Skaručine ne bo nobenega klanca več. — Slovenka umrla v Ameriki. Iz Jolieta se poroča, da je umrla 451etna Slovenka gospa Barbara Nemanič v svojem stanovanju na North Chicago. — Nov dalmatinski parobrod. Dne 19. t. m. je bil v Dubrovniku blagoslovljen novi parnik kapitana Iva Račiča — »Izabran«, ki je s svojimi 7000 tonami največji dalmatinski parnik. — Umrl je 23. t. m. v Vinkovcih v Slavoniji župnik v pokoju, opat in hrvaški pisatelj Stojanovič. — Seznam pristojbin, ki jih tuje diplomatične oziroma konzulatne za-stopstvene oblasti pobirajo za legalizi-ranje listin in za poveritve potnih listov, je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Zoološki vrt v Zagrebu. V Zagrebu so se z velikim navdušenjem oprijeli namere ustanoviti zoološki vrt. Vso akcijo bo vodil senator Taborski, in takoj, ko se zaključi jesenska razstava, se bo začelo s preddeli. — Dubrovnik sprejema te dni številne visoke goste, ki potujejo na Ce-tinje. Minole dni so prišli s parnikom »Godollo« oziroma »Pannonia« veliki knez Peter s spremstvom, srbska prin-cezinja Jelena, in 27. t. m. pride srbski prestolonaslednik Aleksander. Baten-berški princ Franc Jožef s soprogo in spremstvom potuje preko Gruža. — Ameriška eskadra na Reki. Sredi prihodnjega meseca pripluje v reško luko ameriška eskadra. — Hrvatožrstvo na Reki ne pozna več nobenih mej; te dni je policaj ustavil na cesti nekega tipografa, ki se je vračal s strokovnega tipografskega shoda v Zagrebu in je imel pripet mednaroden tipografski znak v hrvatskih barvah in s hrvaškim napisom. Kam si prišla, hrvaška Reka! — Škandalozne razmere vladajo na večernih vlakih c. kr. državne železnice: gorenjske in kamniške proge. Vozovi — časih celega vlaka — niso čisto nič ali tako slabo razsvetljeni, da ne razločiš niti svojega soseda poleg sebe. Pa ne mislite, da se to godi samo v vlakih, ki prihajajo v mraku v Ljubljano — ne! tudi v pozni noči vlada po vagonih egipčanska tema. Razni alkohola in nadkajžarske omike polni izletniki pa uporabljajo ugodno priliko, da nadlegujejo ženstvo na svoj način. V imenu javne morale zahtevamo, da se temu šlendrijanu takoj napravi konec in se ustavi surovo in škandalozno obnašanje gotovih ljudi. Kako pridejo naše matere, žene, dekleta in sestre do tega, da so prisiljeni poslušati cele ure trajajoče umazanosti in prisostovati odur-nostim, katerih ni moči niti opisati v dostojnem listu. Zasledovali bomo zadevo naprej in brez vseh ozirov našli pota in sredstva, da se napravi red, kakor naj vlada v dostojni družbi. — Fr. Ks. Finžgarjev »Divji lovec« v Preski. Pretočeno nedeljo, dne 21. t. m. jo Orel v Preski skupno z izobraževalnim in delavskim društvom proslavil 80-letnico našega cesarja Franca Jožefa I. z gledališko predstavo »Divji lovec«, ki se je uprizorila z nepričakovano lepim uspehom. Smemo trditi, da kar je naše društvo priredilo dramatičnih predstav (in teh je bilo, kar obstoja društvo, okrog 20), ni še pri nas nobena dosegla tako krasnega uspeha, kot ta, bodisi v moralnem, kakor tudi v gmotnem oziru. Prostorna dvorana je bila natlačeno polna občinstva, ki je kljub neznosni vročini vztrajalo do konca igre in z napeto pozornostjo sledilo dejanjem. Viharni aplavzi med vsemi akti, kakor tudi na koncu igre so pričali zadovoljnost gledalcev, ki je bila splošna in splošno je tudi mnenje, da kaj takega niso pričakovali v Preski. Ni čuda, saj je pri naši igri pomagal tudi sam pisatelj igre Fr. Ks. Finž-gar, za kar mu izrekamo toplo zahvalo. Vsa čast pa gre našim vrlim igralcem in igralkam, ki so z veliko vztrajnostjo in požrtvovalnostjo delovali pri pettedenskih pripravah in vajah ter edino s tem dosegli tako krasne uspehe in želi tako viharno pohvalo, kakor-šne še nikoli ne. Saj pa tudi zaslužijo vso pohvalo, kajti odlični kritik očividec se je izrazil, da tako igrati »Divjega lovca« še ni videl na deželi, razun v gledišču. Torej iskrena zahvala vsem vrlim igralcem in igralkam, zlasti pa gg dijakom za prijazno sodelovanje v glavnih vlogah, Janezu Zavrtniku itd. Posebna zahvala pa gospodu I. Franku za njegovo naklonjenost, ker nam je naredil za to igro primerne dekoracije. V častno dolžnost pa si štejemo tudi izrekati iskreno zahvalo vsem našim udeležnikom, zlasti preč. duhovščini ter gosp. Fr. Jarcu iz Aledvod in njegovi rodbini, kakor tudi vsem gg. letovičar-jem za obilno udeležbo. Naznanjamo pa obenem, da se igra »Divji lovec« v nedeljo, dne 4. septembra, zopet ponavlja z ravno isto vstopnino. Spored pa. bo v toliko izpremenjen, da v prvi točki prireditve nastopi pevski zbor. K obilni udeležbi vse uljudno vabi društveni odbor. — Kupujte vžigalice v korist obmejnim Slovencem! Vodstvo stranke »Štajerca« je izdalo vžigalice, ki so enako velike, kakor Sudmarkine. Te vžigalice imajo sliko, podobno glavi nem-škutarskega lista »Štajerc«, ter imajo namen izpodriniti slovenske vžigalice po trgovinah in javnih lokalih. Slovenci, kupujte vedno in povsod samo vžigalice v korist obmejnim Slovencem! — V Ameriki umrla Slovenka. V Calumetu je 5. t. m., ob 4. uri zjutraj umrla v visoki starosti 76 let Margareta Klobučar, rojena Žagar, mati predsednika slovenskega tiskovnega društva v Calumetu, gospoda Mihaela Klobučarja. Pokojnica je bila iz Doblič pri Črnomlju doma in je prišla pred 22 leti na Calumet, kjer je sedaj živela pri svojem sinu. — Konferenca Sodalltatis za ribniško dekanijo bo v sredo, dne 31. t. m. v Robu. Začetek ob 10. uri. — Meteor. Pisali ste pod rubriko »Krasen meteor«, da se je videl 19. t. m. ob tri četrt na 9. uro zvečer meteor. Slučajno sem bil jaz navzoč, ko je padel na tla blizu našega skednja. Oddaljen sem bil kakih 80 do 100 korakov. Iskal sem ga, ali brezuspešno. S spoštovanjem Ivan Kunčič ml., Mlino 30, p. Bled. — V češke roke je prišla električna železnica iz Matulj v Opatijo. Ljubljanske novice. lj Preiskave o klicih »Živela Srbija!« se nadaljujejo. Pilarski pomočnik, ki. je take klice že priznal, se piše F rane B c r do v n i k ter je stanoval na Starem trgu pri — Štautu. Toliko, da ne bo »Narod« zavijal, da je morda Berdovnik stanoval v »Katoliški Tiskarni«. lj Konferenca Sodalltatis za dekanijo ljubljanske okolice bo v četrtek dne 1. septembra v Št. Jakobu ob Savi dopoldne ob 10. uri. lj Pozorl Posebno pozornost pred kolero moramo priporočati poklicani oblasti z ozirom na delavstvo v Gruberjevem kanalu. To delavstvo živi v človeka nedostojnih razmerah po kleteh, drvarnicah, podstrešjih, lopah, hlevih in drugih takih prostorih; o kaki telesni ali stanovanjski snagi ni ne sluha ne duha, v največjih praznikih jih vidiš emiko zanemarjene kakor ob delavnikih, a v obližju teh ležišč ti prihajajo v nos vonjave, da si ne upaš mimo. Neznosno je tudi, da delavstvo nima stranišč. Kakšna je hrana teh zapuščenih revežev, si lahko mislimo, a tudi dobre vode nimajo povsod pri rokah. Ker je to delavstvo tudi zelo nestalno in se vedno menja ter prihaja skupaj iz vseh vetrov — zlasti pa z juga — je na prvi pogled jasno, koliko nevarnost v zdravstvenem oziru tvori za okolico in Ljubljano. Poklicana oblast naj tu strogo vrši svojo dolžnost ! lj Kolodvorske ulice so menda res prava blatna vas našega mesta. Po vseh tistih oštarijah in vojaških ta-vernah noč in dan večno tuljenje, vpitje, rjovenje, gromeči špektakel avtomatov in harmonik, ceptanje plesalcev z nogami in tepeži! Zadnje čase se ti pretepi kar lepo prenašajo iz gostilno v gostilno in potem na cesto; če jo pa-sira ravno v tako ugodni priliki tudi povsem slučajno mimo došel človek, pa prileti nanj klofuta, pest, vrček — ali kdor je posebno srečen, stakne tudi sunljej z nožem, kakor se je to pred par dnevi zgodilo nekemu pasantu. Ker se shajajo v tej itak prometa polni ulici izseljenci, Makedonci, vojaki in ponočnjaki, bi bilo več kot potrebno, da se v tej ulici nastavi stalno stražo. Patrulje nezadoščajo — skoro vsako noč je v tej ulici slišati klicanje po policiji — a straže ni, ker patruljira bog-vekod zopet po mestu. Čas bi bil, da se. vendar enkrat napravi red. lj Prijatelj prisilne delavnice. V sredo popoldne je popival v neki gostilni 401etni samski dninar Alojzij Merlak iz Vrhnike in se potem, ko je bilo treba plačuti, hotel izmuzniti iz gostilne. To nakano je pa natakarica opazila in poklicala stražnika, ki je moža aretoval. Merlak je imel že večkrat opraviti s sodnijo, prebil je tudi že tri leta v prisilni delavnici ter se izrazil, da komaj čaka, da pride zopet tja. Izročili so ga sodišču in ni izključeno, da se njegova želja izpolni. lj Društvo državnih, sodno-pisai> nišklh oficijantov in pomočnikov za Kranjsko ima dne 4. septembra t. 1. ob tretji uri popoldne v prostorih hotela. »Štrukelj« v Ljubljani, Kolodvorske ulice, svoj ustanovni občni zbor, katerega naj bi se tudi gg. kolegi iz dežele, v lastnem interesu polnoštevilno udeležili. lj I. javna ljubljanska skladišča Krisper & Tomažič so dobila s preteče-nim tednom dovoljenje za užitnine prosti transit ter je uradno poslovanje že v polnem teku, na kar se gospodje trgovci za vsak slučaj opozorijo. lj Dober prijatelj. Ko sta predsinoč-njim čakala kosca Ivan Skubic in Jožef Zupančič, rodom iz Muljave, na Cesarja Jožefa trgu za delo, jima je postalo dolgčas in sta odšla v gostilno. Ko sta se navžila »sladke kapljice«, sta se napotila na Grad. Ko je pričel Skubic dremati, ga je Zupančič toliko časa nagovarjal, da mu je ta dal spraviti 7 K. Presenečen pa je bil, ko se je prebudil, kajti Zupančiča ni bilo nikjer, poleg tega pa tudi ne Skubiceve kose. lj Poskušen samoumor. Sinoči jo pred Prulami skočila v Ljubljanico 28 let. stara natakarica D. M., katera bi bila postala gotovo žrtev valov, ako bi je ne rešil Leopold Klešnik, mojster tobačne tovarne, ki se je ravno takrat vozil s čolnom po vodi. Vzrok poskuše-nemu samoumoru je dolgotrajna bolezen v nosu. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Plinovo svetilko razbil je včeraj nek voznik v Sodnijski ulici in napravil mestni občini 10 kron škode. lj I. slovensko društvo perotnlnar« jev in rejcev vseh malih domačih živali ima v nedeljo, 28. t. m., ob desetih dopoldne v hotelu »Ilirija« svoj občni zbor. lj Steklena plošča odtrgala se jo včeraj v \Volfovi ulici pri nekem oknu in padla na tla. K sreči ni takrat šel nihče mimo. lj Lastovke so se že začele zbirati okrog vaških zvonikov, kjer starejše svoje mladiče urijo in vadijo v letanju za dolgo pot na topli jug. Nekaj ptic. selilk je že na poti in kaže se, da se tudi lastovke v kratkem od nas do-slove. lj Na vrhovih gorenjskih Alp je tekom zadnjega deževja zapadel sneg, ki je ozračje v gorah znatno ohladil. V ravninah imamo prijetno toplo vreme. lj V Ameriko se je hotel odpeljati sinoči 211etni Anton Zugel, rodom iz Radovice pri Črnomlju, ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Na južnem kolodvoru mu je preprečil pot policijski stražnik s tem, da ga je aretoval. Oddali so ga deželnemu sodišču. lj Izgubila je gospa Angela Koroš-cova pozlačeno ovratno verižico. lj Mestni dekliški licej. Naučno ministrstvo je odobrilo imenovanje dr. Rudolfa Moleta za pravega učitelja slovenščine, dr. Pavla Pestotnika za pravega učitelja zgodovine in zemljepisja in gdč. Marijo Wirgler za pravo učiteljico matematike in naravoslovja na ljubljanskem mestnem dekliškem li-ceju. lj Izgubljeno in najdeno. G. Ivanka Zilčijeva je izgubila zlat prstan. — Gospa Marija Gregorka je izgubila zlato broško. — Izvošček Josip Simončič je izgubil konjsko odejo. — Tehnik Franc Verstovšek je izgubil 50 kron denarja. — Stražnik Rudolf Aplenc je našel srebno uro, suknjič in telovnik. — Šolski učenec Rudolf Ontrata je našel rjavo denarnico z manjšo vsoto denarja. — Ključar Anton Žnidaršič je našel večjo vsoto denarja. — Branjevka Marija Jeričeva je izgubila prost bankovec za 10 kron. Štajerske novice. š Nepristranost južne železnice. Vc- likorat smo imeli že priliko opozarjati na pristransko postopanje južne železnice, ki daje nam Slovencem, povsod, kjer le more, vedno brce, čeravno vozi po naši zemlji in ji dajemo mi Slovenci obilo zaslužka. Zopet nov škandalozen slučaj. V celjski okoliški občini ima južna železnica volivno pravico v prvem razredu in bi bil tudi njen glas odločilen in nesrečen za Slovence, da ni nanesel slučaj, da se je izkazal nemški postajenačelnik s pomanjkljivim pooblastilom ter komisija ni pripustila, postajenačcliiika voliti. Gospod generalni ravnatelj je zopet za eno blamažo bogatejši, kajti ni se mu posrečilo, rešiti gnjilega nomštva celjskega. Kako naj imenujemo tako početje? Da je naravnost izzivalno, bode vsak pripoznal. In taka izzivanja naj še nadalje hladnokrvno prenašamo? Tako ne bo šlo dalje, prišel bo dan obračuna, katerega se *ni prav nič ne bojimo. š Rcmšnik. Dne 6. septembra t. 1. bo prevzvišeni knezoškof dr. Mihael Napotnik slovesno posvetil našo novo podružno cerkev sv. Pankracija na Radiu, ki leži na slovensko-nemški meji. Ta. slovesnost obeta biti velikanska in je zanimanje za njo veliko; izletniki ne morejo prehvaliti krasnega razgleda, ki se od tod nudi njihovim očem. Kdor more tedaj, naj pride 6. septembra t. 1. k sv. Pan krači ju! š Otroci zažgali, štiri- in petletna otroka Marije Prislan v Dolnjih Gor-čah pri Braslovčah sta se igrala 19. t. m. popoldne v skednju babice Ane Prislan z užigalicami, ki sta jih vzela v kuhinji. Zažgala sta skedenj. Vsled vetra se je vnela tudi kašča posestnika Mihaela Rojnika v Rakovljah. Prislan ima 600 kron, Rojnik pa 1600 kron škode. Zavarovalnina znaša samo polovico škode. š Okraden pismonoša. Pred nekaj dnevi je pismonoša Ignacij Arnuš prišel v Kureševo gostilno v Podvincu ter obesil svojo poštno torbo na neko kljuko. Ko je odhajal, je opazil, da mu je nekdo ukradel iz torbe 212 kron denarja, ki ga je prejel na pošti v Ptuju. Tatu še niso zasledili. š Na stopnicah se ubil. Popoldne, 19. t. m., je prišel k posestniku Mihaelu Sitarju v Podgorje pri Braslovčah nek 70-leten neznan berač v vežo. Padel je po stopnicah, ki so vodile v klet, in se ubil. Kdo je neznanec, se ne vč. Čebelarski shod v Budimpešti. Tu se vrši v umetniški dvorani 55. potovalno zborovanje nemških, avstrijskih in ogrskih čebelarjev. Udeležba je zelo velika. Zbranih je več sto čebelarjev. Obenem pa je tudi čebelarska razstava, ki je bila 20. t. m. dopoldne otvorjena po častnem pokrovitelju nadvojvodi Jožefu. Hazstava je jako lepa, posebno bogata je v oddelku za med. Na sto in sto steklenic najfinejšega medu je razstavljenega. Razstavili smo tudi trije Slovenci: Janko Strgar, čebelar v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici, njegov brat Anton Strgar in M. Ambrožič iz Mojstrane. Janko Strgar ima razstavljeno v vseh šeslerih oddelkih, druga dva pa le v I. in IV. Tu imamo predavanja ter razne poučne izlete. V uoncdeljek smo si ogledali vzorno kletarstvo v Buda-foku, kjer nas je ondotni vodja prav prijazno pozdravil, danes pa smo bili v Godollo na kr. državni čebelarski šoli, kjer nas je pri vstopu pozdravil vodja tega zavoda ter baron Bela Ambrozic, oče ogrskih čebelarjev. Ogledali smo si zavod, veliko posestvo, vse z raznimi medanosnimi rastlinami posejano ter obilo sadnega drevja. Šola je jako vzorno urejena, saj imajo Ogri na razpolago dosti državnega denarja za čebelarstvo. Na Ogrskem je več čebelarjev, ki so res pravi mojstri v čebelarstvu. Imajo nekatere, ki so se učili v Ameriki, na Francoskem in Angleškem na državne stroške. Pred odhodom iz Godollo so nas prav imenitno pogostili. V razstavi in v Godollo je videti le z malo izjemo samo kranjske čebele. Za čebelarstvo je na Ogrskem zelo ugodno, imajo veliko akacij, ki je skoraj eno najbolj medonosnih dreves. Nemški katoliški shod. Dne 23. avgusta je imela svoj občni zbor največja in najmočnejša nemška katoliška organizacija »Volksver-ein«. Članov šteje to društvo 650.000. Samo zadnje leto jih je pristopilo okoli 28.000. Centrala ima 18 literarno in govorniško delujočih moči. Izdalo je društvo 143 milijonov publikacij, različnih brošur in knjig. Biblioteka šteje okoli 28.000 zvezkov. Uradniško osobje se je pomnožilo zadnji čas za 70 oseb, ki vso upravo vodijo. Shodov se je priredilo zadnje leto 5000. Za študij agrarnega, obrtnega, trgovskega, industrijskega in delavskega vprašanja so posebni oddelki, ki ta vprašanja strokovno obdelujejo. Jako zanimivo je govoril na občnem zboru društveni predsednik tovarnar Brand. Ker se je v zadnjem času začelo od strani nekaterih katoličanov podtikati društvu necerkveno mišljenje in neko sumljivo interkonfesional-no gibanje, je predsednik odločno in jasno izjavil, da stoji društvo strogo na katoliškem temelju in da je njegovo stremljenje in njegovo gibanje vedno v soglasju s katoliškimi načeli in vsi-kdar korektno. Društvo se drži vedno tega načela, da gospodarsko delo ni neposredno naloga cerkve, ker ima ta višji namen in nadnaravni poklic. Pač pa spozna društvo za dolžnost vsakega katoličana, ki cerkev ljubi, da se udeležuje po svojih močeh tega velikega gospodarskega gibanja, ki bo prineslo katoličanom oni vpliv in ono politično in gospodarsko moč, ki bo cerkev branila pred napadi in jej pomagala tudi z matcrielnimi sredstvi njen poklic v korist človeški družbi vršiti. K besedi se je oglasil tudi avgsbur-ški škof dr. Lingg, ki je izjavil, da ne spada nemški episkopat k oni vrsti ljudi, o katerih je predsednik govoril, in izraža svoje veselje nad tem cvetočim in uspešnim delom, ki ga »Volks-verein« vrši. S tem je ta neprijetni razdor, ki je vzdignil nekaj prahu med nemškimi katoličani, končan. Na drugem slavnostnem zborovanju je bil prebran telegram cesarja Viljema, ki se zahvaljuje za udanost, ki se mu je pri tej priliki izrekla. Govoril je nadalje na tem zborovanju dr. Kari Beck, profesor univerze v Freiburgu, o dušnem pastirstvu v velikih mestih. Pri vsej pozornosti na misijonske dežele ne smemo pozabiti na poganstvo, ki se širi med nami v velikih mestih. Med tem ko so bila v starem in srednjem veku mesta žarišče in središče kulturnega in verskega življenja, opazimo z žalostjo, da je dandanašnji v mnogih krajih pristno solidno versko življenje le na deželi doma. Vzrok te žalostne resnice je iskati v tem, ker so mesta tako rapidno narasla, da jim dušno pastirstvo v svojem razvoju ni moglo slediti. V večini velikih evropskih mest je fizično nemogoče, da dušno pastirstvo svojo nalogo izvršuje. V mestno dušno pastirstvo mora priti nova moč, novo življenje. Večina velikomestnih ljudi se dušnemu pastirstvu odteguje, ker ne more duhovnik do njih. Največja rana, ki jo je zadal liberalizem cerkvi, je ta, da je odvrnil s svojimi napadi na verstvo najboljše moči od dejstva, da neštete mase ljudstva v mestih brez dušnega pastirstva rasejo. Treba je predvsem stika dušnega pastirja s posamezniki. Zdi se, da tiči še vedno v ljudskih masah hrepenenje po zgubljeni cerkvi. Kristus je govoril ne samo v templju, ampak po gorah, v čolnu, na cesti, v hišah farizejev. Dušno pastirstvo zahteva v mestih intenzivnega dela: to spričuje naraščujoče število samoinno-rov, prostitucije in razporoke. Pred vsem je treba gojiti versko in socialno društveno življenje, razširjati dobre časoDisc in širiti Vincencijcve družbe. Kakor ni v Sahari cvetocin vrtov in valovitih žitnih polj, tako tudi ne more cvcteti versko življenje v župnijah z neštetimi tisoči župljanov. Zato je treba temeljite reforme pastirstva v mestih. Na 3. slavnostnem zborovanju je govoril dr. Bernhart o kulturnih nalogah nemških katoličanov: med mate-rije ln o kulturo modernega sveta in katolicizmom je nasprotje; to pa ni staro, ampak ta konflikt je svetovno-zgo-dovinski in potreben. Prava kultura bi davno usahnila, ko bi jo krščanske ideje ne dvigale. Ali se nima človeška kultura velikanom cerkve veliko zahvaliti, sv. Pavlu, sv. Avguštinu in Ignaciju? Vso vrednost kulture moremo presojati samo iz stališča krščanskega svetovnega naziranja. Nemška propaganda v Slavoniji. Ni tako dolgo od tega, ko smo na podlagi samohvale v nemških listih in pa lastnega opazovanja in izkušnje pisali o veliki narodni nevarnosti, ki preti hrvaškemu narodu od nemških naseljencev zlasti v Slavoniji. Hrvatje so se komaj ozrli na dotične nemško objave in malomarno porinili v stran celo nemško vprašanje, češ: »Kaj nam pa morejo!« Veselo in brezskrbno so se dalje prijateljih z Nemci ter jim povsod dali prostor, kjerkoli so se prikazali — ne kakor sebi .enakovrednemu, marveč kakor boljšemu od sebe. Kar so tako dolgo let sejali, sedaj hitro raste in gre v klasje — ponekod so Hrvatje že imeli »veselo« žetev, ki je bila zlasti v Vinkovcih tako »bogata«, da jih je le začelo skrbeti, kam in kako bi z nemškim pridelkom . . . Stvar je bila taka: V Vinkovcih so nemški akademiki 14. t. m. s sodelovanjem šc nepotrjenega pevskega in diletantskega društva »Deutsche Liedertafel« priredili vese-lico s čisto nemškim programom in samonemškimi vabili, kar doslej v ta-mošnjih krajih niti Mažari ne delajo. Najzanimivejša v sporedu je bila za rodoljubne Hrvate vsekakor v nemščino prevedena — »Liepa naša domovina!«, prevedena pa tako, da hrvaštvo nikjer ni niti z besedico omenjeno. N. pr. slove druga vrstica »Oj hrvatska zemljo mila«: »O du liebelieldenschol-le«. To je vsaj hrvaški akademični mladini bilo preveč ter je zahtevala, da se poje himno v hrvaškem jeziku. Ker sc Nemci niso udali, so prišli hrvaški akademiki v polnem številu k veselici in ko je imela priti na vrsto ponemčena himna so oni zapeli »Liepo našo domovino«. Pri petju jih nihče ni motil, ko so pa na koncu zaklicali Zivio Hrvaška, so Nemci zarjuli: »Krepala Hrvatska, Krepali Hrvati, abcug Hrvatska.« Na to žalitev so hrvaški akademiki odgovorili s pesmijo »Planula zora«, a ta je Nemce tako razdražila, da so z naj-gršimi psovkami planili po njih ter jih s palicami, stoli, poleni strahovito pretepli in končno iztisnili iz dvorane. Še-le ta dogodek je Hrvate nekoliko zdramil in časopisje je sedaj začelo opozarjati na nevarno vsenemško gibanje v Slavoniji, zlasti v Sremu. Sedaj povedo, da se je to gibanje tudi v Vinkovcih in okolici, zlasti zadnji dve leti veselo dvignilo ter z navdušenjem in veliko silo organiziralo. Inspiratorji in glavni vodje so akademično izobraženi ljudje — zlasti dijaki vseučiliščniki, ki se ponašajo s pruskimi barvami. Pravijo, da je danes to gibanje že tako močno, da je treba Hrvatom z njim prav resno računati, ker nemške vrste niso le številne, marveč tudi gospodarsko v izvrstnem položaju Dalje nam povedo hrvatski časniki, da so vinkov-ski Nemci tekom zadnjih dveh let že večkrat nemškonacijonalno nastopili pri občinskih volitvah, v Kmetijski družbi in v raznih cerkvenih zadevah, sedaj si snujejo svoje pevsko društvo itd., tako da so danes vsi vinkovski Hrvatje prepričani, da imajo v tamoš-njih Nemcih nevarne in neizprosne sovražnike, s katerimi jih čaka ljuta in dolgotrajna borba. Tako se sedaj uresničuje, kar Hrvatje še pred kratkim niso hoteli verovati: da so si na lastnih prsih vzgojili gada, nevarnega narodnega tekmeca, ki jim bo gostoljubnost skušal vračati približno tako kakor jež lisici. Vsa čast narodni strpnosti, ampak narod, ki mirno trpi, da sc mu lastno ljudstvo izseljuje na tuje, na njegovo zemljo pa naseljuje tujec — tak narod greši sam nad seboj in si nakopava px-okle.tstvo vnukov. Hrvatje naj končno spoznajo, da jih z nami Slovenci ne druži le kri-, marveč tudi eden in isti sovražnik in naj po tem že enkrat uravnajo svojo politiko. mMIMMMMW«MM<«WMMWMMIM</s litra petroleja na uro primerna za notranjo razsuetlfano kaoarn, restauraclj, urinih pauiljonoo In uelikih lokaioo. — Ta svetilka ne razširja nikakega slabega duha, ker je brez stenja. Absolutno jamstvo za najmanj 30% prihranek pri plinu in za večjo luč pri vporabi patentnega gorilca „OLSO", družbe za „Olso" luč Haibmayr Q Co., Dunaj. Zastopnik za prooince: E. Rudam, Trst» Corso 13. Ceniki in proračuni na zahtevo zastonj in franko. iščejo se zastopniki za Kranjsko. Prednost imajo strokovnjaki, ki morejo dati kako jamstvo. 2419 =11=115 J 7 I 7 IKO 707 Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. 5UTTHER, iiuSsiJagja, IHestnl trg Lastna tovarna ur v Švici. 2018 Tovarniška varstvena znamka ,,IK0u. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. Tla/bol/, kosm. Z0b0-čistil, sred- Izdelovatelj Ljubljana, Stritarjeva ulica 7 Železnato vino 9 8 lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2 —. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6'60. Naročila po povzetju. 3281 C- -1) Rnt. Bajec cvetlični salon Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne. St. 15.10Q Za zgradbo Razpis 2418 3 na 47.327 K 50 h proračunjena dela in dobave sc bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 10. septembra 1.1. ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Naklo z okolico, politični okraj Kranj". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Ravnotako je izrecno izjaviti, odkod hoče ponudnik armature dobaviti. Ponudbi je tudi priložiti seznamek enotnih cen za dela in dobave potrebne pri hišnih vpeljavah. Razventega je dodati kot vadij še 5 o/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah ter se za znesek 10 K tudi lahko dvignejo. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 23. avgusta 1910. majhna sc proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka. 2117 8-1 2 ucenca sprejme takoj za mizarski obrt Damijan Bonča, mizar v Vižmarjih štev. 48, p. St. Vid nad Ljubljano. 2372 10 Z dobrini vspehom 2268 se pripravlja k to-l skušnji za enoletne prostovoljce. Tozadevna vprašanja naj se naslovijo na upravo »Slovenca« pod naslovom »Skušnja«. Ilflbliro 'z P°šten'h rodbin, katere AJISKIImC bi rade posečale velesl. zunanjo in notranjo šolo, ozir. trgovski tečaj, učitelj, pripravnico i. t. d., katero vodijo vlč.g.Uršulinke vŠkofji Loki, dobe sploh vso oskrbo pri gospej ANI HAFNER v Škofji Loki št. 93, II. nadstropje, tik župnijske cerkve. 2409 Proda ali v najem se odda 2368 vika delavnica primerna za stavbeno obrt: cesta na Ru-dolfovo železnico štev. 10. Prostor je primeren tudi za vogalno stavbo. Poizve se v »Obrtnem pomožnem društvu« v Ljubljani, Kongresni trg 4, I. nadstr. : za sloboRrune m prebolele : ,KUC* je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 4 steklenice (5 kg) franko K 4'— BR. NOVAKOV I C, Ljubljana. Gospodična želi DStopItl D sluibo V kako prodajalno kot knjigovodkinja ali kaka blagajničarka ali v kako posojilnico. Nalov pove upr. tega lista. 2423 (3) Katoliška Bukvama v Ljubljani ^^ ima v zalogi SOLSKE KNJIGE za ljudske, meščanske in srednje šole o najnovejših izdajah« Seznamke predpisanih učnih knjig oddaja brezplačno. Bukvama ]e založila in v lastni zalogi izdala sledeče knjige: Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch für die erste Klasse slowenischer und slowenisch - utraquistischer Mittelschulen u. verwandter Lehranstalten. Preis geb. K 3"—. Pajk Milan, Zemljepis za srednje šole, I. del; vez. K 1'80. Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole, z 21 slikami vez. K 2 20. Tominšek, dr. josip, Grška slovnica; vez. K 31—. Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica; vez. K 3'50. Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bogočastnih obredih sv. Katoliške cerkve s 40 slikami; vez. K 1'40. Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Rcsnicc kat. vere. K 2-80. Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk, I. knjiga, vez. K 2 80. Mazi Josip, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol; vez. K 1"—. Mazi Josip, Geometrija za drugi razred \ ccna sc srednjih šol; I na7nflni Mazi Josip, Geometrija za tretji razred I srednjih šol; I >)0Znc!G- * BI. Matck-Jos. Mazi, Geometrija za četrti in peti gimnazijski razred, v platno vez. K 3 30. Mazi Josip, Osnovni pojmi poševne in pravokotne projekcije; 29 slik. K — 60. BI. Matek, Geometrija za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred; vez. K 3"—. * BI. Matek, Aritmetika in algebra za četrti in peti gimnazijski razred; v platno vez. K 3 20. Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred, v platno vez. K 2 80. * Dijaki, ki so lansko leto kupili nepopolne Ma-tekove matematične knjige za srednje in višje gimnazijske razrede /. del naj si letos nabavijo v izpopolnitev: Dodatek k aritmetiki, cena K -60 in dodatek k geometriji, cena K —'90. Matek-Zupančič, Geometrija za višje razrede realk, K 5 30. Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za višje razrede realk; vez. K 5'30. Juvančič Frid., Učna knjiga francoskega jezika; za srednje in njim sorodne šole. I. del. vez. K 2'50. Novak Franc, Slovenska stenografija, I. del. Korespon-denčno pismo; broš. K 3"—. Novak Franc, Slovenska stenografija, II. del. Debatno pismo; broš. K 2'40. Baebler B., Kemija in mineralogija za četrti razred realk in za sorodne šole; cena se naznani pozneje. Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijcvim pesmim Sedlmayerjeve izdaje; vez. K 190. Dokler Anton, Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini; broš. K —60. Jeršinovic Anton, Livijev komentar; broš. K —'60. Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu Ilijade; broš. K —'80. Jcrovšek Fran, Besede in rekla, namenjene učencem, ki sc pripravljajo na čitanje sedme knjige Herodo-tovih zgodovin, raziskavanj. Cena se naznani pozneje. Južnič Rudolf, Slovarček k I. in II. knjigi Vergilove Eneide in k izbranim pesmim iz „Geórgica" in „Bucólica". Cena sc naznani pozneje. Ivan Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del. Od Pohlina do Prešerna. K 2—, vez. K 2 50. Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini. K — 80. Podlesnik Ivan, Knjigovodstvo. I. del; vez. K 3 20. Podlesnik Ivan, Knjigovodstvo. II. del; vez. K 6'20. Foerster Anton, Cantica sacra. I. del. Cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor (četveroglas.). K 240. Ta pesmarica je za vse one učne zavode, kjer sc vrši skupna šolska sv. maša skrajno potrebna. Ušeničnik, dr. Aleš, Socijologija. Cena K8'50, vez. K 10 80. Anton Medved, Poezije. I. del, K 3 80, vez. K 5 —. Anton Medved, Poezije. II. del, K 4 —, vez. K 5 40 Leposlovna knjižnica: I. zvezek: Pavel Bourget-Kalan: Razporoka. Roman. K 2 —, vez. K 3 —. II. zvezek: Ivan Turgenjev Sergjejevič, Stepni kralj Lear. Povest. S. Stepnjak. — josip Jurca, Hiša ob Volgi. K 1 20, vez. K 2 "20. III. zvezek: Fran Virant. — Boleslav Prus. Straža. Povest. K 2 40, vez. 3 40. IV. zvezek: F. M. Dostojevskij. = Vladimir Levstik. Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3"—, vez. K 4'20. V. zvezek: Taras Sevčenko. — Josip Abram, Kobzar. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2 40, vez. K 3 60. VI. zvezek: Champol. — V. Levstik, Mož Simone. Roman. K 1 90, vez. K 3 —. VII.zvezek: Taras Sevčenko. — Josip Abram. Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o hajdamaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 150. (VI. in VII. zvezek skupno K 3 40, vez. K 4 ■ 50.) Ima iste vrline kakor Kobzar. VIII. zvezek: A. Sheehan. — Fran Bregar. Dolina krvi. (Glenanaar.) Povest iz irskega življenja. K 4'20. vez. K 5'80. Anton Medved, Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih. K 140, vezano K 2'40. Anton Medved, Za pravdo in srce. Tragedija v petih dejanjih. Vez. K 3 50. Ljubljana, Kažipot s pridejanim načrtom K P 20. Načrt Ljubljane, dvobarvni tisk K —'30. Isti v petih barvah K —50. Knjigarna je zaiožiia v lastni zalogi vse potrebne tiskovine za ljudske in meščanske šole, v zalogi ima tudi učila; senik je brezplačno na razpolago.