Vpliv paradigmatskega relativizma na metodologijo akcijskega raziskovanja (Dr. Jasna Ma`gon o svoji doktorski disertaciji) Dvajseto stoletje je pomenilo za razvoj dru`boslovnih znanosti izjemen napredek, ki je bil zaznamovan s temeljnimi premiki v razmi{ljanju o znanosti in védenju nasploh. Soo~ale so se tri glavne, metodolo{ko, epistemolo{ko in on- tolo{ko razli~ne pozicije, in sicer pozitivisti~na in (kot njegova naslednica) post- pozitivisti~na, kriti~no-teoreti~na in konstruktivisti~na. Znotraj tega razvoja so se oblikovali novi pristopi, ki so pogosto vklju~evali rekontekstualizacijo in rekonstrukcijo paradigmatskih predpostavk. Nasprotja med temi paradigmami in oblikovanjem novih konceptov so nastajala predvsem ob poskusih utemelje- vanja dru`boslovnih znanosti na enem enotnem jedru, bodisi metodolo{kem, epistemolo{kem ali/in ontolo{kem. Predvsem nas je zanimalo, kako se je metodologija, razumljena kot sis- temati~na uporaba razli~nih racionalnih in proceduralnih na~el in procesov, ki vodijo znanstveno raziskovanje, nekako »decentralizirala«, zamenjala niz obli- gatornih pravil s procesom znanstvenega raziskovanja, v katerem imajo razli~ne kognitivne prakse, paradigme in procesi pomembno vlogo. Feyerabendovo ges- lo »vse gre« (everything goes) je zna~ilen izraz te relativizacije metodologije. V na{i razpravi smo analizirali, kak{en je bil odnos med kvantitativnim empiri~no-analiti~nim in akcijskim raziskovanjem, ki ga v ve~ini pri{tevamo med kvalitativne metode. Pri tem smo raz~lenili razvojno pot koncepta akcij- skega raziskovanja in vpliv , ki ga je imel pri oblikovanju metodologije akcijskega raziskovanja paradigmatski relativizem, ki presega omejitve na uporabo zgolj kvalitativne ali kvantitativne metodologije; to se izra`a tudi v specifi~nosti kon- cepta metodologije akcijskega raziskovanja. @eleli smo kriti~no predstaviti, od kod sploh izvira opozicijska naravnanost med obema raziskovalnima koncep- toma, kaj jo je pogojevalo in kje so bile tiste mejne to~ke, ki so vodile najprej k njunemu razdru`evanju, nato pa, kot smo videli pozneje, k zbli`evanju. Vir razlik med obema raziskovalnima strategijama smo iskali v njunih utemeljitvah z razli~nimi epistemolo{kimi in ontolo{kimi koncepti. Temeljna kontroverza, ki je predvsem pri nem{ko govore~ih avtorjih (pa tudi pri »novem« konceptu akcijskega raziskovanja na angle{kem govornem podro~ju) vodila do oblikovanja in utemeljevanja akcijskega raziskovalnega koncepta, je bila iz- postavljena v sporu o pozitivizmu, kjer so si stali nasproti predstavniki kriti~ne teorije dru`be in kriti~nega racionalizma. Prevladujo~e pozitivisti~no, na empiriji zasnovano razumevanje znanosti, je zbudilo ostre kritike. Glavna dilema, ki se je pojavila znotraj dru`boslovnih in filozofskih razprav, je bila, ali je vpra{anje odnosa med ~lovekom in dru`bo res tako enozna~no in preprosto, kot ga jemljejo pozitivisti, ali pa je ta odnos kompleksnej{i in te`e doumljiv. Razprave na to temo so potekale predvsem v 180 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006 krogu nem{kih sociologov in filozofov v {estdesetih letih, ki jih poznamo pod skupnim imenom »spor o pozitivizmu« (Positivismusstreit). Kontroverza je potekala med kriti~nim racionalizmom K. R. Popperja in H. Alberta in kriti~no teorijo, katere zagovornika v teh razpravah sta bila W. T. Adorno in J. Haber- mas. Spor o pozitivizmu je vplival dale~ prek meja sociologije in filozofije, pravza- prav je postal temeljno teoreti~no izhodi{~e celotnega dru`boslovja in humanis- tike, tako da pomeni tudi prelomnico v teoreti~nem utemeljevanju akcijskega raziskovanja na evropskih tleh. Nekateri avtorji diskusijo okoli akcijskem raziskovanju interpretirajo kot nadaljevanje spora o pozitivizmu. Temeljna kritika je izhajala iz ve~ predpostavk, in sicer znanost, utemelje- na na empiri~no-analiti~ni metodologiji, vse preve~ upo{teva primat metode, kar vodi do popa~enih predstav o dru`bi in vlogi ~loveka v njej. Druga predpostavka je bila usmerjena proti na~elu vrednotne nevtralnosti, ki z izlo~anjem subjek- tivnih mnenj, stali{~ in védenja velik del ~lovekovega `ivljenja in delovanja postavlja na raven predznanstvenega in ga torej izlo~a iz predmeta znanstvene- ga spoznavanja. Pomembna kritika je izhajala tudi iz odnosa med subjektom in objektom. V kvantitativnih empiri~nih raziskavah je namre~ eksplicitno poudar- jena zahteva po strogem lo~evanju subjekta (raziskovalca) od prou~evanega ob- jekta (posameznikov, dru`benih skupin …). Neupo{tevanje te zahteve ru{i ene- ga od temeljnih metodolo{kih standardov. ^e smo najprej predstavili pregled ugovorov, ki so v korist tezi o nekom- patibilnosti, je {el nadaljnji razvoj raziskovalne metodologije v dru`boslovju in humanistiki vse bolj v smeri pribli`evanja in kombiniranja obeh raziskovalnih pristopov. [tevilni aktivni teoretiki in raziskovalci so privzeli pravila in na~ela paradigmatskega relativizma. Gledano z metodolo{kega vidika, pomeni to uporabo razli~nih raziskovalnih metodologij, ne glede na to, kak{ne paradig- matske (pred)postavke jih utemeljujejo. Veliko raziskovalcev se loti iskanja odgovorov na zastavljena raziskovalna vpra{anja z vsem razpolo`ljivim metodolo{kim arzenalom, pri ~emer je sekundarnega pomena to, kateri para- digmatski nazor je podlaga izbrane raziskovalne metode. Paradigmatski rela- tivizem razumemo kot na~elo neizklju~evanja, kar na ravni raziskovanja pomeni, da kombiniramo in povezujemo tisto, kar se je zdelo nepovezljivo in nekompatibilno. Izhajamo iz predpostavke, ~e ni~ ne more biti neizpodbitno za- vrnjeno, tega tudi ni mogo~e izklju~iti kot mo`nega. S tem pa raziskovalni akt kot nevtralni tehni~ni proces podle`e pozivu k dialo{kemu diskurzu o mno`ici razpolo`ljivih raziskovalnih logik in paradigmatskih perspektiv. Temeljno raziskovalno vpra{anje na{e razprave je bilo, kako je metodologi- ja akcijskega raziskovanja iskala te`i{~e med kvalitativnim in kvantitativnim raziskovalnim pristopom, kako izklju~ujo~a je bila in koliko tudi integrativna. S konfrontacijo razli~nih konceptov akcijskega raziskovanja smo utemeljevali, kako je multimetodolo{kost, ki jo predpostavlja paradigmatski relativizem, vpli- vala na oblikovanje metodologije akcijskega raziskovanja. Razvojna pot akcijskega raziskovanja je dejansko pre{la ve~ faz. V prvi so za- govorniki tega raziskovalnega koncepta izpostavljali njegovo alternativno pozicijo Poro~ila, ocene 181 kot nasprotje tradicionalni znanosti. ^eprav akcijsko raziskovanje uporablja bolj kva-litativne metode, se v drugi razvojni fazi ve~ina zagovornikov akcijskega raziskovanja za uspe{no raziskovalno delo zavzema tudi za uporabo kvantitativnih metod. Tvorba teorije in generalizacija pomenita enega temeljnih problemov metodologije akcijskega raziskovanja, ki ji predvsem zato o~itajo ne- znanstvenost. Poudarili smo, da v akcijskem raziskovanju teoreti~ni resursi niso definirani vnaprej, ampak so oblikovani v procesu raziskovanja kot osmi{ljanje podatkov. ^e je to tako, se pojavi pomembno vpra{anje, in sicer, kako tvoriti teorijo. ^e bi jo tvorili zgolj na podlagi prakse in njenih posplo{itev, bi ostajali na ravni opisa, zato je nujno vklju~evanje teoreti~nih struktur. Kot enega od na~inov tvorbe teorije smo analizirali koncept predmetno zasnovane teorije, ki ima elemente refleksije lastne prakse, ki jih z metodolo{kimi na~eli nadgradi in pripelje na podro~je znanstvene teorije. Metodologijo predmetno zasnovane teorije smo izbrali predvsem zato, ker je njena temeljna zna~ilnost ta, da je za- sidrana v neposredni prou~evani praksi, iz katere izpeljuje teoreti~ne koncepte. To na~elo pa lahko u~inkovito uporabijo tudi akcijski raziskovalci pri pripravi svojih teoreti~nih poro~il. Akcijski raziskovalec lahko pri oblikovanju teorije uspe{no uporabi mre`e povezanih pojmov in pojavov okoli osrednje kategorije, ki pomeni temeljni raziskovalni problem. Z uporabo postopkov kodiranja defini- ra odvisne zveze, povezuje kategorije in subkategorije, s paradigmati~nim mo- delom povezanosti kategorij prou~uje vplive ene spremenljivke na drugo. Tretjo fazo razvoja metodologije akcijskega raziskovanja smo torej videli v poskusu implantacije metodologije predmetno zasnovane teorije v koncept ak- cijskega raziskovanja. Predmetno zasnovano teorijo smo izbrali in natan~neje predstavili zato, ker ponuja postopke, ki so precej preverljivi in primerljivi s kvantitativnimi postopki in jih nekako lahko tudi nadome{~ajo. Ti postopki (tukaj mislimo na kodiranje in kategoriziranje) podatke predstavijo in obdelajo na na~in, ki ga lahko primerjamo s predstavitvijo in obdelavo {tevil v kvantita- tivnih empiri~nih raziskavah. Zato so ti postopki za tvorjenje teorije blizu kri- terijem koresponden~ne teorije resnice, kjer gre za skladnost med stavkom in dejanskostjo. V empiri~nem raziskovanju primerjamo strukturo stavka in struk- turo informacij, ki jih dobimo z empiri~nim raziskovanjem realnosti. Cilj znanos- ti je v korespondenci med stvarnostjo in teoreti~nimi spoznanji, ki jo lahko zago- tovijo ustrezne metodolo{ke operacije. Vendar se tukaj pojavi vpra{anje, kako definirati kode in kategorije v postopku kodiranja. Opredeljevanje kod, njihovo poimenovanje in nadaljnje in- terpretiranje je prepu{~eno samovolji raziskovalca. Na tem mestu dobi svojo vlo- go in pomen konsenzualizem, po katerem je resnica v soglasju raziskovalcev (Ule 2004). Gre torej za resnico v pragmatskem kontekstu konsenzualizma. Kriteri- ji definiranja osrednjih pojmov in kod na podlagi zbranega empiri~nega gradi- va so v metodologiji predmetno zasnovane teorije lahko predmet soglasja med raziskovalci oziroma z vidika akcijskih raziskovalnih projektov med raziskovalci in raziskovanci. Iz vsega povedanega bi lahko povzeli, da je na{a naslovna tema, kak{en 182 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006 vpliv je imel paradigmatski relativizem na metodologijo akcijskega raziskovan- ja, dobila odgovor s prikazom razvojne poti akcijskega raziskovanja. Od za~et- nih nasprotij med paradigmami do pristajanja na mo`nost sukcesivne in hkratne uporabe obeh raziskovalnih pristopov je preteklo kar precej ~asa. Glede na razprave, ki se pojavljajo v zadnjih letih, pa lahko trdimo, da se je tehtnica pre- vesila v korist ugotovitve, da je akcijsko raziskovanje pridobilo status legitim- nega in uspe{nega raziskovalnega postopka, ki ga dopolnjuje tudi kvantitativ- na metodologija. Gre torej za paradigmatsko raz{iritev dometa raziskovanja in ne za to, da bi kvantitativno metodologijo razumeli kot tisti edini in nepogre{ljivi temelj, ki ga sicer lahko nadgrajujejo tudi druga~ni raziskovalni postopki, le uporaba kvantitativnih metod pa zagotavlja legitimnost znanstvenih spoznanj. Bistvo je torej v povezovanju in dopolnjevanju razli~nih metodolo{kih koncep- tov v korist uspe{nosti akcijskih raziskav, katerih cilj je prakti~en in spoz- navnoteoretski, njihov domet pa se {iri prav z uporabo razli~nih modelov in slo- gov spoznavanja. Zapisali smo, da bi z analizo vsakega konkretnega projekta akcijske raziskave {ele lahko ugotavljali, za kak{ne modele kombiniranih raziskovalnih metod gre. Predvidevamo lahko, da bi na{li najve~ raziskav, ki so pri metodolo{ki kombinaciji bolj usmerjene v uporabo razli~nih metod merjen- ja in zbiranja podatkov, manj pozornosti pa namenjajo drugim fazam razisko- valnega procesa, kot so formulacija raziskovalnega problema, tvorba in prever- janje teorije, analiza in interpretacija podatkov … Nesporno dejstvo je, da se je akcijsko raziskovanje zasidralo v sodobnem dru`boslovnem raziskovanju, katerega razvoj je bil pre`et z opozicijo med kvan- titativnim in kvalitativnim ob~emetodolo{kim pristopom. To je bila posledica raz- li~nega epistemolo{kega razumevanja znanstvenega spoznanja. Kvalitativnemu raziskovanju pripisujemo atribute, kot so na primer holisti~nost, te`nja k prou~evanju naravne, »neprisiljene« situacije, interpretacija v smislu poglobljene- ga razumevanja, kar vklju~uje tudi subjektivna mnenja, stali{~a, ~ustvovanje, us- merjenost v proces in dinamiko, fenomenolo{ki pristop, ki je utemeljen {e na in- tuitivnem dojemanju pojava in uporaba hermenevti~nih postopkov razlage. Vse to je pripomoglo k temu, da je bilo druga~e ovrednoteno védenje, ki je bilo v kvan- titativni, tradicionalni metodologiji razumljeno kot tisto, ki ga z obstoje~im arzenalom kvantitativnih metod in na~inov zbiranja podatkov ni mogo~e zajeti in je ostajalo na stopnji predznanstvenega. Na podro~ju vzgoje in izobra`evanja sre~amo {tevilne akcijske raziskovalne projekte, kjer so se kvalitativni razisko- valni pristopi izkazali za primerne in zelo uspe{ne. Kombinacija s kvantitativni- mi metodami pa daje tem projektom ve~ metodolo{ke ostrine. Citati iz ocene doktorske disertacije Temeljna misel avtorice se opira na idejo, da so raziskovalna vpra{anja pomembnej{a od metode, ki je uporabljena, in svetovnega nazora, ki tvori temeljno ozadje te metode. Rezultat tega pristopa je metodolo{ki relativizem, ki upravi~uje uporabo vseh metod, ki lahko vodijo do odgovorov na raziskovalna Poro~ila, ocene 183 vpra{anja. Pri tej metodolo{ki analizi avtorico vodi misel, da je namesto utemel- jevanja razmisleka o primerni metodi ekskluzivno na abstraktni metodolo{ki in epistemolo{ki ravni koristneje usmeriti razmislek k preverjanju uporabnosti metodolo{kih konceptov. S tem se avtorica nave`e na ideje Vladimirja Schmid- ta o preseganju metodolo{kega ekskluzivizma v pedago{ki znanosti. K Schmid- tovim ugotovitvam dodaja nujo analize in refleksije raziskovalne prakse. Vz- postavi tudi povezavo med razmi{ljanji v na{i pedagogiki in tujimi idejami. Iz- ka`e se, da so nekateri nastavki poznej{ih razmi{ljanj nastali `e v {estdesetih letih tudi pri nas. Avtorica v nadaljevanju analizira bistvo razvoja kombiniranih metodolo{kih pristopov v raziskovanju. V analizi primerov iz raziskovalne prakse po svetu i{~e argumente, ki potrjujejo ali tudi zavra~ajo njena teoreti~na spoznanja. Za usmerjanje raziskovalne prakse k paradigmatskemu relativizmu je pomemben premislek o povezavi med kriteriji kvalitete kvantitativnega in kva- litativnega raziskovanja. Prispevek avtorice je v novi postavitvi kriterijev kva- litativnega raziskovanja oziroma o njihovi dopolnitvi. Najpomembnej{i med nji- mi je nedvomno veljavnost. Bistvo prispevka je v ideji, da mora biti v sredi{~u pozornosti raziskovalca, ali z raziskovanjem resni~no spoznavamo to, kar smo `eleli, in koliko so rezultati verodostojni. (Dr. Boris Ko`uh) * * * Zadnje poglavje namenja avtorica temeljnim vpra{anjem vsakega razisko- vanja. Ob vseh pomembnih vpra{anjih teorije in prakse akcijskega raziskovan- ja ostaja {e vedno osrednje spoznavnoteoretsko vpra{anje posplo{evanja: Ali in kako je mogo~e rezultate in postopke v projektih akcijskih raziskav sploh posp- lo{evati? Avtorica najprej opredeli in {ir{e analizira proces posplo{evanja in nje- gove funkcije. V nadaljevanju analizira mo`nosti posplo{evanja v akcijskem raziskovanju z vidika prevladujo~ih razprav v literaturi. Pri tem najprej pred- stavlja razli~na razumevanja teorije in tudi razli~ne poti in postopke za tvor- jenje teorije oziroma posplo{evanje. Skozi te razprave se izra`a duh sodobnega paradigmatskega relativizma, ki pomembno spreminja tradicionalno razumevanje teorije v smislu ob~ega univerzalnega spoznanja. Avtorica se je pravilno izognila temu, da pri tako temeljnih in razse`nih problemih ni mogo~a arbitrarno postavljena resnica. Toda ne glede na to zagovarja stali{~e, da je pos- plo{evanje eden od neizogibnih temeljnih elementov znanstvenega raziskovan- ja. Slednje se preprosto ne more ustaviti pri ugotavljanju in nizanju dejstev in ne more posplo{evanja prepu{~ati drugemu (bralcu). Kak{ne so mo`nosti posp- lo{evanja pri akcijskem raziskovanju? Avtorica meni, da je tudi v tem razisko- vanju posplo{evanje nujno in mo`no, saj vsi akcijski raziskovalci uporabljajo podobno metodologijo. Vpra{anje seveda je, ali lahko sprejmemo tezo, da pot k posplo{evanju omogo~a opiranje na predmetno zasnovano teorijo, ki sama po se- bi vsebuje meje veljavnosti in splo{nosti zaradi vezanosti na zna~ilnost konkretne predmetnosti. Zato avtorica to svojo trditev izrazi bolj hipoteti~no, da 184 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006 namre~ predmetno zasnovana teorija predstavlja metodolo{ko jedro, ki omogo~a, da se izsledki lahko »delno tudi posplo{ijo«. To pomeni, da posplo{itev velja le znotraj »uporabnikov« tak{ne teorije, ki so hkrati njeni soustvarjalci. Tako se nekako zaokro`uje koncept, po katerem je konsenzualna teorija resnice v bistvu podlaga tudi posplo{evanja oziroma tvorjenja teorije v akcijskem raziskovanju. (Dr. Zdenko Medve{) * * * Kandidatka, sklicujo~ se na interpretacije bolj pragmati~no usmerjenih raziskovalcev, izpostavi metodolo{ko triangulacijo (s pomenom kombinacije ra- zli~nih pristopov) kot temeljno zna~ilnost relativizma, pri tem pa tehtno opozar- ja, da slednje, torej kombinacija razli~nih pristopov, sicer omogo~a vsebinsko – metodolo{ko kompleksnost, a ne dviguje nujno veljavnosti (validnosti) in {e manj objektivnosti. V nadaljevanju razprave kandidatka podrobneje predstavi kombinirane pristope. Ob tem ka`e opozoriti na vrednost pregleda razvoja metodolo{kih pristopov, in sicer od mono- in kombiniranih metod do {tudij z uporabo kom- biniranih modelov . Slednji~ pa ne smemo prezreti pomembnosti opredelitve kom- binacij metod, po njeni oceni najprimernej{ih za akcijske raziskave. Nenadomestljivega pomena, gledano z vidika zagotavljanja kakovosti kva- litativnega raziskovanja, je izpeljava kriterijev (veljavnost, zanesljivost, objek- tivnost), in to na stali{~u, da njihov neposredni prenos iz kvantitativnega raziskovanja ni mogo~, zato pa je potrebno njihovo novo definiranje. (Dr. Branka ^agran) Poro~ila, ocene 185