Poštnim plačana r gotovfnL Leto XI., št. 182 jUpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub. Ijana št. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št 105 241. LJubljana, petek 8. avgusta I930 Cena i Din Verski boji v Indiji V ogorčenih spopadih med muslimani in Indijci je bilo ubitih 28 oseb, 265 pa ranjenih — Pohod uporniških ASridov proti PeSavarju Naročnina znaša nesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva olica 5. Telefon št 3122. 3123. 3121 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta II Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova oL 3 Telefoo št. 19ft Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Sara?!, 7. avgusta d. V Sukarju so se odigrali krvavi spopadi med Indijci in muslimani, ki so zahtevali številne žrtve. Spopad so izzvali muslimani, ki so napadli In-d jce pri njihovem verskem obredu ter jih pričeli obmetavati s kamenjem. Na pomoč ie prispela policija, ki je hotela razdeliti oba tabora. Pri tem pa je doživela to, da je ie srd ljudskih množic obrnil skupno proti njej. Posegla je po orožju in oddala več salv. Na ulicah je obležalo 12 mrtvih in okoli 200 več, ali manj hudo ranjenih r^eb. V Lahoru so Indijci za revanžo na-jndli muslimane, ki so hiteli k molitvi v mošejo ter jih pričeli obstreljevati s puškami. Ubili so 11 muslimanov, 5 pa smrtnonc-varno ranili. Slični prizori so se vršili tudi pred veH-} . mošejo v mestu Dalia, kjer je obležalo bojišču 5 mrtvih in 60 hudo ranjenih ' d;icev in muslimanov. Tudi tu so izzvali vnboje Indijci, ki so v 15.000 mož močni • n-nrki korakali kljub prepovedi oblasti v j r,- mirno mošeje, pred katero so se — muslimani ter pričeli prihajajoče Jjj.jiice obstreljevati. Streljati je morala končno tudi policija. V splošnem je postal poslednje dni položaj v Indiji zopet zelo kritičen. Poleg spopadov z verskim ozadjem so vse češči tudi napadi nacijonalistov na policijo, Gan-di jc po svojih prijateljih nujno nasvetoval nacijonalistom, naj se izogibajo spopadov s policijo v katerih se po nepotrebnem prelita kri. Njegova opozorila pa menda ne bodo dosti zalegla, ker je ogorčenje po poslednjih spopadih zopet silno naraslo ter izjavljajo posamezni voditelji nacijonalistov, da bi pomenjal vsak pričetek kakih razgovorov z Angleži v sedanjih razmerah izdajo indijskega nacionalističnega pokre-ta. Pešavar, 7. avgusta d. Zaradi agitacije mladih pripadnikov plemena Afridis, ki so se šolali v Moskvi, se je to pleme vzdignilo kot en mož ter pričelo korakati proti Pešava ru. Kamor pridejo ti uporniki požiga-jo vasi in rušijo angleške obmejne stražnice. Iz Pešavarja je bila odposlana prot! upornikom divizija vojakov in večje število letal, ki obstreljujejo s strojnicami upornike ter jih obmetavajo z bombami. 5T SE NE VRNE VEČ!" Dva važna politično programatična govora ministrskega predsednika - »Državo povedemo do kraja v jugoslovenskem praven« - Velike ovacije tndi v šibeniku Split, 7. avgusta. Snoči je predsednik vlade priredil banket na vojni ladji »Hvar«. Večerjo so serviraii na gornji palubi ladje pod krasnim večernim nebom. Udeležilo se je je kakih 50 povabljenih oseb iz Splita, ki je bil svečano razsvetljen. Banketu so med drugim prisostvovali ban dr. Tartaglia, podban dr. Zdravkovič, mestni načelnik z občinsko upravo in občinskim svetom, kipar Ivan Meštrovič, dr. Ante Tresič-Pavičič, cerkveni dostojanstveniki vseh ver, zastopniki »Jadranske straže«, Sokola in drugi. Pri šampanjcu je pred-| sednik vlade vstal in pozdravil prisotne z besedami: »Gospodje! Z divnega in krasnega našega Primorja pozdravljam Nj. Vel. kralja Jugoslavije, ki je z modrimi odločitvami z dne 6. januarja 1929 ustvaril novo in boljšo osnovo za ureditev naše države in pokazal pot k lepši in ■ srečnejši prihodnjosti in kličem: Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander I. in svetli kraljevski dom!« Vsi prisotni so z navdušenjem povzeli predsednikov klic in vzklikali »Živel naš kralj«. Nato je predsednik rade nadaljeval: »Gospodje! Srečen sem, da sem na potu po našem Primorju mogel obiskati Split, ki je s svojo inicijatrvo in z napredkom izza osvobojenja postalo največje in najprometnejše kulturno Sovjetski naklepi proti Rumuniji Nenaden prihod londonskega poslanika Titulesca v Bukarešto - Vesti o možnosti koncentracijske vlade - Sen- zacijonalna vest bukareškega lista . —u £e sPreiel urednika spi tske »Nove dobe« ter mu podal daljšo izjavo ^ ma javo podllga' Vel^Tel ^hTp-vi list je zasluga Jugoslavije same. ker se Ji je brez tuJe pomoči posrečilo popraviti svoj položaj tako na gospodarskega d£ narnem trgu, kakor tudi na političnem po- T^f -PO,ldari,a' da,je tr8<>vska bilanca Jugoslavije navzhc težkočam, ki izvirajo iz izpremenljivosti poljedelskih pogojev, ven-darle povoljna. članek ob sklepu izražaj žalovanje, da je padel uvoz angleškega bla« ga v Jugoslavijo, zakaj Velika Britanija bi si morala ohraniti jugoslovenski trg in ob* držati zveze znjim. 0UZD kupuje vilo na Bledu Bled, 7. avgusta. AA. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani se pogaja za nakup vile »Jan« na Bledu, kjer name* Uvodoma Je povedal, da je sedai Je- I lic V Dalmaciji ter da sn nanrovili « slanika v Rimu. oh iVhr,,!,,, +ri:x „ n , " r.. u« jc acuaj ce- I J, iasi reaanjega ruskega do« iriic v Dalmaciji ter da so napravili ti slanika,v Rimu. ob izbruhu vojne pa so jo Kraji nam nailenši vtič I avstrijska oblastva zaplenila in prodala. Avtomatska telefonska centrala za Beograd kraji nanj najlepši vtis. ,*T<*rat sen? Prišel,« je nato nadaljeval, »da pregledam te kraje in da se seznanim z razmerami in potrebami M,1° mi ie, da sem mogel toliko stvari videti in slišati osebno, ker sem prijatelj odkrite besede in i zeiim, da pridem vedno resnici do dna. m? i/ zlasti potrebno sedaj, ko se je Nj. Vel. kralj po slabih izkušnjah na parlamentarnem polju odločil, da krene na nova pota. Prejšnja pota so bila sla-Da;."as? državo so upravljali pretirani politični strankarji, katerim je bi o v prvi vrsti za njihove strankarske uspe-ne. Državna uprava je bila postavljena v zelo težak položaj, ker so se tudi najvažnejša vprašanja morala reševati po stranskih vidikih. Ce je bilo treba zgraditi cesto ali napraviti studenec, je bilo treba najprej vprašati po strankarski legitimaciji dotičnega kraja in šele potem se je vprašanje reševalo. To ni bilo v redu in to ne sme biti več. Zaradi tega je treba, da vlada povsod vodilno načelo, ki se je zlasti v teh vaših krajih posebno naglašalo, načelo popolne enakopravnosti za vse državljane države, da ne bo ne protežiran-cev, ne zapostavljencev, marveč da vsi enako služimo kralju in državi. Vem in zavedam se, da se vse to ne da izvesti z eno potezo. Toda do tega mora priti in vsi oni, ki bi to ovirali bodo morali čutiti posledice. Želim, da' se enkrat podčrtate in preko tiska objavite narodu, da obstoja v našem na-cijonalnem vprašanju samo eden izhod, a to Je, da povedemo državo do konca v jugoslovenskem pravcu. To je vodilna misel Nj. Vel. kralja in tej misli služim z vso udanostjo. Jugoslovenstvo Je bilo tudi ideal vaših ki naših največjih Beograd, 7. avgusta. AA. Na podlagi od. loka finančno gospodarskega odbora mini« strov m v soglasju s predsednikom ministr* skega sveta je minister za gradnje odobril reparacijsko pogodbo z berlinsko tvrdko ! feniens.Halske o nabavki telefonskega ma* tenjala. Po tej pogodbi se je tvrdk?obve-. a' da bo brez nadaljnje denarne odškod« t "me dobavila za Beograd avtomatsko tele« naročnik"" najnovejšega tipa za 7000 Veliko neurje na Hrvatskem Pf1™'? 6: ^gusta. č. Danes popoldne med tretjo m četrto uro se je izHIa nad vita ploha ^^ d°»"JS sto it T,°Ca je Padal» tako go* posevkov 0>h 4 S-0r° P°lovico Poljskih posevKov. Ub 4. se je nebo naglo zvedrilo elia0kn^iieHfČeI° Ktak° PriP^ati df -osffi1^udry.,m bo - to, kar j, Beo*2* finančne službe bene NmJh, a^?U3ta P- Današnje >Služ-t^JI objavljajo večji ukaz o na- sS S ? iZ?remembah v finančni M™ ^ rJit r^ 80 napredovali Anton £ ter Marija Arh-Stanič in Al- Iv^ K^T J ^bljani. Upokojena rta I^0*}1 Pri finančni direkciji v Ljub-™ m JosiP Volavšek pri finančnem oddelku v Prevaljah. Novi kolekf X, 7- »vsusta AA. Na podla«! člena 37 zakona o taksah in na predlor uprave državnih monopolov je ministrstvo financ sklenilo dati v promet 1. septem bra 1930 novo emisijo taksnih znamk™* 50 par ter po 1, 3 in 50 Din. Sedanja emisija taksnih mark iste vrednosti ostane Se dalje v veljavi, dokler se ne ^^ Krščanski socialisti rušijo drc Schobra Kampanja krščansko-socialističnega tiska proti dr. Schobru - Neresnične vesti o krizi vlade Dona], 7. avgusta g. Avstrijskemu krščansko socialističnemu časopisju je uspelo pričeti politično sezono z doma napravljeno vladno krizo. Ta javna kampanja proti dr. Schobrovi vladi, ki je bila pripravljena že od njenega nastopa, se je začela z nekaterimi članki v katoliških bavarskih listih ter je v Avstriji povzročila precejšnje nerazpoloženje: Ti članki so opisovali avstrijske notranje politične izglede v najtemnejših barvah ter napovedovali, da bo dr. Schober ustanovil svojo lastno stranko. To je seveda v kr-ščansko-socilalnib krogih, kakor tudi v krogih Heimwehra povzročilo razumljivo nervoznost, ki se le izražala zlasti v tirolskem časopisju. Posebno razburjen je bil »Tiroler Anzeiger«, ki ni samo navedel trditve bavarskega časopisja, ki je bilo in-spirirano iz Dunaja od dr. Šeipla, temveč je šel še dalje ter napadel »Landbund«, tateremu le očital, da je v zvezi s socialnimi demokrati in da ]e zaradi tega nemogoče obraniti enotno antimarksistično fronto. List ie nato govoril o vladni krizi. Časopisna polemika se sedaj nadaljuje v dunajskih listih ter se je pričela davi z vehementnim odgovorom organa dr. Schobra »Wiener Neueste Nachrichten« ki ostro polemizira proti razširjevalcem teh govoric. Popoldanski listi nadaljujejo to polemiko ter se istotako postavljajo za dr. Schobra. Izjavljajo, da o vladni krizi ne more biti govora. Posvetovanje zastopnikov Heimwehra z dr. Schobrom, ki so se danes pričela in ki tanajo baje le informativen značaj, dalje poset predsednika avstrijskega narodnega sveta dr Gurtlerja pri zveznem kancelarju, pri zveznem podkancelarju Vaugoinu in predsedniku Miklasu so dali tem govoricam nov impuls. V političnih krogih izjavljajo, da o kabinetni krizi ne more biti govora. Vendar Pžr se ne prikriva, da mora zvezni kancelar rešiti težke probleme, kar ne bo brez nevarnosti za obstoj vlade, ker mora dr. Schober kot nadstrankarskl politik iskati kompromise ter je izpostavljen raznim nevarnostim. Sporazum med Heimwehrom in dr. Schobrom Dunaj, 7. avgusta g. Danes popoldne sta zastopnika Heimwehra inž. Rauter in Oberegger dalj časa razpravljala z zveznim kancelarjem dr. Schobrom. Govorilo se je o raznih aktualnih vprašanjih, med njimi o vprašanju majorja Pabsta. Vašemu korespondentu je bilo sporočeno iz heimvvehrovskih krogov, da se je v tem vprašanju dosegel širokogrudni sporazum, ki se bo v doglednem času izvedel v smislu kompromisa. Dalje se izjavlja, da je zvezni kancelar opustil svoj prvotni načrt glede razgovora z voditelji zveznega vodstva Heimwehra. Imenovana heim-vvehrovska voditelja sta razpravljala s kancelarjem tudi o srednji liniji, na kateri bi se našla Heimwehr z večinskimi strankami. Doseglo se je važno zbližanje obojestranskih stališč. Zdi se, da bo Heim-wehr pri volitvah podpirala večinske stranke in da ne bo ustanovila lastne stranke. Poljski legijonarji zapuščajo Pflsudskega Kongres poljskih legijonarjev v Radomu - Snovanje Zveze demokratskih legijonar jev Varšava, 7. avgusta d. Maršal Pilsudski bo dospel v kratkem v Varšavo, kjer bo zopet prevzel svoje posle. Udeležil se bo tudi velikega kongresa poljskih legiionar-jev v Radomu katerega pričakuje poljska javnost z veliko napetostjo. Na kongresu misli imeti maršal Pilsudski velik političen govor v katerem bo obrazložil svoje stališče o raznih aktualnih notranjepolitičnih vprašanjih. Med glavnimi govorniki na kongresu bo nastopil tudi predsednik vlade, polkovnik Slavek, ki bo obrazložil zbranim legijonarjem program vlade za jesensko zasedanje Sejma ter se tudi najbrže izjavil o tem, da !i misli vlada Sejem razpustiti m razpisati nove volitve. Na kongresu pa bodo pretresali tudi notranja Iegiionarska vprašanja, ker je na- stopila v legij onarskih vrstah močna stru-ja, ki je zelo nezadovoljna s politiko maršala Pilsudskega za katerim so stali še pred dvema letoma vsi poljski Iegijonarjt, kot en mož. Te nezadovoljne legijonarje vodita književnik Andrej Struga in bivši ministrski predsednik Thugutt, ki snujeta »Zvezo demokratskih legijonarjev«. Stanislav Thugutt je bil do nedavna v dobro-voljni nevtralnosti napram vladnemu režimu in se je odločil za nastop proti njemu šele v zadnjem času. Najsi je politično osamljen, ima vendar mnogo prijateljev med legijonarji. V taboru PilsudskiiH vdanih legijonarjev verujejo, da bosta dobila ta dva nezado-volineža le malo število pristašev med le-criionarii. ki še vedno obožujejo maršala Pilsudskega ter mu neomejeno zaupajo Program gospodarske politike čsL vlade Vlada bo posvetila vse svoje sile akciji za omiljenje gospodarske krize - Obširen investicijski program Praga, 7. avgusta, d. Minister pravde dr. Meissner ie dal dopisniku »Nove dobe« daljšo izjavo o nujnih vprašanjih češkoslovaške državne polirike. Uvodoma je poudaril minister doktor Meissner, da si je postavila čsl. vlada že od početka za nalogo reševati predvsem ra/na pereča gospodarska vprašanja. CSR je zelo občutljiva kot agrarno-industrijalna država za vse gospodarske pojave v državah, s katerimi stoji v gospodarskih odno-šajih. Naloga države je najti sredstva in pota, ki bodo omogočila tako omiljenje poljedelske, kakor tudi industrijske krize. Treba bo misliti na to, kako nadoknaditi izgube, ki jih je utrpela čsl. industrija zaradi gospodarske stagnacije v državah, ki so glavne njene odjemalke. S podporami poljedelcem, ki se morajo boriti s težkimi krizami, bo posredno pomagano tudi domači industriji, ker bo postala na ta način kupna moč domačega trga večja. Posebno skrb bo posvetila vlada tudi privatnim podjetjem, ki ne kbnijo kljub težki krizi ter bo skušala čim bolj zaposliti industrijo in delavstvo s številnimi javnimi deli. V ta namen bo v krat- kem izdelan posebni investicijski načrt, pri katerem bo udeležena tako država, kakor tudi razne javne koipora-cije. Posebno težak posel bo imela vlada pri pogajanjih za sklenitev novih trgovinskih pogodb. Vpliv sinajske konference se bo pokazal tudi v tem primeru, ker bo morala CSR pristopiti v najkrajšem času k urejevanju trgovinskih odnošajev z vzhodnimi in južnimi državami. Vlada je že doslej mnogo storila ter s svojimi ukrepi izboljšala položaj par stotisočem državljanom najrazličnejših slojev. Pri tem delu so vse stranke složne in jih vodi samo ena misel, čim intenzivnejše sodelovati pri reševanju raznih perečih gospodarskih in socijal-nih vprašanj. Praga, 7. avgusta. AA. »Vestnik zakonov in naredb« prinaša prevedbeno naredbo k noveli o agrarnem zakonu. Po tej noveli se zvišajo s 17. avgustom carine na pšenico za 15 Kč, na rž za 30 Kč, za ječmen za 36 Kč, na oves za 28 Kč, na moko in mlinske izdelke za 49 Kč. Kazenska ekspedicija za sovjetske izilajice V Berlin je dospela skupina čeki sto v, da kaznuje one sovjetske nameščence, Id se niso vrniM na poziv sovjetov v Moskvo Berlin, 7. avgusta d. Te dni je prispela ▼ Berlin skupina ruskih inženjerjev in strokovnjakov, ki nameravajo nadaljevati svoje potovanje v Francijo. Ob priliki njihovega prihoda je objavil ruski emigrantski list senzacij on alno vest, da so ti možje zgolj emisarji čeke, ki imajo svoje posebne namene. Med njimi se nahaja baje tudi zloglasni čekist Bogoslavski, ki igra v moskovski centrali GPU zelo važno vlogo. Vsi člani te čudne misije so prispeli v Berlin vsak zase, ter se skrbno izogibajo vsakih stikov s sovjetsko kolonijo v Berlinu. Kot poslednji je dospel za to skupino neki zagonetni neznanec, ki zakriva svoj obraz ter vedno nosi črna očala in je baje voditelj te skrivnostne skupine čekistov. Po informacijah lista ima ta komisija nalogo obračunati z raznimi sovjetskimi diplomatskimi in trgovskimi zastopniki, ki so se naveličali sovjetskega raja ter odločno odklanjajo pozive moskovske .vlade, da bi se vrnili v sovjetsko Rusijo. Ta obračun bo baje krvav ter je na listi te komi- sije mnogo bivših dezerterskih sovjetskih uradnikov. V sovjetski Rusiji pa so pričeli, ker je večina uradnikov, ki se ne mara več vrniti v boljševiški raj inteligentov, preganjati intelektualce ter jih zapirati. Tako so bili doslej aretirani in prepeljani v zapore profesor Tarlet, znani agronom Kon-dratov, profesor Gajanov fn še cela vrsta drugih uglednih intelektualcev. Obupen čin odpuščenega delavca Gnesen, 7. avgusta, s. Preddelavec v bru« silnici stekla »Warn«, ki je bil pred 14 dnevi odpuščen iz službe, je s streli iz re» volverja usmrtil v uradu tvornice šefovega sina in svojo lastno nevesto. Ko so ga ho« teli aretirati, je skušal pobegniti. Pri tem je oddal nekaj strelov na svoje zasledoval« ce. En strel je težko ranil nekega delavca. Ko je morilec videl, da z begom ne bo uspel, si je pognal kroglo v glavo. Zdrav« niki dvomijo, da bi okreval Izvajanje sinajskih sklepov Skorajšnja seja ministrskega sveta o gospodarskem sporazumu z Rumunijo — Naloge In 6sfo naše pripravljalne komisije — Nadaljnji odmevi Beograd, 7. avgusta. M. Prvot.no je nameravala naša delegacija, ki je sodelovala na gospodarski konferenci v Sinaji, odpotovati iz Bukarešte direktno v Vrnjačko banjo, da bi poročala ministrskemu predsedniku generaiu Zivkoviču o poteku in- rezultatih konference. Ker pa je predsednik vlade medtem odšel na inšpekcijsko potovanje in se bo vrh tega prihodnje dni vršila seja ministrskega sveta, bo delegacija podala svoje poročilo v Beogradu, kamor se bo ministrski pied-sednik kmalu vrnil. Na seji ministrskega sveta bo tudi določena naša komisija, ki ima v smislu dogovora z Rumunijo proučiti izvedbo sinajskih sklepov in pripraviti postopno realizacijo carinske unije. Komisija, v kateri bodo strokovnjaki vseh gsopodarskih panog in ki ji bo načeloval minister trgovine, bo proučila gospodarsko strukturo Jugoslavije in Rumunije ter stavila najorej predloge o ukrepih, ki so potrebni za uveljavljenje začasne carinske zveze, nato pa o ukrepih o pre-tvorjenju carinske zveze v carinsko unijo. Za unijo sta seveda potrebna enotna carinska tarifa in skupno carinsko ozemlje, dočim začasna carinska zveza še ne bo imela skupnega carinskega ozemlja. Komisija mora podrobno določiti predmete, ki bodo že sedaj spadali v okvir carinske zveze, in one, ki pridejo v poštev pri uveljavljenju carinske unije. Obenem mora proučiti tudi vprašanje, kako bi se dala carinska un"ja čimprej in najhitreje uveljaviti. Vsestransko mora preštudirati sedanji m bodoči položaj našega gospodarstva in ugotoviti, ali je v našem interesu, da se sporazumemo z Rumunijo za enotno carinsko tarifo in za skupno carinsko ozemlje. Končno mora komisija sestaviti smernice bodoče trgovinske politike, ki bodo služile pri vseh nadaljnjih trgovinski pogajanjih. Mironescu o Sinaji Pariz, 7. avgusta h. Rumunski zunanji minister Mironescu, ki je za nekaj dni prekinil svoj dopust ter se začetkom tedna vrnil v Rumunijo, odkoder bo čez nekaj dni zopet odpotoval v inozemstvo, je imel z urednikom »Intransigeanta< razgovor o konferenci v Sinaji. Ustanovitev gospodarske Male antante, je izjavil Mironescu, ima velik političen pomen. Ta ustanova bo namreč še bolj ojačila obstoječo zvezo ter ji dala nove naloge. Gospodarska unija treh držav Male antante je mostišče za idejo zveze evropskih držav, za katero je dal pobudo Briand. Velika Briandova inicijativa se more udej-stviti le v etapah potom ustvaritve regionalnih zvez. Akcija za zgraditev politične Male antante v gospodarsko zvezo ni naperjena proti nobeni državi in proti nobeni skupini držav. Odkritosrčno stremimo k zbližanju narodov na gospodarskem in političnem polju. Češkonemški glas Praga, 7. avgusta AA. »Bohemia« meni, da rezultati konference v Sinaji vsekakor pomenijo korak naprej. S simpatijo poudarja željo po delu, ki bo dovedlo do tega, da se bodo na kontinentu izboljšale cene poljedelskih proizvodov ter tako do neke mere preprečile ameriško konkurenco. Vendar prinaša ta povišek cen izpremembo eksistenčnega minima ostalih narodnih razredov. Obe državi trdita, da hočeta preprečiti carinsko vojno in zato predlagata, da se ustanove ugodne carine prej, nego prestanejo veljati trgovinske pogodbe, ki so sedaj še v veljavi. Pri prvem predlogu, ki bo postavljen češkoslovaški, bo važno vprašanje, ali so agrar-ci pripravljeni znižati svoje zahteve na korist moke in žita iz Rumunije in Jugoslavije, kakor bo tudi važno vprašanje, katero kompenzacijo moreta ponuditi ti dve državi češkoslovaški za koncesije, ki bi jih morala dati češkoslovaško poljedelstvo. Popolnoma jasno je, da ni moči zahtevati od češkoslovaške, ne da bi ji bila storjena v zameno kaka druga usluga. Oficiozni madžarski glas Budimpešta, 7. avgusta. AA. Madžarska brzojavna agencija javlja: Listi živahno komentirajo poročila o rumunsko - jugoslovenski pogodbi, sklenjeni v Sinaji. Nekateri listi izražajo celo bojazen, da ne bi sprejeti sklepi poslabšali položaja Madžarske. Drugi listi pa, in ti so v večini, podčrtava-jo, da je misel o preobrazitvi politične Male antante gospodarski ventil, ki ga leta m leta ni bilo moči odkriti. V Sinaji so se pogajali Rumuni in Jugosloveni brez Češkoslovaške. Rumunija in Jugoslavija sta sklenili pogodbo, katere besedilo sicer še ni znano, a vendar se ve, da sporazum predlaga čvrsto gospodarsko zblizanje in gospodarsko kooperacijo, ne pa tudi carinske zveze, nego samo izraža željo, da bi se ta carinska zveza ustvarila v bodočnosti. Listom se pristop Češkoslovaške v bližnji bodočnosti ne vidi verjeten in tudi poudarjajo, da Madžarska trenutno ni v skrbeh zaradi teh načrtov, ker ji sklenjene trgovinske pogodbe in one, ki so še v teku, zagotavljajo prednost največjih olajšav. Zato ne Rumunija ne Jugoslavija ne moreta priznati drugim državam večjih olajšav, ki jih istočasno n« bi dovolili tudi Madžarski. Velike ovacije Jugoslaviji v Belgiji Llege, 7. avgusta AA. Belgija je te dni povodom proslave stoletnice svoje samostojnosti središče mnogih mednarodnih kongresov. Počenši s 3. avgustom zaseda v Liegeu pod pokroviteljstvom belgijskega kralja Alberta mednarodni kongres za domačo vzgojo. Včeraj je bila svečana zaključna seja, Id so se je udeležili zastopniki 40 držav. Govorilo je 6 govornikov, med njimi delegat jugoslovenskega ministrstva prosvete dr. Aleksander Arnauto-vič kot zastopnik Jugoslavije. Dr. Arnau-toviča v Liegeu že poznajo z udeležbe na nekem drugem kongresu, ki je bil nedavno v tem mestu, zato je bil zelo toplo pozdravljen, ko se je pojavil na govorniškem odru. V začetku svojega govora je pozdravil belgijski narod, brata vseh narodov, ki si žele miru. Z globokim spoštovanjem se je spominjal delavnega, naprednega in gostoljubnega Liegea, ki je v vojni toliko trpel. Ko je dr. Arnautovič napravil primero med belgijskim in jugoslovenskim suverenom, o katerih je rekel, da sta prav tako dobra roditelja kakor dobra suverena, je vseh 600 kongresistov začelo burno vzklikati in pritrjevati. Kongres je nato pazljivo poslušal izvajanja dr. Arnautoviča, kako so srbske, makedonske, črnogorske, dalmatinske, hrvatske in slovenske rodbine dale eno rodbino, to je en jugoslovenski narod. Jugoslavija hoče s svoje strani doprinesti vse, da bodo vsi narodi združeni v eni skupni rodbini in da bo vsak narod prežet z rodbinskim duhom, a to ne zato, da bi ustvarili evropsko, ameriško ali avstralsko rodbino, nego da bi uresničili sen belgijskega pesnika Verhaernena, da se ustvari ogromna harmonična sinteza — velika družina človeštva. Po končanem govoru dr. Arnautoviča so bile prirejene Jugoslaviji burne ovacije. Kongresisti odidejo danes v Bruselj, kjer jih sprejme belgijski kralj Albert. Pogreb uglednega beograjskega trgovca Beograd, 6. avgusta- p. Danes se je ob veliki udeležbi prebivalstva in zastopnikov raznih gospodarskih korporacij vršil pogreb včeraj preminulega beograjskega trgovca Budimira Radenkoviča. Pokojni Radenkovič je bil eden najuglednejših beograjskih trgovcev ter je vodil svojo trgovino v Beogradu nad 40 let. Bil je splošno znan in priljubljen. Ameriški Hrvati na evharističnem kongresu v Zagrebu Zagreb, 7. avgusta n. Danes opoldne je prispela v Zagreb večja skupina ameriških Hrvatov, ki so prišli na evharistični kongres. Na kolodvoru jih je pozdravil v imenu prireditvenega odbora zagrebški pomožni škof dr. Premuš. Za pozdrav se je zahvalil clevelandski župnik Vukanovič. Zastrupljenje z gobami Zagreb, 7. avgusta n. Danes popoldne so prepeljali v bolnico uradnika Jugoslovenske banke Nikola Popoviča. Na dopoldanskem izletu je nabral neke gobe, ki mu jih je žena priredila za kosilo. Kmalu zatem so se pojavili znaki zastrupljenja. Njegovo stanje je zelo kritično. Boji nar Kitajskem Pariz, 7. avgusta. AA. Havas poroča iz Pekinga, da so komunistične čete v ČSangsi razmesarile 6000 prebivalcev. Kakor javljajo iz Šanghaja, je nankinška vlada v odgovoru na ameriško vprašanje iz« javila, da ne more jamčiti za varnost ino« zemcev in da pripusti zaradi tega Washing» tonu, da odreai izpraznitev mesta Hankau po inozemcih. Žrtve svetovne vojne Pariz, 7. avgusta, s. V raznih krajih biv« še fronte so zopet našli nepokopana trupla pogrešanih vojakov. Tako so našli na hri« bu Schatzmannle v Vogezih 12 trupel fran« coskih alpskih lovcev, od katerih so enega identificirali. V gozdu Cadet pri Chateau Thierry so našli trupli dveh nemških voja« kov 103. pešadijskega polka. Eno so iden« tificirali. Obnovitv bojišč okoli Gorice Gorica, 7. avgusta d. Komisija za oskrbovanje grobišč in bivših bojnih polj je sklenila obnoviti bojišča v okolici Gorice, □a Sveti gori in na Sabotinu, da bodo povsem taka, kakor so bila za časa velikih soških bitk v letih 1915. in 1916. Nesreča pri manevrih italijanske vojske Palermo, 7. avgusta d. Pri povratku z vojaških vaj se je utrgal na nekem klancu od priprege težki top ter se pričel kotaliti po bregu. Pod topom so bili pokopani trije vojaki in neki podčastnik, ki so bili takoj mrtvi. Dva vojaka pa sta bila hudo poškodovana. 2 milijona brezposelnih v Angliji London, 7. avgusta s. Listi napadajo vlado zaradi neprestanega naraščanja števila angleških brezposelnih, ki znaša sedaj nad 2 milijona in ki je največje od meseca julija leta 1921. Kolera ▼ Afganistanu Teheran, 7. avgusta s. Po semkaj dospelih vesteh se v Afganistanu vedno bolj širi epidemija kolere, ki zahteva dnevno 200 človeških žrtev. Kongres mednarodne uradniške federacije v Ženevi V dneh 6., 7. in 8. t. m. se vrši v Žene« vi. III. kongres Mednarodne uradniške federacije, ki ima svoj sedež v Haagu. V tej federaciji so včalnjene številne urad« niške organizacije osrednje Evrope t« zavzemata v njej zlasti odlično mesto Franoija in Nemčija pod predstvom gg. Laurenta in Falkenberga. V tej federaciji je včlanjena tudi Glavna zveza državnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev v Beogradu, ki ji pripadajo Zveze državnih nameščencev in upoko« jencev v Ljubljani, činovnička udruga in Savez javnih namještenika v Zagrebu, Savez državnih namještenika i umdrovlje« nika v Sarajevu, Savez staleških orgamiza« cija državnih namještenika v Splitu in stični Zvezi na Cetinju in v Skoplju. Tega kongresa, ki se je pričel 6. t. m., se udeležujejo zastopniki vseh navedenih or« ganizacij pod vodstvom predsednika Glavnega Saveza državnih uradnikov in ostalih dTŽ. uslužbencev v Beogradu g. dr. Mih. T. Jovanoviča. Zvezo državnih nameščencev im upoko« jencev v Ljubljani zastopata njen načel« nik g. Makso L i li e g, višji davčni upra« vitelj v p. in g. dr. Karel D o b i d a, fi« nančni ministerijalni tajnik kot urednik Zvezimega glasila »Naš Glas«. Zborovanja se vrše ▼ Maison da Fau« bourg z naslednjim dnevnim redom: prvi dan, 6. t. m. od 10. do 13. ure: pozdrav delegatom in otvoritev kongresa, pozdrav« ni govori zastopnika ženevske mestne ob« čine, zastopnika Mednarodnega urada za delo in zastopnikov drugih mednarodnih organizacij, uvod in poročilo mednarodne« ga tajnika. Popoldanska seja od 15. no 18 ure: nadaljevanje dnevnega reda (raz« prava o tajnikovem poročilu), abeolutanj tajniku, razprave o stavljenih predlogih). Zvečer: manifestacijsko zborovanje v dvo« rani Maison du Faubourg. Drugi dan, d op. od 9. do 11. ure: referati g. dr. Voelterja (Berlin in g. Medorija (Pariz). Ob 11. ofi» cijelm sprejem rpri načelniku ženevske mestne občine. Popoldne obisk v palači Društva narodov in v Mednarodnem ura« du dela. Tretji dan dopoldne od 9. do 1L vre: nadaljevanje dnevnega reda, poročilo g. Alberta Thomasa, direktorja Medmarods nega urada dela, določitev kraja, kjer bo prvi prihodnji kongres, volitev tajnika m zaključna govori. Dosedanji tajnik Mednarodne nradoš« ške federacije g. Noordhoff iz Haaga po da ostavko na svoj položaj, k« je bil po zvan za urednika centralnega glasila niza* zemskih sindikatov. Hkratu zapušča tudi vodstvo centrale nizozemske uradniške zveze. Njegov naslednik je g. W. LubertL Po kompromisu, doseženem v zadnjem času, bo postal predsednik Mednarodne uradniške federacije po vsej priliki g. Falkenberg iz Berlina, njen tajnik pa g. Laurent iz Pariza. O poteku in sprejetih sklepih tega važ« nega Mednarodnega uradniškega kongresa bomo še poročali. Velika anarhistična organizacija odkrita Pariz, 7. avgusta. AA. »Petit Journal« po« roča, da je bila nedavno odkrita anarhistič« na organizacija v Montbeliardu, ki je imela podružnice v vseh večjih evropskih mestih. Vodja organizacije je bil neki italijanski državljan, ki so ga oblastva pregnala čea mejo. Nov zmagovalec pri evropskem krožnem poletu Berlin, 7. avgusta, s. Danes zaključeno letalsko tekmovanje za start in pristanek v evropskem krožnem poletu je zopet pri« neslo presenetljiv rezultat. Po izmerjenih daljavah in moči vetra se je lanski nemški zmagovalec Morzik zopet postavil na čelo. Sicer je dosegel isto število točk, kakor nemški letalec Poss, ki je na drugem me« stu, vendar pa je zasedel prvo mesto za* radi boljše ocene pri startu in pri pristan« ku. Tretje mesto je z izvrstno oceno glede pristanka dosegla angleška Ietslka Špooner. Mednarodna damska lahkoatletska tekma v Pragi Praga, 7. avgusta AA. Meseca septembra bo v Pragi mednarodno lahkoatletska tekmovanje za dame, za katero se je Se prijavilo 300 atletinj iz raznih držav. Ja-ponke pridejo v Prago že 11. avgusta. V drugi polovici tega meseca se pripeljejo Angležinje, Francozinje, Italijanke in Poljakinje. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved ta petek: Najprej udor hladnega zraka s padavinami, ohlajenje v vzhodnih in južnih Alpah, izfremenljivo hladno vreme. Žrebanje drž. razr. loterije V H. razredu žrebanja 20. kola, ki se je vršilo včeraj dne 6. avgusta, so boH izžrebani naslednji večji dobitki: Premijo Din 200.000 je zadela srečka štev. 37*189 Din 80.000 je ^zadela srečka St 2.183, Din 60.000 je zadela srečka štev. 37.862, Din 40.000 je zadela srečka štev. 84.002, Din 30.000 je zadela srečka štev. 98.438, Din 20.000 je zadela srečka štev. 21.995, Din 10.000 je zadela srečka štev. 30.471 in 37.890, Din 7.000 je zadela srečka štev. 31.331, 34.626 in 96.004, Din 3.000 je zadela srečka štev. 35.672, 71.083, 80.458 in 84.588. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, Naši kraji in ljudje Celje, 7. avgusta. Davi je ob 8. na bolniški postelji v svojem stanovanju v Gornjem gradu za vedno zatisnil svoje, v krasoto naših Savinjskih alp do zadnjega utripa zaljubljene oči naš veliki, popularni planinar g. Fran Kocbek, vpokojeni naučitelj in pisatelj. Še pred nekaj tedni smo ga videli čilega in krepkega in nihče ni takrat slutil, da bo to zdravo korenino v tako kratkem času prema-magala bolezen. Umrl je star šele 67 let in težko ga bodo pogrešali naši planinarji in naše gore, ki jih je silno Jjubil. Svoj poslednji sen bo snival v osrčju planinskega sveta, na pokopališču stare stolice ljubljanskih škofov, kier za bodo pokopali v soboto ob 10. dopoldne. Za Savinjske Alpe si je g. Kocbek stekel nevenljivih zaslug. V družbi pokojnega vseuč. prof. Frischaufa in pokojnega Piskernika je neštetokrat ob iskal svoje drage planine, za katere se je trudil vse življenje in ki bodo sedaj brez njega skoro nekam osamljene Njegovo delo ni bilo lahko, če pomislimo, da je bilo treba streti močan odpor domačega prebivalstva in raznih krogov, kljub temu pa je bil po kojni Kocbek prvi pionir, ki je začel vzbujati v ljudstvu in med svetom zanimanje za lepoto Savinskih Alp. Za slombe ni imel skoraj nobene, zlasti pa so mu nasprotovale avstrijske oblasti, ki so forsirale delovanje »Nemškega alpskega društva«, ki se je le predobro zavedalo, kako velik je nacionalni pomen usidranja nemštva v naših Savinjskih Alpah, preko katerih vodijo pota iz takrat že deloma ponemčene Koroške Tu jim je Kocbek neporušljivo zajezil gradnjo vsenemškega mostu na Adri-jo. O njegovem delu za planinarstvo bi se dale napisati cele knjige. Vsi opisi poti v Savanjskih Alpah so njegovo delo, večinoma so bile poti tudi zgrajene na njegovo inicijativo. Skoro večina planinskih koč je njegovo delo, tako ponosni dom na Okrešlju, Kocbekova koča na Molički planini, ki jo bo pa sedaj nadomestil prekrasni dom na Korošici. Svečana otvoritev tega, po njem imenovanega doma bo dne 27. avgusta, a žal Kocbeku ni bilo dano, da bi dočakal ta prelepi planinski praznik, ki bo veliko in res tudi zasluženo počaščenje njegovih zaslug. Pokojnik je ustanovil savinjsko podružnico SPD, ki ji je predsedoval desetletja. Skoro vse delo v podružnici je bremenilo na njegovih krepkih ramenih. Za njegove divne, idealne zasluge sta ga imenovali savinjska podružnica SPD (Celje) in osrednje SPD v Ljubljani za svojega častnega člana. Fran Kocbek je bil neutruden s peresom. Napisal je več knjig o planinstvu, zlasti pa je treba omeniti truda in vsebine polne »Savinjske Alpe«, »Vodnik za Savinjske Alpe in najbližjo okolico« in »Frischaufov življenjepis ob njegovi 70 letnici«. Urejal je planinski koledar in pisal tehtne članke za razne nemške in slovenske liste, zlasti za »Planinski vestnik«, »»Popotnik,« »Ilustrirani narodni koledar« v Celju, za »Slovenski Narod«, »tNovo dobo,« bil pa je tudi zvest sotrudnik »Jutra«. Zelo se je zanimal za planinsko floro, obenem je pisal kot pedagog razne članke strokovnega značaja ter s tem znatno obogatil zbirke narodnega blaga. Kot človek in družabnik je bil zlata duša, presrčen in iskren prijatelj, v družbi vedno zabaven, dovti-pen, vesel, vedno dobre volje, povsod izredno priljubljen. Izven alpinistike in poklica se je živahno, a vedno nad vse odkritosrčno in taktno udejstvoval v javnem življenju. Nobenega vprašanja ni bilo v našem javnem življenju, da se ne bi zanj zanimal. Kot kandidat na napredni listi je bil pač najsposobnejši mož, ki je do dna poznal vse življenje, nehanje, težave in potrebe vsega gornjesavinjskega prebivalstva. Svojčas se je mnogo trudil, da bi dobila gornjesavinjska dolina železniško zvezo s svetom, zelo pa je tudi forsi-ral gradnjo cest v smeri Savinjskih Alp. Pomisliti je le treba, da takrat, ko je Kocbek pričel svoje turistične delovanje, ni bilo še nobene ceste, ki bi vodila v Solčavo. Prebivalstvu v gor- njegrajskem okraju je pokojni v svO' jem življenju veliko pomagal. Zato se mu je vedno rado zaupalo in zahajalo k njemu po nasvete in pomoč, ki je ni nikomur odrekel in za plačilo žel le vsesplošno ljubezen. Bil je svojčas tu di odbornik in član nadzorstva Zadružne zveze v Celju. Težko si predstavljamo naše Savinjske Alpe in naše koče brez našega najboljšega prijatelja, vedno veselega in ljubeznivega Kocbeka. Naj mu bo lahka žemljica pod vznožji njegovih orjaških kamenitih prijateljev! Vsi, prav vsi, ga bomo ohranili v najlepšem in globoko hvaležnem spominu. Slava Franu Kocbeku! Nadškof dr. Jeglič o svoji upokojitvi Ob odhodu v svoje novo domovanje se g. nadškof dr. Jeglič poslavlja v »Domo> ljubu« od duhovnikov in vernikov ljub« ljanske škofije s pismom, v katerem piše o sebi: »Zadnji dve leti naglo pešam. V letih 1928 in 1929 sem večkrat precej obolel. Kljub temu sem nameraval še vztrajati v svoji prevzvišeni in sveti službi. Toda letos me je zadela možganska kap. Bila je sicer neznatna, vendar sem prvi čas prav težko kako besedo izgovoril in ni« sem mogel skupaj spraviti niti onih moli« tev, ki jih navadno na pamet opravljam. Zdravnik mi je strogo zapovedal, da se moram varovati vsakega duševnega napo« ra. In zares, ako bolj naporno premišlju* jem, mi postane glava zelo težka in tudi te« lo je nekako izmučeno. Ne bi rad, da bi me večji mrtvoud zadel in bi jaz kar v nezavesti zadnji čas svoje« ga življenja preživljal. V teh okolnostih se mi je porodila in vsaki dan bolj razvi« jala misel, naj sv. Očeta prosim, da mi odvzamejo breme pretežke škofovske služ« be. In res, okoli velike noči sem prošnjo sestavil in jo takole utemeljil: »Star sem 80 let, ljubljansko škofijo upravljam 32 let, zadnje čase hitro pešam, večkrat obo» lim in letos me je 11. marca zadela kap, nakar mi je zdravnik naporno duševo de* lovanje prepovedal. Imam pa tudi zagotov« Ijenega dobrega naslednika, ki bo škofijo bolje upravljal, kakor sem jo mogel jaz.« Tako priprosto sem prošnjo sestavil. Mi« slil sem si, naj sedaj sv. Oče odločijo, ka« kor bodo za dobro spoznali. Ako prošnjo uslišijo: hvala Bogu, ako ne, pa tudi hvala Bogu! Ko sem 1. maja pri Materi božji na Trsatu maševal, sem prosil Marijo, naj sklepe sv. Očeta vodi tako, kakor bo bolje za mojo ljubo ljubljansko škofijo. Kmalu sem po apostolskem nunciju do« bil poročilo, da so sv. Oče mojo prošnjo uslišali in me imenovali za nadškofa Gare« lenškega. Naročil mi je, naj povem, do kdaj bi mogel vse tako urediti, da bi mo« gel rimske dekrete izvršiti in bi postali pravomočni. Vesel sem odgovoril, naj on vse tako uredi, da 31. julija preneham biti škof ljubljanski, 1. avgusta pa mi začne slediti dosedanji koadjutor, škof dr. Gregorij Rož« man. In tako se je zgodilo.« Josip Ambrožič iz Ljubnega in dr. Josip Pretnar, tajnik Zbornice TOI iz Ljubljane. Poleg navedenih gospodov nastopijo tudi govorniki izven dravske banovine. Ob 13. slavnostno razvitje in blagoslovitev dru« štvenega prapora, ob 14. skupni obed ter razdelitev diplom častnim članom. Ob 16. slavnostna seja Zveze obrtniških društev za dravsko banovino in pričetek velike ljudske veselice s plesom v vseh prostorih Sokolskega doma in na letnem telovadišču. Pri veselici sodeluje popolna sokolska god* ba na pihala in salonski orkester. V pone« deljek 11. t. m. bo ogled tovarn KID in iz« let skozi Vintgar na Bled. Pogreb Berte Plazerjeve Hrastnik, 7. avgusta Mlado Sokolico Berto Plazerjevo, ki je, kakor smo poročali, v nedeljo utonila pri kopanju v Savinji v Rimskih toplicah, kamor je prispela k sokolski prireditvi, je danes zjutraj izplavila Savinja v vasi Briše pol ure od Zidanega mosta proti Rimskim toplicam. Truplo tragično preminule mladenke je našel posestnik in delavec v kamnolomu Jože Kokotec, ko se je rano zjutraj vozil s čolnom po Savinji. Truplo je bilo prepeljano v Hrastnik in položeno v Sokolskem domu na mrtvaški oder. Jutri v petek ob 17. bo pogreb na farnem pokopališču na Dolu. Hrastniški Sokol poziva vse člane celjske sokolske župe, da se udeleže pogreba v čim večjem številu. Udeležba naj bo v kroju ali pa v civilu z znaki. Bratje Sokoli, ki bodo izkazali zadnjo čast zvesti sestri, imajo ugodne zveze z večernimi vlaki in z avtobusi. Otvoritev Gasilskega doma v Ljutomeru Ljutomer, 7. avgusta. V nedeljo, 10. t. m., otvori — kakor smo že poročali — gasilno društvo v Ljutomeru svoj dom. Pripravilo je vse za • sprejem gostov, za lep vzpored dopoldanske slav« nosti in za prijetno popoldansko zabavo v senčnem Seršenovem logu. Na predve* Velik tabor gorenjskega obrtništva Jesenice, 7. avgusta. Agilno obrtniško društvo na Jesenicah priredi 10. t m. ob priliki desetletnega dru* štvenega obstoja velik tabor gorenjskega obrtništva združen s slavnostnim razvit* jem društvenega prapora. Ta prireditev obeta biti po predpripra* vah sodeč ena največjih obrtniških mani* festacij na Gorenjskem, kar smo jih do« živeli po svetovni vojni. K slavju gorenj« skega obrtništva so povabljene številne obrtniške in ostale gospodarske organiza* cije iz dravske in tudi nekaterih drugih banovin, ki so svojo udeležbo že prijavi« le. Po svojih odposlancih bo zastopana tudi Zbornica TOI iz Ljubljane. Prapor, ki ga je izvršila po načrtih in idejni zamisli do* mačina g. Josipa Čebulja ml. gdč. Milka Kosova, učiteljica ToIedo*šole na .Jeseni* cah, je bil te dni razstavljen v izložbenem oknu drogerije Peharc na Jesenicah ter je vzbujal zaradi svoje živobarvnosti in kras« ne izdelave vsestransko zanimanje in po« zornost občinstva. Program obrtniške slavnosti je naslednji: Na predvečer 9. t m. se bo vršila podokni« ca kumici ge. Legatovi. V nedeljo 10. t. m. od 8. do 10. bo sprejem gostov na slav« nostnem prostoru pri Sokolskem domu ob sodelovanju sokolske godbe. Ob 10. slav« nostno zborovanje v veliki dvorani Sokol« skega doma, kjer bodo referirali gg.: En« Jelbert Franchetti, Josip Rebek in Ivan fglič iz Ljubljane, Drago Žabkar iz Celja, čer bosta Gasilski dom in vse mesto ža« rela v lučkah in lampijončkih in se bo ob zvokih vojaške godbe vršila bakljada. Po* sebnost za naše kraje bo v nedeljo sv. maša na Glavnem trgu, ki jo bo daroval ob spremljanju vojaške godbe g. knezo* škof. Za popoldan pa bo Seršenov log iz* premenjen v zemeljski raj, kjer bo lahko vsakdo užival pravo in čisto prleško ve* selje. V šotorih bodo brhke gospe in go* spodične nudile okusne prigrizke in žlaht* no ljutomersko kapljico, na drugem kon« cu se bodo pod mogočnimi hrasti pridno sukali plesa željni pari, najbolj vročekrv* ni pa se bodo hladili ali segrevali v baru. Gasilci, prijatelji in podporniki gasilstva ne zamudite te lepe prilike ter pohitite v nedeljo, 10. t. m. vsi v Ljutomer! — Že* lezniške zveze z Ljutomerom so na vse strani jako ugodne. Rokotvorni tečaj v Mariboru Maribor, 7. avgusta. Skoro bi se neopaženo završil prvi ro« kotvorni tečaj v Mariboru in Mariborča* ni bi niti ne vedeli, da se je v teh dneh lepo številce podeželskih vzgojiteljev in vzgojiteljic iz dravske banovine trudilo in potilo ob skobelnikih in stružnicah tam v dvoriščnem poslopju v delavnici deške meščanske šole v Krekovi ulici. Tako ti« ho bi se vse zaključilo, kakor je že to navadno pri vseh podjetjih, ki jih zasnu« je in se jih loti naš poznani in neumorni strokovnjak, ravnatelj meščanske šole Drago Humek. m m i T") 1 1 • f / 1 L CI Cf O O. t 7 f/ deluje \Jdealna podlagaxa Pa ne boš, sem si mislil, to pot ne bo« mo tiho, ampak bomo razgalili tvoje po* četje, dragi Humek, v teh vročih počit« niških dneh, ko večina nas želi in nekate* rt srečnejši tudi uživajo brezdelje ob mor« ju ali v planinskem zraku, ti pa si zvabil že od šolskega dela utrujene prosvetne pi« onirje v mestno zidovje, da jim daješ no« vega znanja, novih spretnosti in pogledov v sodobno vzgojno delo. 14. julija se je začel po odobritvi ban* ske uprave rokotvorni tečaj, ki bo trajal do 15. avgusta. Ta dan pa bodo tečajniki razstavili dela, ki so jih izvršili v tem ča* su, in gotovo ne bo vzgojitelja in prija* telja šolstva v Mariboru, ki si ne bi ogle« dal te posebne razstave med počitnicami. 24 je udeležencev na tečaju in so od vseh strani. V osem skupin so razdeljeni delavci in razveseliš se, ko opazuješ sta« rejše in mlajše tovariše in med njimi to« varišice, kako hite in se gibljejo in tek« mujejo, kdo bo bolj poslušen učenec, kdo bo izdelal boljše delo. Prva skupina izde« luje iz lepenke platnice, mape, vseh vrst škatle itd., druga veže knjige, tretja mo« delira iz gline, četrta skobija, žaga in na« biva, peta struži, šesta dela lične izdelke iz protja, sedma se uri v kovinarstvu, osma pa rezlja okvirje in lične like iz lesa in linoleja. Ko vstopiš v delavnice, misliš, da boš oglušil, ali kmalu se privadiš in se samo čudiš vztrajnosti in veselju do dela. Mi« sli pa, kako bodo z novim šolskim letom svojim učencem nudili nekaj novega, ne« kaj, kar dviga človeka. Delati morajo od sedme zjutraj do enajstih in od treh po* poldne do sedmih zvečer. V vsaki skupi* ni pa delajo po načrtu od najlažjega — osnovnega do težjega — kompliciranejših izdelkov. Ko završe eno skupino, se utrde še v teoriji in si beležijo metodični po* stopek. Kot laik dobiš utis, da je tak rokotvor* ni tečaj nekaj važnega ne le za udeležen* ce tečaja, ampak predvsem za naš nara* ščaj, naše otroke, ki jih bodo ti udeležen* ci vzgajali. Delo dviga človeštvo, zato čast udeležencem, ki so žrtvovali počitni* ce, da pridobe nekaj novega, mi pa si lah* ko častitamo, da imamo v svoji sredi rav* natelja Humeka, ki tiho sicer, ali neumor* no skrbi in dela za dvig našega šolstva. Med Radgono in Gornjo Radgono Gor. Radgona, dne 4. avgusta. Po končani svetovni vojni je pripadlo prebivalstvo levega in desnega brega reke Mure dvema različnima državama; držav« no mejo tvori reka Mura. Na njenem le« vem bregu leži avstrijsko mesto Radkers« burg, na desnem pa trg Gornja Radgona; oba kraja srta zvezana z novimi železobe« tonskim mostom, ki je bil 9. februarja te« ga leta slovesno izročen prometu. Držav« na meja reže most ravno v sredi. Delitev na dve državi je sprva promet v tej poprej gospodarsko skupni dolini ze« lo ovirala, polagoma je gospodarsko obče« vanje med obojestranskim prebivalstvom zopet oživelo, napeti obmejni položaj se je ublažil m zadnja leta so bile razmere že docela znosne. Ob priliki slovesne otvo* riive novega mosta se je zdelo, da se je ta prijateljska atmosfera še okrepila. Me« ščani avstrijske Radgone so bili stalni gostje gamjeradgonslrih gostilničarjev in so pri naših trgovcih kupovali tudi razne žrivljenske potrebščine, Gomjeradgončani pa so posečali v sosednjem avstrijskem me« stecu kinematografe, kavarne in gostilne, pa tudi trgovine. Da, celo razne zabavne prireditve so obiskovala Avstrijci naše, naši pa avstrijske, ako niso imele izrazito nacionalističnega značaja. Zadnjič se je to zgodilo še 6. in 13. julija, ko je najprej kakih 50 naših ljudi obiskalo v avstrijski Radgoni tombolo, združeno z odkritjem spominske plošče v vojni padlim vojakom, dočim so naslednjo nedeljo Radgončami prišli na našo stran k tomboli gasilskega društva. Kakor smo že poročali, so se naše obla« sti^ zanimale za to, kateri jugoslovenski državljani so posetib' vojaško svečanost v avstrijski Radgoni. Ta sam na sebi ma« lenkostni dogodek, ki je pač običajen v vsakem obmejnem kraju, so pograbili oni prenapeteži v nemškem taboru, ki jim je bilo prijateljsko občevanje obojestranske« ga prebivalstva že dolgo trn v peti. Začeli so pozivaii in hujskati radgonsko meščan« stvo, naj ne hodi preko mostu, in so celo v svojem lokalnem tedniku »Grenzwacht« javno zahtevali, da ne sme noben Radgon« čan v jugoslovensko gostilno in po mož« nosti tudi ne v trgovino na naši strami. Ti elementi so bili tudi, ki so 26. julija proslavo obletnice priključitve Radgone k Avstriji zlorabili za protijugoslovensko demonstracijo. Od njih nahujskani heim« wehrovci so se skupno z nekaterimi doma« čini zbrali ob Muri in na najrazličnejše načine začeli izzivati na našo stran. Pa« metni Gomjeradgončani na vse to niso re« agirali, ker so vedeli, da so izzivači po ogromni večini tuji hajnvvverovci, nahuj* skani od nekaterih domačih intrigantov, katerim žilica ni dala miru. Kar se tiče streljanja, o katerem so pi* sali nemški listi, moramo resnici na ljubo ugotoviti, da oni po mnenju Radkersbur« gerjev slaboumni sin trgovca iz Gor. Rad« gone (na žalost je ta izmišljotina srala tu« di v komunikeju graške vlade) ni nit. nai« manj slaboumen in v onem času niti ni bil med našimi kopalci na obali reke Mure. Od kopalcev sploh ni nihče strei.ial in je za to dovolj dokazov. Če so pa hajniwe« rovoi par strelov, ki jih je oddal tukajšnji trgovčev sin A. K. v svojem stanovanju med neko igro iz pištole »EmjGs*, katero rabijo kolesarji pri vožnjah za .strašno nadležnih psov, smatrali za strel :z nevar« nega orožja, je to res žalostno in obenem smešno, morda pa tudi dokaz, da bi za vsako ceno radi rekonstruirali kak inci« derat, ki bd ga lahko še dalje izrabljali za svoje cilje. Čeravno je torej zadeva že dovolj po« jasnjena in o kakem obmejnem inc:dentu sploh ne more biti govora, razburjenje ne« katerih Radgončanov noče prenehati in so vedno znova dogaja, da so naši državlja« ni, ako gredo v Radgono, insultirani z ne« slanimi opazkami. Ker pa je kratka de« setletna doba ublažila že mnogo bolj koč* ljive odnošaje, smo prepričani, da se bo tudi sedanja napetost, ki je pametno pre« bivalstvo na tej in oni strani ne razume, kmalu polegla. DANES MONUMENTALNA PREMfJERA: ob 4.9 pol 8. fn četrt IO. fihn 9 netn&icem famišcu »LADJA GLUMCEV (Show Boat) Drama iz življenja potujočih komedijantov na Mis-sissipiju V glavni vlogi govorita in pojeta Lanra la Plante Joseph Schildkraut Veličastno delo svetovnega slovesa. Predprodaja vstopnic od 11.—are Kino Matica Trboveljsko občinsko kopališče Trbovlje, 7. avgusta. Kljub vsemu je kopališče, ki ga je zgra« dila naša občina, za kraj vendar le veli=ka pridobitev in velikega pomena za ljud« sko higijeno, če pomislimo, da nismo ime* li Trboveljčani prav nobene prilike, kjer b; se v vročem letnem času lahko malo osvežili. Ako smo se hoteli kopati, smo se morali voziti v Zidani most ali celo Rim* ske Toplice, kar pa mnogim ni bilo mo* goče zaradi pomanjkanja časa, pa tudi za* radi pomanjkanja denarnih sredstev. Res je, da so bili stroški za zgradbo ko« pališča precej veliki (poglejmo, kaj žrt* vujejo v ta namen drugi kraji n. pr. Ljub« ljana in Maribor) in da bi se dalo morda graditi z manjšimi stroški, ako bi se bi* lo preje vse do podrobnosti premislilo, ali kopališče je sedaj tu in treba bo žrt* vovati še nekaj, da se popolnoma uredi, ker bi bil sicer ves dosedaj porabljeni de« nar zavržen, če bi ostalo letno kopališče v stanju, v kakršnem se nahaja danes. Glavna napaka tiči v tem, da se ni pre« mislilo dobro glede količine vode. Pokaza* lo se je, da sedanja količina absolutno ne zadostuje, ker je potrebno celih 60 ur, da se bazen napolni, zaradi česar se po ne* potrebnem skrajša kopalna sezona, obči* na sama pa ima zaradi tega občutno ma* terijelno škodo. Sedanji upravni odbor raz* mišlja zelo intenzivno o tem, kako bi od* pravil ta nedostatek in uverjeni smo, da bo našel pravo pot, da bo vprašanje vode vsaj do prihodnje sezone enkrat za vse* le j temeljito rešeno. Bazen meri 30 X 12 m, največja globo* čina je 35 m in najmanjša 0.6 m. Razde« ljen je v dva oddelka za plavače in ne* plavače. Prvi je opremljem z 2.3 m viso* kim stolpom s skakalno desko. Pri baze« nu sta dve prhi, pod katere mora vsak kopalec, predno se poda v bazen. Lepo je urejen tudi prostor za solnčenje v treh te* rasah, položenih iz desk. Obiskovalcem letnega kopališča je na razpolago 26 kabin vsaka za pet do deset oseb. Poleg teh ka* bin sta še tudi dve otroški, ena za dečke tn druga za deklice. V tem pogledu bi letno kopališče popolnoma odgovarjalo modernim zahtevam. Vstopnina v kopali* šče je 3 Din, za otroke pa razen nedelj in praznikov 1 Din. Zimsko kopališče, obstoječe iz 6 kadi in 17 prh s toplo in mrzlo vodo, bi bilo lah« ko v ponos vsakemu mestu in odgovarja vsem modernim in higijenskim potrebam. Vse celice, kjer se nahajajo kadi in prhe, in vsi hodniki so obloženi z belimi por* celanastimi ploščami. Po hodnikih so po* ložene preproge in vse skupaj napravi na obiskovalca zelo ugoden vtis. Ravno taka je tudi čakalnica, ki ima tudi ta namen, da se kopalec, ki pride razgret iz celice, lahko popreje ohladi, predno zapusti ko« pališče. Vse je opremljeno s centralno kur* javo. Posebno pohvalno moramo omeniti še tudi vzorno čistočo, ki vlada v vseh prostorih zimskega kopališča, kar je za* sluga upravitelja g. Škrjanca in njegove soproge. Če pomislimo, da je v Trbovljah le ma« lo družin, ki so tako srečne, da imajo v svojih domovih na razpolago kopalnice, in da so dostopne rudniške kopalnice, na« menjene delavcem, samo istim, ne pa tu« di njihovim družinam, je jasno, da je bi« lo zimsko kopališče tako velikemu krajf kakor so Trbovlje potrebno. Pravo blago« dat take naprave bo pa znalo ceniti pre« bivalstvo šele takrat, ko se je bo začelo posluževati v večjem obsegu. Že sedaj je obisk povoljen, ko pa bodo tudi širše pla« sti spoznale blagodejni vpliv teh kopeli na njih zdravje, bo kopališče brezdvom* no tudi dobro obiskano, saj cene za kadi 6 Din, za prhe 3 Din — gotovo niso pre* tirane. Domače vesti Najnovejša številka ilustrovane revije »Življenje in svet« je pravkar izšla in vsebuje: Pradomovina človeka (s slikami). Francoski roman na Lokrumn. Arkadi ja Florinova (Ivan- Podržaj). Godba za glušce (slika). Skrivnostno življenje jegulj (s 6Wko). Prirodne katastiofe (s številnimi slikami o zadnjem potresu v Italiji). Turobnega Melfija svetla zgodovina (6 slikami). Smrt v mestu (Mihael Servanne — flustr. povest). Gorivo iz zraka (slika). Izpoved sužnjev (Joseph Kessel). Sto let belgijske neodvisnosti (s slikami). Bojazen pred zakonom. Večni spomenik v večnem snega (s sli* kami). Pomoč utopljencem. V spomin na Amundsenov polet v smrt (slika). Propadanje zakonske morale v Ameriki (s sliko). Ameriški recept za srečen zakon. Strahoten spomin na inkvizicijo. Naslovno sliko »Roža« je vrezal v les Elo Justin. »Življenje in svet« izhaja tedensko in stane polletno (zaključna knjiga) Din 40, trimesečno Din 20, mesečno Din 8. Posa* mezna številka po Din 2. Naroča se prt upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * Šentiljski jubileji. Veliko slavje se bo vršilo dne 8. septembra v obmejnem Št. Flju v Slovenskih goricah. Obhajali bomo spomin na blagoslovitev in otvoritev Slovenskega doma, te važne trdnjave na naš! najsevernejši meji, ki je bila dograjena s prispevki vseh slovenskih domoljubov, Obenem bomo proslavljali 30 letnico usta^ riovitve šentiljske posojilnice, ki si ie pridobila za ohranitev slovenske grude, pred grabežljivim tujcem najvažnejše zasluge. Oba zavoda sta bila in sta v prosvetnem, narodnem in gospodarskem pogledu največjega pomena. Vsakemu dobremu JugO' slovenu morata biti zato ta dva jubileja sveta. Št. IIj je bil vselej ljubljenec slovenskega rodu, saj je rešil mariborsko okolico Zato ga pa tudi zdaj ne smemo pozabiti, ko bo obhajal tako imenitna spomina. Po teklo bo ravno 20 let, ko je Št. 11 j blagoslovil svoj Slovenski dom z lastno krvjo v senci bajonetov avstrijskih orožnikov. Pripravljalni o-dbor vabi vse iskrene Jugoslo vene in vsa narodna in obrambna društva, da se te slovesnosti v kar največjem številu udeleže. Dne 8. septembra vsi v št. 11 j! * Slavnostno odkritje kostišča na Gučevu Dne 19. bo na svečan način blagoslovljeno kostišče na Gučevu ter odkrit spomenik bojevnikom, ki so našli smrt v onih težkih bojih, ki so trajali neprestano petdeset dni V tem kostišču so pokopane kosti srbskih in hrvatskih vojakov 53. zagrebškega polka. Tako so se bratje po krvi, a v oni dobi s silo razmer protivniki znašli v skup nem grobu. Za to svečano proslavo so v teku velike priprave. * Tretji vseslovanski zdravniški kongres se bo vršil v Splitu. Pričel se bo 2. oktobra z ekskurzijo v Zagreb, zaključil pa se bo 15. oktobra v Beogradu. Predavanja in diskusije o znanstvenih in stanovskih vprašanjih se bodo vršila 5., 6., 7. in 8. oktobra. Nato bo ekskurzija vzdolž jugoslovenskega Primorja. V programu je poset Sušaka, dalmatinske obale do Boke Kotorske, Cetl-nja, Lovčena, Sarajeva in Moravske doli ne do Beograda. V Splitu se vrše velike priprave za sprejem gostov. Jadranska plo-vitba bo dala ob ugodnih pogojih gostom na razpolago luksuzen parobrod. Kongres se bo bavil zlasti z znanstvenimi vpraša: nji: o revmatizmu, klimatologiji itd. ter z vprašanjem starostnega zavarovanja zdravnikov. Doslej je prijavljenih 60 predavanj. Zagotavlja se, da bo kongres dal izraza vzajemni ljubezni in solidarnosti vseh slovanskih držav. * Tabor ZSV na Brezjah. Kljub temu, da je bila polovična vožnja bojevnikom in njih svojcem za tabor Zveze dne 10. t. m. na Brezjah odbita, se bo slavje vršilo po običajnem sporedu. Odkrila se bo obenem tudi spominska plošča .padlim tovarišem iz Brezij. Igrala bo železničarska godba »Sloga*, pel bo zbor zbranih vojnih tovarišev. Tovariši, kdor more, naj pride! Na »videnje! — ZSV. * Nuncij Pelegrinetti v Sloveniji. Zdravilišče Slatina Radenci je posetil za kratko dobo visok cerkveni dostojanstvenik, papežev nuncij g. Pelegrinetti iz Beograda. Pretekli torek je napravil kratek izlet v av- tom preko Gornje Radgone v zdravilišče Gleichenberg v Avstriji. * Jugoslovensko šumarsko udruženje bo imelo letos v dneh od 7. do 9. septembra svojo 54. redno glavno skupščino. Udeleženci bodo seveda posetil tudi veliko lovsko razstavo na velesejmu, priredili pa bodo tudi izlet v gozdovje kamniške okolice. Otvoritev skupščine bo 7. septembra ob 10. v veliki dvorani Kazine. Naslednji dan bo posvečen ogledovanju razstave, dne 9. septembra zjutraj pa se odpeljejo z avtobusi do Stahovce in nadaljujejo pot do Kamniške Bistricfe. Seveda bo Ljubljana Izkazala dragim ln odličnim gostom svojo običajno gostoljubnost Uprava JŠU vabi vse člane, da se udeleže prireditve v čim večjem številu in s svojimi družinskimi člani. * Ženska ročna dela na šumarski ln lovski razstavi. Letošnja šumarska in lovska razstava, ki se bo vršila od 31. t m. do 15. septembra v Ljubljani ne bo prikazala samo pridelkov gozda in lovskih trofej, marveč vse, kar je količkaj v zvezi z lovstvom ali prav za prav z lepoto lovstva. K temu gotovo spadajo tudi razna ženska ročna dela. Motive iz prirode, posebno slike divjačine najdemo v mnogih starih narodnih ornamentih. To priča, da so se že naši dedje kakor tudi njih Ženice zanimali za lov. Nadalje pa pravi lovec zelo časti delo nežnih prstkov, ki mu je ustvarilo komod-no blazinico ali kaj sličnega, kjer vidi prikazano gotovo najlepše iz svojega lovskega življenja. V takem delu so združeni vsi ideali pravega lovca. Zato želimo, da bi se naše žene in dekleta udeležile naše razstave tudi s svojimi ročnimi deli. Kupci za take predmete se bodo gotovo našli. Razstavni prostor je brezplačen. Plačati bi bilo le treba majhne odstotke od prejšnje izkupnine. Vsa potrebna navodila dobe intersentinje v pisarni na velesejmu v Ljubljani. ta potrebščine najceneje v drogarijali S UIO, LJUBLJANA m b *AMC(WaUraat, MARIBOR CENIK ORATISI Izvršujemo vsa amater, dela v 12. arah. domov. Njegov obup je naraščal od dneva do dneva. V sredo zjutraj je revež zaprosil ženo naj mu da oster nož, da si poreže nohte. Nič slabega sluteč mu je žena prinesla nož. V njeni odsotnosti si Je nesrečni mož na široko prerezal trebuh ter z roko potegnil ven čreva in želodec. Ko se je žena vrnila, se ji je nudil grozen prizor. Hitela je po zdravnika, ki pa ni mogel pomagati. Nesrečni mož je Izdihnil, preden so ga pripeljali v bolnico. * Velik požar v Sarajevo. V torek ponoči je v Sarajevo v veliki specerijski trgovini Jovana Mitroviča izbruhnil požar, ki je v kratkem času uničil vso trgovino, v kateri je bilo zlasti mnogo špirita in olja. Vsa prizadevanja gasilcev so ostala brez uspeha, škoda je velika. Policija je aretirala lastnika trgovine, ker se je dognalo, da je neposredno pred izbruhom požara prišel za par minut v trgovino in da je sam zanetil požar. * Black and White — Reduta Črno« Bela — se vrši v soboto 9. t m. na Bledu v kavarni Toplice kot benefičnl večer našega poznanega plesnega mojstra gosp. Jenka. * Obledele obleke barva v različnih barvali ln pllslra tovarna Jos. Relch. Iz Ljubljane u— Petdesetletnica vestnega uradnika. V ožjem krogu je t sredo praznoval svoje srečanje z Abrahamom g. Zorko Gregorlč, uradnik policijske uprave v LJubljani. Značaj en mož, je vesten uradnik in čvrst narodnjak. Posebno Sokolski Tabor mu dolguje kot požrtvovalnemu nabiralcu vso zahvalo. Iskreno se pridružujemo čestitkam: Se na mnoga leta! n— Novinarska vest. Slovenski dopisnik zagrebških »Novosti« in beograjskega »Vremena«, g. Oton G. Ambrož, je napravil v šoli za rezervne artiljerijske častnike T„« * , • • i v »v I pri Komandi artiljerije osješke divizijske 1 Uja zena je privlačnejša • • Oblasti S prav dobrim uspehom Izpit za re- ■— žrtev žeparja. Delavka Jožefa Svet-kova iz Sostrega 43, je v sredo dopoldne na živilskem trgu prodajala zelenjavo. Svetkova okrog 10. ni pazila na gnečo okrog sebe, zato seveda tudi ni čutila, da Ji nekdo sega v žep. Šele čez čas je opazila, da ji je zmanjkala listnica s 150 Din gotovine, ki se je je polastila drzaa tatinska roka. Okradenka je prijavila zadevo policiji ln Izjavila, da JI ie najbrže ukradla listnico neka ženska srednjih let ln majhne postave, ki jo je večkrat videti na trgu, ko se sumljivo smuče okrog kupovalk in prodajalk. u— Zopet vlom v barako. Ko se je vrnil zidarski delavec Ibro Žallč v sredo zvečer z dela v Trnovem domov v Rožno dolino na Cesto XV, je opazil, da so vrata v barako, v kateri stanuje, vlomljena. Takoj, ko Je stopil notri je na svoje nemalo za-prepaščenje ugotovil, da je vlomilec odprl njegov kovčeg ter mu odnesel siv jopič, črne hlače, Jahalne hlače, več perila in nekaj orodja v skupni vrednosti nad 500 Din. Oškodovanec je zadevo prijavil policiji, ki je uvedla zasledovanje. a— Ljubljanski mizar]! priredijo v nedeljo, 10. t. m. v Šiški, gostilni »Reining-haus« svojo vrtno veselico, ki bo zelo zabavna. Kdor bo imel posebno srečo pri srečolovu, bo dobil celo pohištvo. n— Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani, priredi 10. t. m. vrtno veselico pri gdč. Miri Anžič (Ožbinčku) na Poljanski cesti. Za-četek ob 16. Sodeluje godba Sokola I. Vabljeni prijatelji društva. 920 Samo Se danes! Novo! Ob 4., pol 8. in ». »večer! Razkošna družabna drama I I Ca c'est Parla . . . V glavni vlogi IRENE RICHE Globoko znižane cene! KINO IDEAL. I Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 7. avgusta. Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. •mer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7 padavine 0g« in >0gg< 310 — 320; >2« 280 — 290- >5t 235 — 245; >6<: 177.5—185; >7< 115 — 125; >8< 100 — 105. Otrobi: baški, sremski in banaški 97.5 — 100. + Budimpeštanska termin?ka borza (7. t m.) Tendenca trdna; promet živahen. Pšenica: za oktober 19.38 — 19.39 (19.40), za marc 21.08 — 21.09 (21.10), za maj — (21.70); rž: za oktober 12.92—12.94 (12.90), za marc 14.25 — 14.26 (14.20); koruza: za avgust 17.98 — 18 (18), za september — (18.10), za maj 18.24 — 18.25 (18.30), tranzitna za avgust — (15.30). ŠPORT m da se v splošnem cene približujejo že n'*1 državah (in sicer vezano do 9 mesecev) dvoinemu staniu. v nekaterih drravnh I kakor tudi v trgovskih menicah in bančnih predvojnemu stanju, v nekaterih državah, kakor v Poljski in Madžarski pa je splošni akceptih nivo cen na debelo padel že pod predvoj« ~~ B*' no vifiinn tf^l-n* aa Nmk1»..,..:._______1 misliti, da povzroča trajno nazadovanje cen pozna.^ Letos je povpraševanje po semen-vedno težkoče v gospodarstvu, in s tem skem žitu že toliko, da postaja ne bo mogla brezposelnost ter zastoj v gospodarskem kriti vse potrebe. Pridelek pšenice je na razvoju. r________ Rastoče povpraševanje po semenskem no višino. Kakor se približevanje cen pred« I ž!tn- Vpliv semenogojske postaje v Beltin- „ - . vojnemu stanju na prvi pogled zdi razve« (Prekmurje) na porabo semenskega v grobem gotov. Z napravo hodnika bo seljivo, tako moramo na drugi strani po« v dravski banovini, se vsako leto bolj tudi cesta znatno širša. 1 J---------- ----« • ' T-»— ---:—*-----•- -- ---- Z Jesenic Smrtna kosa, V sredo zjutraj je po daljši bolezni preminul v 66. letu starosti Jože Erzar, tovarniški delavec na Savi. Pokojni, tiha in dobra duša, je bil oče 11 otrok, od katerih živi še 6 sinov in dve hčerki. Vsi sinovi so v jeseniškem Soko« hi priljubljeni izborni igralci in telovadca in je bil pokojni Erzar nanje vedno lahko ponosen, ko je posečal sokolske priredi« tve Nova panoga Kranjske industrijske družbe V sredo smo zabeležili vest dunajske »Neue Freie Presse<, da se je berlinska tvrdka Aron Hirsch in sin udeležila pri hranjski industrijski družbi. Ker je zna- _ .-------------- r______ da so delnice Kranjske industrijske ' v družbi svoje žene. Naj bo blagemu ^ l e pred meseci prešle iz inozem-možu in trpinu domača zemlijca 'ahka' , v dc™ace roke, se nam "je zdela dn- Težko prizadetim preostalim naše iskre« | Si I 50 "VE8'* V Pi-mi Zbornice za TOI.) informacije. Dobili smo odgovor, da veV = " "'nan"h ~"m "'»- %\TnttA . T*__-______1 _ posestvu postaje znašal letos 12—13 met. stotov na katastralni oral, pridelek rži pa 10—11 met. stotov, dočim so kmetje z ne-selekcijoniranim semenom pridelali le 4 do 6 met. stotov. -"= Prodaja lesa in drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 26. t. m. pismene ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) — Prodaja starih sodov. Dne 27. t. m. se bc vršila pri osrednjem skladišču materi-jala v Sarajevu ofertna licitacija glede prodaje 1285 komadov starih sodov. (Pogoji no sožalje! s- Ogled tovarn KID. Slušatelji teh« I »Neue Freie Presse<~"res ne^odgovaria del-mene srednje šole iz Ljubljane, ki obi- ' šivom in rln v pin __ skujejo risarski tečaj za nadaljne pouče. vanje v obrtno » nadaljevalnih šolah, so priredili v sredo poučni izlet na Jesenice, da si ogledajo tehnične naprave v tovar« nah KID na Jesenicah, Javorniiku in Do* bravi. Ravnateljstvo KID je gg. slusate« ljem šlo v vsakem pogledu na roko in jim dodelilo tehnične uradnike in delovodje, stvom m da v lastništvu KID ni nastopila nikaka sprememba ter da tudi nikaka sprememba ni bila nameravana. Pač pa bo KID pritegnila v svoje obratovanje na Jesenicah novo panogo, ki je doslej ni gojila. Začela bo namreč v velikih množinah izdelovati bakreno žico in bakreno pločevino, tako da bo v tej vrsti industrije postala eno največjih podjetij Evrope. Ker = Prodaja zunanjih gum za kolesa (bi-cifclje) se bo vršila potom ustinene licitacije 27. t. m. v pisarni I. velocipedskega bataljona v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, pogoji pa pri omenjeni pisarni.) = Dobave. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. t. ni. ponudbe glede dobave večje množine raznih tiskovin; gradbeni oddelek do 12. t. m. ponudbe glede dobave 1900 kub. m tolčenega gramoza; _ r ____ se .... ............ u JV| navedena berlinska tvrdka Aron Hirsch in , , . - - ki so jim v posameznih obratih razkazo* sm šPecijalno bavi s tem poslom, je KID strojni oddelek pa do 13. t. m. ponudbe gle- vali raznovrstne stroje, peči, turbine in pril?fni,!? n!ena glavna lastnika gg. Aro- „ Pulj P°Pravi1?; do 14 t. J----- — na Hirscha in njegovega sina kot tehnična • ' 4a0Dav? *r°zn'n za* ,n rezkacev eksperta za to novo panogo svojega indu- doJ 16;m- Slede dobave raznega orodja strijskega obrata. (Predmetni' pogoji so na vpogled pri ome druge naprave. Skupina slušateljev je šte* la 36 gospodov, vodil jih je g. inž. Stane PrenieJč. Iz Novega mesta n— 25«letnica mature. Dne 12. t. m. se sestanejo maturanti novomeške gimnazije letnika 1905 v restavraciji hotela Koklič v Novem mestu. Sestanek tekom popoh dneva. Event. prijave glede prenočišča prejema dr. Ernest Kobe, sodnik iz Kra. nja, sedaj v Novem mestu. Iz Konjic nj— Lutkovno gledališče ustanovi za na. ie malčke konjiški Sokol. Zopet korak na« prej v vzgoji mladine. Iz Slovenjgradca sg— Strela je ubila ob zadnji nevihti na Urški gori tri ovce. Iz Murske Sobote mr— Brezplačne sadike. Da se posade goloseki in prazna zemljišča, se bodo po« mladi 1931 dajale siromašnim kmetskim posestnikom brezplačno gozdne sadike te državnih drevesni«. Prošnje naj se vloži« jo najkasneje do 15. t. m. Iz Litije i— Javna telovadba Sokola Litija« Šmartno se bo vršila na praznik dne 15. avgusta na športnem igrišču v parku »Švarcove hoste«. Čertrtinska vožnja do-. voljena. strijskega Hmeljska sezija se pričenja Ze v prvih dneh tega tedna so pričeli .posamezniki z obiranjem, jutri jih prične spet nekaj, glavno obiranje pa se bo pričelo v ponedeljek 11. t. m. Prvo obrano blago je večinoma §e malo zrelo, vendar hitijo hmeljarji z obiranjem, ker se bojijo, da jim poaneje pridelek izgubi na barvi, kakor se je to pripetilo lansko leto. Ker so podnebne okoliščine leto« povsem druge kakor lani, se ni bati porjavenja hmelja. O pero-nospori ni nobenega sledu, zato .se splošno nikamor ne mudi z obiranjem i^vzemSi v prav zgodno rezanih nasadih po prodih in prav težkih zemljah, če bo prišlo do pre-ijagljjenja z obiranjem je nevarnost/da tripi pri tem letošnja prav izvrstna kakovost, ker pravijo kupe! takemu prerano obranemu goldingu »steirisehes Gras« (štajerska trava) in ga neradi kupujejo. Kupci počasi prihajajo iz inozemstva, ter nameravajo najprej na koncu prihodnjega tedna prervzeti v predrorodaji po 10 dinarjev za kilogram prodano blago, ki ga je po previdnih cenitvah do 2000 met stotov. Vse/kakor svojevrsten rekord in znak gospodarske stiske. V enem oziru pa bo nemara koristen, da namreč dobe hmeljarji najpotrebnejši denar, ki ga niso mogli dobiti te javnih sredstev, ter tako krijejo stroške za spravljanje pridelka. Tako se bo vsatf omililo, če 8e ne povsem opustilo, tisto žalostno ponujanje blaga, ki je prineslo s našemu hmeljarstvu toliko škode, ponosnim hmeljarjem pa toliko ponižanja. njenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 275 kub. m mehkega jamskega lesa in 10.000 kg port-landskega cementa. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave strojnega kovaškega kladiva Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave vodovodnih cevi. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave izolatorjev. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 14. t m. ponudbe glede dobave cinkovega belila, svinčenega mini« ja, laka, krede, boraksa itd. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18 t m. ponudbe glede dobave 1800 kg že« leza, 50 m povoščenega platna, raznega okovja in 300 m». jamskega lesa, do 25. t. m. glede dobave 48 m gumijevih preprog, 40 komadov vodenih zasunkov, 20 komadov prehodnih pip in 100 komadov flanš iz ko» vanega železa. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 18. L m. po» nudbe glede dobave usnjatih jermen, 500 komadov vezi za jamske vozičke in 500 m flanšnih cevi, do 25. t. m. pa glede dobave 1 centrifugalne sesaljke. — Direkcija dr« žavnega rudnika Kreka sprejema do 22. t m. ponudbe glede dobave 1 žage, raznih meril, 2000 kg karbolineja, 1800 kg katrana, 1000 kg tovotne masti, 2000 komadov smir« kovega platna, 20 kg grafita, 10 kg azbest« nih vrvic, glede dobave 1 hladilnika za av« fomobiI, 4 komade ventilov iz jeklene litine, 500 kg bombaža za čiščenje in 150 kilogramov bakrene žice. Pozdravljeni plavači v beli Ljubljani Jugoslovenski plavalni savez je tudi za letos odredil, da se vrši vsaj en del tekmovanja za državno prvenstvo v plavanju, waterpolu in v skokih v našem mestu. Danes ob 10. dopoldne se prične to važno in zanimivo tekmovanje naših ju-niorjev in juniork na kopališču Ilirije. Ljubljana si šteje v posehno čast, da ima v svoji sredini zbrane naše najmlajše pla-vače in plavačice, ki bodo tekmovali za državno prvenstvo v enem najlepših športov — v plavanju. Ljubljana se pa tudi zaveda, da s ponosom lahko pozdravlja najmlajše zastopnike jugoslovenskega športa. Ljubljana je bila prvo mesto v naši državi, ki si je zgradilo vsem športnim zahtevam odgovarjajoče kopališče. Vzgledu Ljubljane je sledil Maribor, ki je letos otvoril svoje športno kopališče ter s tem dokazal, da Slovenci pravilno cenimo koristi plavalnega športa za našo mla dino. Zaradi tega Ljubljana odkritosrčno pozdravlja odlične reprezentante našega plavalnega športa ter jim želi pri sedanjem tekmovanju najlepše uspehe, ki ne bodo le v korist naši mladini, temveč bodo znova dvignili ugled našega naroda. Zdravo! • Službeno se objavlja, da so za junior-sko plavalno tekmovanje razpisane naslednje nagrade: 1. za prvaka Jugoslavije v plavanju juniorjev prehodni pokal »Novosti« (Zagreb); 2. za prvaka Jugoslavije v waterpolu juniorjev srebrna sta-tueta g. U. Uroševiča (Beograd); stalna nagrada za leto 1930; 3. za prvaka Jugoslavije v skokih juniorjev srebrna statu-eta g. U. Uroševiča (Beograd); stalna nagrada za leto 1930; 4. za prvo štafeto 4 krat 50 m prosti stil juniorke stalna nagrada kristalna vaza g. Luje Freudenfel- da, blagajnika JPS (Beograd). * Do noči v petek so prispeli plavači vseh prijavljenih klubov razen zagrebške Con-cordije, in sicer Jadran (Split), Jug (Dubrovnik), Viktorija (Sušak), KSU (Kar-lovac), Gradjanski (Karlovac), Veslački klub Beograd, Bob (Beograd). Z domačimi ilirijanskimi in primorjanskimi konkurenti bo startalo približno 180 plava-čev in plavačic. Znani skakač Grilc, ki se je nedavno poškodoval, bo kljub temu nastopil. Izjava sekcije ZNS (Službeno, po sklepu upr. odbora 5. t. m.) 12 igralcev ASK Primorja se revanžira v »Jutru« z dne 1. t. m. sav. sodniku g. Janku Wagnerju za po njihovem mnenju neobjektivno vodstvo pokalne tekme Maribor : Primorje 6:1, odigrane 27. 7. v Mariboru, z izjavo, v kateri nekvalificirano in na nesportni način napada g. Wag-nerja, sodnike — člane ljubljanske sekcije Zbora nogometnih sodnikov vobče in tudi sekcijo kot tako. Popolnoma jasno je, da znači izjava igralcev ASK Primorja pod vsakimi okoliščinami kršenje športne discipline in kazenskega pravilnika JNS in da škoduje splošnim interesom športa, neposredno pa ugledu ljubljanske sekcije ZNS. Z ozirom na to se je sekcija obrnila do LNP z zahtevo, da se proti igralcem, ki so podpisali izjavo, postopa po kazenskem pra- vilniku JNS. Sekcija ugotavlja pri tem dvoje: ugotavlja, da upravnemu odboru sekcije kqf kompetentnemu forumu ni bila do danes, t. j. 12 dni po tekmi, predložena nikaka prijava proti s. s. g. Wag-nerju in ugotavlja, da je bil dober del teh igralcev že ponovno discipliniran zaradi izpadov proti sodnikom. Ako bi LNP v obstoječih razmerah ne uvaževal zahteve sekcije, bo upravni odbor sekcije podvzel nadaljnje, tudi skrajne korake, da enkrat za vselej zašiti sekcijo in njene člane pred nekvalificiranimi napadi. V pojasnilo javnosti in v zadoščenje napadenemu sodniku objavlja upravni odbor sekcije, da je kot kompetentni forum poizvedoval o sojenju g. Wagnerja; Iz službenih poročil, pa tudi iz soglasnih časopisnih poročil je posnel, da so očitanja igralcev ASK Primorja proti g. Wagnerju brez vsake objektivne podlage. — Sekcija ZNS. Službene objave LNP (Iz seje poslovnega odbora 6. VUL 30.) Navzoči gg.: šetina, Kovač P., Accetto, Kovač J., Cek. S pravom nastopa dne 16. avgusta 1930 se verificirajo: Za SK Disk Domžale: Zupane Franc, Oset Franc, šubelj Stanko; za SK Dobrna Trbovlje: Nadižar Ignac, Bezenšek Anton; za SK Trbovlje, Trbovlje: 2unk Slavko, štusej Alojzij, Vozel j Viktor; za SK Javornik Rakek: Žagar Franci, Žagar Line; za SK Korotan Ljub-1 jana-Rakovnik: Anžič Franc, Anžič Danijel; za SK Grafika Ljubljana: Stupica Milan; za SK Rapid Maribor: Dremel Anton, Marčinko Franc, Pesserl Viktor, Ivan Frangeš. Odobre se prijateljske tekme: SK Kra-kovo : SK Bled na Bledu dne 3. avgusta. SK Ilirija rez. : SK Amater v Trbovljah dne 3. avgusta, SK Ilirija sen. : SK Sava v Sevnici dne 10. avgusta ter SK Atletik : Vojaški športni klub v Celju dne 27. Julija. IZiseznama verificiranih igralcev se črtajo: SK Hermes Ljubljana: Kopač Joško, Mihelak Vincenc, Kremžar Stanko, Ma-kuc Bruno, Lediha Karol in Kadunc Milan. SK Celje se ponovno opozarja, da postavi pri tekmah zadostno število rediteljev. Prvenstvena tekma SK Elan : SK Javornik se določa na nedeljo 17. t. m. v Novem mestu. SK Elan prejme še tozadeven dopis. Protest SK Diska Domžale proti verifikaciji prvenstvene tekme SK Disk Domžale : SK Javornik Rakek v Domžalah 27. julija t .1., se zavrne. SK Disk prejme tozadeven dopis. Tajnik IL Dirija rez. : Amater 3:2. V nedeljo sta odigrala prijateljsko nogometno tekmo rezerva Ilirije in Amater. Zmagala je Ilirija s 3:2. Gosti so bili tehnično boljši, vendar pa je požrtvovalni Amater odigral eno svojih najlepših tekem. Moštvi sta bili prilično enaki. Igralo se je iz polja v polje. Sodnik g. Božič je bil dober in objektiven. Predtekmo sta igrala SK Dobrna in SK Trbovlje in je magal SK Trbovlje s 4:0. SK Natakar, članski sestanek danes ob 20. v gostilni Zaje v Šiški. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 18. trening skupine I.; pridite vsi in točno! 1 »JUTROc it, IS2 6 Petek, S. J/HL 1950 Iz življenja fln sveta Lilito dvoje otrok: Kajna in Deboro. Kabala pripoveduje dalje, da se je Adam šele kasneje združil z Evo in rodil dvojčka Abela in Delboro. Slednja da je bila krasotica, za katero sta se sprla Kajn in Abel, da je prišlo do bratomora. Židovski cerkveni očetje so bajko še bolj zamotali, vendar slika v Kreuzensteinu priča, da je bila v srednjem veku še znana bajka o dveh ženah v raju. Značilno je, da so dajale stare židovske matere svojim otrokom okoli vratu amulet z napisom: Adam, Eva, Lilit. Kako je prišla Lilit v raj, to ve sam ljubi Bog, gotovo pa bodo tudi to zagonetko rešili židovski cerkveni očetje, da razumljivi in preprosti bajki o stvarjenju človeka dado potrebno mistiko, ki je temelj vere. Letalo se je zaletelo v hišo V ameriškem mestu Polku, država Nebraska, se je pri startu zaletela neka letalka v streho sosednje vile. Letalki se ni zgodilo ničesar, pa tudi od stanovalcev vile ni bil nihče poškodovan, ker so bili vsi v cerkvi pri poroki najstarejše hčerke. Prišedši domov, so zaznali za čudnega gosta, ki je ostal pri njih na pojedini. Pozabljenci na Otoku solz Še leta 1923. so zadržale ameriške oblasti na newyorškem Otoku solz (Ellis Island) skupino ruskih beguncev, 600 ljudi, ki je dospela s parni-kom z Daljnega Vzhoda. Med tem, ko so bili na poti, je stopil v veljavo novi neusmiljeni zakon, ki je tako zajezil emigracijo. Polagoma, v manjših skupinah, je dobilo 570 ljudi dovoljenje za bivanje v Zedinjenih državah in se razpršilo po deželi. A 30 starcev in dela nezmožnih otrok je sedem let ostalo v veliki baraki na otoku. SOKOL Sokolsko slavje pri Sv. Urbanu v Slovenskih goricah Kot smo že poročali je priredila mlada sokolska četa v Sv. Urbanu svoj 1. javen nastop v nedeljo dne 3. t. m. Lep dan je privabil od blizu in daleč množico gostov, kakor jih prav gotorvo Sv. Urban le malo zabeležuje v svoja kroniki. Bližnji Ptuj je bil skoraj da po polovici svojega prebivalstva zastopan. Istotako smo pa videli tudi zastopano starešinstvo Sokola mariborske župe po bratu N. Ko» vačiču, Sokola Sv. Lenart v SI. gor. z bra* tam dr. Goriškam na čelu, brata dr. Šala« muna starosto Ptujskega Sokola z lepo četo ptujskih Sokoolv in SoKolic ter še več drugih. Iz šole na staro sejmišče se je razvila krasna mnogoštevilna povorka z ptujsko gobo na čelu. Prvi pozdrav Sokolu kralj. Jugoslavije je spregovoril na zletnem prostoru župan občine Sv. Urbanške v imenu vseh župa* nov fare Sv. Urban, nato v imenu Narodne šole in šolske mladine nadučitelj g. Rudolf Kocmut, dalje je pozdravil brata starosto mariborske župe g. Kovačič, nato še v vehementnem govoru z »Zdravo« vzkliki prvemu in najvišjemu Sokolu Nj. Veličan* stvu prevzvišenemu kralju Aleksandru in Našemu prvemu starosti Nj. Visoč presto« lona&ledniku Petru, ter celi vladarjevi hiši, brat načelnik M. Majcen. Nato je sledil nastop domačih Sv. Ur* banskih Sokolov — Sokolic ta naraščaja pozneje ptujskih in drugih gostov. Prihitel je tudi ubran pevski zbor krneč« kih fantov iz Gerečje vasi, ki nam je za« Boj za sveži zrak Ravnateljstvo pariških cestnih železnic in avtobusnih podjetij je nedavno opozorilo javnost na predpis obratnega pravilnika, ki določa, da so ok na v vozovih zaprta, ako to zahteva vsaj en potnik. Zato mora sprevodnik zapreti okno, pa naj večina še tako robanti. Prav ima vedno oni človeček, ki se boji svežega zraka kakor smrti. Vendar pa se pristaši svežega zraka ne vdajo kar tako sličnim nazadnjaškim zahtevam. Naslednja do godbica priča, česa je zmožen človek, ki ljubi sveži zrak. V vagonu krožne železnice v pariški okolici je došlo do spora med potniki, ki so hoteli imeti okna odprta, in možičkom, ki se je skrajno bal >prepiha«. Naj so mu še toliko zatrjevali sopotniki, da prepiha ni, ker je odprto samo eno okno, se boječnež ni dal potolažiti. S piskajo-čim glasom je pozval na pomoč sprevodnika. Ta je zaprl okno in med splošnim ogorčenjem "pokazal razglas ravnateljstva, ki ščiti kaprico sovražnikov svežega zraka. Potniki so pokorno sklonili glave in skomizgnili z rameni, prepiha se boječi človeček pa se je, svest svoje zmage, ponosno in škodoželjno oziral po ostalih. V tem pa se je vmešal v stvar neki starejši gospod in vprašal, koliko stane šipa okna. Sprevodnik mu je odgovoril, da trideset frankov. Na ta odgovor je mož vstal, vzel brez besede s police svoj kovčeg in ga takisto brez besede treščil ob šipo, da se je razletela na tisoč koscev. Mirno je potem položil kovčeg nazaj na polico, izvlekel listnico ter odštel sprevodniku trideset frankov. Med splošno osupljenostio je odločni potnik sedel v svoj kot in s polnimi pljuči zajel svežega zraka. Odobravajoč smeh se je razlegel po vozu, sprevodnik pa je modro pripomnil: >Zdaj je stvar v redu. Okno je zaprto na željo enega potnika, ostali pa imajo kljub - temu dovolj zraka.« >Malo draga je rešitev,« je pripomnil nekdo. >Sveži zrak ni nikoli predrag; v ostalem pa gre tudi za princip,« je se mod reje odgovoril odločni gospod in se pomilovalno ozrl na onega, ki se boji prepiha. Umestno vprašanje Ameriško splošno žensko društvo se že nekaj tednov z vso gorečnostjo ba- vi z vprašanjem dolgih ali kratkih kril. Starejše članice so se iz razumljivih razlogov zavzele za dolga krila, mlajše pa iz nič manj razumljivih za kratka. Slednje so izjavile, da kratko krilo samo še ne zavaja v greh, pač pa, da je silno praktično, ker je cenejše in ne ovira ženske pri nje vsakdanjih poslih. Dejale so, da naj dolga krila svobodno nosijo one ženske, ki jim možje kupujejo krila, katere pa si same zaslužijo, se bodo držale kratkih kril. Poudarjale so zla-pti njih higijensko stran in dejale, da .ie že to razlog za njih ohranitev, ako bi drugih ne bilo. Predsednica društva, pristašica dolgih kril, pa je mlajšim zastavila tole vprašanje; Ako ste že^ toliko zavzete za higijeno in praktičnost, zakaj pa nočete šolenčkov z nizkimi petami, ko so visoke pete tako strahovito nezdrave in nepraktične. Mladež na to vprašanje ni našla pripravnega odgovora. Drage orhideje Chieažan George Schlagel je nežna duša, ki morda kar ne spada v to bojevito mesto. Njegova strast je gojitev orhidej, ki jih ima ljubitelj cvetk poln vrt, med temi množico redkih in dragocenih. Nedavno pa se je v okolici njegovega vrta otvorila tovarna, katere saje in dim so povzročile, da so začele Schlagelove miljenke hirati in so naposled poginile skoro do zadnje. Mož je tekel na sodišče in zahteval od tovarne odškodnino 50.000 do- larjev, ki jih je tudi iztožil. Za čedno vsotico, ki predstavlja v našem denarju le nekaj sto tisoč manj ko tri milijone, si je Schlagel kupil novo fax-mo v solnčni Kaliforniji, kjer se bo posvetil gojitvi cvetk v velikem obsegu. Mesto skromnega vrtička bo imel skoro nepregledno' pisano polje orhidej. Tihooceanska plovidba, ki jih je pri- I Pe' več lepih narodnih pesmi in zbuial r.eliala ti n iih io mnrola tt— I občno pozornost t ©r za zapete pesmi žel peljala tja, jih je morala vzdrževati na lastne stroške. Šele sedaj so dobili tudi ti pozabljeni ljudje obvestilo, da smejo na kopno in tako je izgubil Otok solz prve dolgoletne stanovalce v svoji zgodovini. Municija iz kokaina Doslej so kokain uporabljali le v zdravniške svrhe, razen v kolikor so ga ponjuhali ljudje, ki so vdani mamilom. Sedaj pa je angleški kapetan B. Harris iznašel naboje iz kokaina, ki bodo prišli v rabo pri zasledovanju zločincev. Ako izstrelek pronikne pod kožo, je zločinec za nekoliko časa popolnoma mrtvouden in ga zasledovalci prav lahko ukrote ter odpeljejo. Doslej stražniki v različnih državah niso smeli streljati na bežečega zločinca, dokler niso bili sami v nevarnosti. To je prišlo prav zločincem, ki si niso pomišljali streljati na zasledujoče jih stražnike. Tudi so se lahko ranjeni oteli, ali pa uporno branili. Kokainov naboj pa jim oboje onemogoča in je zdravju le za nekaj časa škodljiv. Kapitan Harris je svojo iznajdbo preizkusil na zvereh ter je na ta način ujel živega leva. Novo municijo bo v najkrajšem času uvedla ameriška ' policija. Dvoženstvo praočeta Adama Grof Wilezek ima na svojem gradu Kreuzensteinu lepo zbirko slik iz srednjega veka. Med temi dragocenostmi vzbuja posebno pozornost slika praočeta Adama v raju z dvema ženskama. Ena izmed žensk je večja, ;V vodnjaku«. — 22.35: Godba za ples. — 2320-Labka glasba. — BRNO 17: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Poljuden koncert orkestra in solistov — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.15: Koncert orkestra. — 17: Spevoigra. — 18.30: Regerjeva glasba. — 19.30: Pesmi H. Wolfa. — 20.05: Razgovori. — Jazz-band. — BERLIN 18 45: Narodne pesmi. — 19.30: Godba za ples. — 20.30: O zvočnih filmih. — Jazz - band — FRANKFURT 19.30: Koncert godbe na'pihala. — 20.30: Zabaven večer. — Godba za ples. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert — 20: Zabaven večer. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert - 18: Lahka godba orkestra. - 20: Ciganska godba. -<20.4o: Mešan program. — Plošče. — V. William»: KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. Mahoma ga je obšlo neizmerno koprnenje, da bi še enkrat stekel po stopnicah navzgor in še enkrat s pogledom objel siromašno Loisonkino sobico, kjer sta bila preživela toliko sreče in toliko gorja. A ni se upal. Gotovo je bil v sobici kak vohun, ki je čakal njegovega povratka. To je bilo tudi jasno razvidno iz vrstic, katere mu je bila poslala vdova Blaiseva. Nezmožen misliti je taval okrog. Vedel je, da je popolnoma brez moči. Prav fa zavest mu je šla najbolj do živega. Vse, vse bi bil storil, da bi pomagal ubogi. Loisonki. A kako naj ji/ pomaga? Nehote se je spomnil Jakobincev z rdečimi čepicami na glavah in pomagač, ki je vezal obsojencem roke na hrbet. To so bili ljudje, ki niso imeli več čustva in ki so z največjo malomarnostjo in hladnokrvnostjo opravljali svoj krvavi posel. Hektor se je zgrozil ob tej misli. In vendar je še upal. Morda se mu pa posreči oteti Loison. Savory je bil njegov poslednji up. Nemara je ta vedel za kak izhod. Rotil ga bo in kleče prosil, naj pomaga ubogemu dekletcu. A kaj, ko ni vedel, kje stanuje Savoryf In do večera je bilo še mnogo ur. Še petnajst ur! Petnajst dolgih ur, polnih muke in neznosnega čakanja! Sodišče se je sestalo vsoko dopoldne ob desetih. Če so Loisonko takoj zaslišali, tedaj je bilo verjetno, da je prišla ob desetih že pred revolucijsko sodišče. Hektor je taval po ulicah sem ter tja. Sam ni vedel, kam so ga nesle noge. Naposled je udarila v bližnjem zvoniku deseta ura. Stal je pred sodiščem. Mnogo ljudi je hitelo v veliko sodno dvorano in Hektor je šel z njimi. Tam je sedel rta klop med radovedneže in razuzdance, ki so s psovkami sprejeli vsakega obsojenca. V sodni dvorani je mrgolelo vohunov. A Hektor je pozabil na vse nevarnosti. Morda je bila njegova razmršana brada tako dobra krinka, da ga celo Fouquiere ni spoznal, ko se je med svojim govorom neprestano oziral po občinstvu. Morda mu je bila usoda naklonjena, ki se časih usmili kakega siromaka. Neopažen je zapustil dvorano, ko je bilo zasliševanja konec. Loisonke ni bilo med obtoženimi.,. Popoldne se je spet klatil po mestu, sam ne vedoč ne kod ne kam. Da bi mu čas hitreje minil, je hitel od ječe do jece... Tiste dni je bilo v Parizu kakih dvajset jetnišnic. Pri sleherni se je ustavil in si po vrsti ogledal vsa okna. Tipaje se je plazil ob zidovih in ves obupan šepetal Loisonkino ime. Pri neki ženski jetnišnici je hotel zaplesti vratarja v pomenek. A mož mu ni dal odgovora. Šele tedaj se je Hektor domislil, da je vratar vajen takih prizorov. Koliko ljudi je vsak dan begalo okoli jetnišnic in obupno vprašavalo po svojih... Naposled se je vendar začelo mračiti. »Se eno uro časa,« je vzdihnil Hektor in se zagledal v krvavo zahodno stran. Še eno uro čakanja in med tem čakanjem neprestana misel: kako se je morala uboga mala Loison ustrašiti, ko so prišli sredi noči pred njena vrata: »V imenu zakona, odprite!...« Štiri in dvajset ur ni bil Hektor ničesar zaužil. Kljub temu ni čutil ne gladu ne žeje. Čutil je le brezmejno skrb za malo Loison in neizrekljivo bol, da jo je moral izgubiti. Končno je vendar že prišla ura, ko se je smel približati kavarni Conti. Namenoma se je je bil ves dan ogibal. Sestanek je bil določen za zvečer in Hektor ni hotel škoditi O'Farrellu in Savo-ryju s tem, da bi bil prišel že prej. Ves zamišljen je hitel tja. Major mu je rekel, da je Savory dober človek, čeprav je videti trd ln neizprosen. Tako je smel upati, da bo smrtni strah mlade deklice ganil Savoryjevo srce. In tudi Irec — to je Hektor čutil — ga ne bo pustil na cedilu. Seveda pa ni mogel pričakovati, da bi se jima posrečilo rešiti Loison iz ječe. A če bi hotela iti k Couthonu in mu ponuditi, da mu privedejo Jeana Francoisa Charpentierja, ako izpusti Loison — tedaj bi bila Loison rešena smrti. Ves zamišljen je stopal čez most in zdajci kakor okameod obstal. Kaj je pomenilo to? Kal se je bilo zgodilo? Terasa kavarne je ležala v temi in tudi okna so bila zastrta. Vse je bilo tiho in mimo. Nikjer žive duše — samo tam pred vhodom je stal človek. Hektor je spoznal Jakobinca s puško na rami. Hektor jev poslednji up je padel v vodo. V kavarni Conti je bila policijska preiskava. Ko se je osvestil, je videl, da sedi v vlažni podzemeljski luknji Okoli miz so sedele sključene postave in popivale ob svitu sveče, ki je stala sredi velike mize. Pred njim je stal vrč, in ker ie čutfl mučno žejo, je pil v dolgih požirkih. V vrču je bilo žganje, a vendar ga je izpraznil do dna. In mahoma se je spomnil« kaj se je bilo zgodilo. Loison je bila aretirana; hotel je prositi majorja in njegovega prijatelja za pomoč, a kavarna Conti je bila zaprta in zastražena. Obstal je bil pred njo, ne vedoč, kaj naj stori in kam naj se obrne. Toda kako je bil prišel v to klet? Pogledal je okoli sebe. Le nekaj miz je bilo zasedenih. Možje so šepetaje govorili med seboj ali pa molče pili svoje žganje. Nekateri izmed njih so bili položili roke na mizo in zaspali. Sodeč po umazanih čevljih in raztrganih oblekah so bili videti poljski delavci, vajeni močne pijače. Tudi nekaj žensk je bilo med njimi. Namazanih dvomljivih žensk, ki so neprestano nagovarjale može, naj pijejo. Tudi pri Hektorjevi mizi je sedela taka ženska. Nasmehnila se mu je, ko jo je pogledal. »Nu, čas je bilo, da se zbudi!« je dejala. »'Dokaj hladnokrven si videti. Mar ne veš ničesar boljšega od spanja?« »Truden sem!« »Ali se nič ne bojiš, da te ne bi okradli? Ali še imaš svojo denarnico?« Segel je v žep in zapazil, da je poslednji denar izginil. »Vseeno je!« Dekle ga je z vseh strani napeto ogledovala. Bila je ovenela, namazana pocestnica, kakor vse ostale. Pobožala ga je po roki Iz uradnih In drugih službenih obfav Dobave. Ravnateljstvo banovinske sploš-v. bolnice v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 21. avgusta ob 11. za: 1.) dobave 25 štedilnikov - pregrevalnikov (16 v čjih in 9 manjših tip) za pregrejevanje posode s plinsko kurjavo; 2.) dobavo 26 umivalnikov za posodo (16 večjih in 9 manjših); 3.) popravo starega parnega kotla (ramenjava cevi, varjenje, opiljenje, preizkušnje in montaža); 4.) dobava aluminijaste transportne posode za jedila (iz kuhinje na oddelke); 5.) dobava 40 posteljnih omaric in 40 ročnih dvigal za bolnike v posteljah (Bettgalgen). — Na dan 22, avgusta ob 11. dopoldne pa za: 6.) dobavo mostne tehtnice; 7.) podaljšanje obstoječe kanalizacije do Ljubljanice; 8.) popravo ravne lesenoeementne strehe na šivalnico, kotlarno in skladiščem premoga v bolnici; 9.) popravila in pleskanje strešnih žlebov na vseh poslopjih bolnice. — Podrobnejša pojasnila dobe interesenti ob uradnih urah pri upravi bolnice, kjer so jim na vpogled tudi vzorci, oziroma načrti in popisi. Iz Ptuja j— Sprememba posesti. Hišo na Cvetko-vem trgu in Cankarjevi ulici, dosedaj last }>stne hranilnice v Ptuju (Nekola) je kupil na ofertalni licitaciji za 160.000 Din g. Ant. Kranjc iz Ptuja (agentura). Potrditev nakupa še zavisi od odobritve po mestnem svetu in nadzorne oblasti, v tem primeru od_ strani banske uprave. j— Stavbeno gibanje. Dočim se je v pre« teklib dveb letih vendar postavilo nekaj novih stanovanjskih hišic v Ptuju, ter tako vs-aj delno omililo stanovanjsko bedo, Je lelos opažati v tem pokretu popoln zastoj. Se4e sedaj se sliši, da namerava postaviti svoje lastno poslopje tukajšnja Zadružna elektrarna, zadruga z o. z. dalje zgradita vsak svojo vilo dr. Franjo Šalamun, odvetnik, in Franjo Sirec, mehanik. Veliko meščanov pa renovira svoja poslopja, zlasti okusno vrši to »Predujemno društvo« (poštno poslopje) in Minoritski samostan. j— Po par zadnjih nalivih je Drava te dni močno narastla, vendar pa je kmalu začela tudi padati. Sicer pa imamo letos stalno tako kalno vodo, da sre kopalna sezona kar mimo nas. K sreči je mestna občina uredila zadnji čas nekaj kopeli s pr« ho v mestnem kopališču, kar smo doslej močno pogrešali. Iz Ljutomera lj— Požar. V soboto zvečer je zgorela velika oselica slame, ki jo je imel tukajšnji posestnik Lah na svojem zemljišču v Noršincnh. Gasilci so sicer prihiteli, ven« dar je slama vsa zgorela. Užgala jo je najbrže zlobna roka. lj— Sumljiva smrt. V Godemaroih pri Mali nedelji je v čudnih okolnoštih umrl 701etni prevžitkar Benkovič. Sodna komi« sija iz Ljutomera je ugotovila, da je imel več reber potrtih, vendar ni mogla dog« nati, ali je kdo zakrivil prevžitkarjevo smrt. Indicije kažejo na nezgodo. lj— Vlom. • Pred kratkim so neznani storilci vdrli ponoči v trgovino Kosi v Križevcih. Iztrgali SO" iz'okna na strani: prots cerkvi železno omrežje ter odnesli raznega blaga v vrednosti 16:000 Din. Orožništvo preiskuje zadevo, toda dose« daj brez uspeha: Iz Šoštanja št— Nesreča pri delu. V tukajšnji tso« varni usnja zaposleni kurjač Josip Kolenc se je pri čiščenju v kotlarni silno opekel. Ko se je nahajal pod ruštom, se je vsula nanj množina žerjavice, ki ga je po vratu in hrbtu močno opekla. Ponesrečenca so predali v celjsko bolnico. Brez posebnega obvestila. KOCBEK VILMA roj. HOFBAUER naznanja v svojem in v imenu svojih otrok ter ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen ljubljeni, dobri soprog in oče, gospod FRAN KOCBEK nadučitelj v pokoju umrl dne 7. avgusta t 1. ob 8. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere. Pogreb blagopokojnega bo v soboto, dne 9. avgusta ob 10. uri dopoldne v Gornjem gradu iz hiše žalosti na gornjegrajsko pokopališče. Ljubljenemu pokojniku ohranimo neizbrisen spomin! Gornji grad, dne 7. avgusta 1930. 11311 Žalujoči ostali. + POSOJILNICA V GORNJEM GRADU naznanja, da je umrl dne 7. avguste t. L v Gornjem gradu njen soustanovitelj in štiridesetletni tajnik, oziroma odbornik, gospod FRAN KOCBEK nadučitelj ▼ pokoju čigar zemske ostanke bomo položili k večnemu počitku na gor-njegrajskem pokopališču v soboto, dne 9. avgusta t. L ob 10. uri dopoldne. Ohranimo zaslužnega pokojnika v trajnem častnem spominu. Gontf grad, dne 7. avgusta 1930. 11S10 Načelstvo. Iz Mozirja ™o— Opozarjamo na razpis idejnih na« črtov za zgradbo dvonadstropne staino« vanjske hiše v nedeljskem »Jutru«. mo— V gradbeni odbor za občinsko stanovanjsko hišo so bili izvoljeni gg.: župan Matija Goričar ter odborniki: Franc Celinšek, Ivan Cesar in Ivam Puše« njak. Imena so porok, da je zadeva izro« čena dobrim rokam. mo— Koncert pevskega društva »Olj« ke« iz Celja zadnjo nedeljo je privabil v Majerboldovo dvorano razmeroma precej poslušalcev, vendar bi bil obisk lahko boljši. Posetniki niso štedili z zasluženim priznanjem. mo— Nabiranje malin se je pričelo pre« tekli teden in je sedaj v polnem teku. Janja Jeglič naznanja ▼ svojem in v imenu otroka ter ostalih sorodnikov, vsem prijateljem in znancem pretut-- no vest, da je njen ljubljeni,, dobri soprog in Oče, gospod IVAN JEGLIČ kolar umrl dne 7. avg. ob 5. uri popoldne previden s tolažili sv. vere. Truplo pokojnika se prepelje 8. t. m. ob 4. pop. iz dež. bolnice v Ljubljani v hišo žalosti v Lož. Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo 10. avgusta ob 5. pop. na pokopališče v Ložu. Ljubljenemu pokojniku ohranimo neizbrisen spomin in ga priporočamo v molitev. žalujoča soproga s sinom. Tecfinikum|(onstenz I \dm Bodensep Tehnika v Konsund. lnlenjtmka iol» n »troje- grtdbo ta elektrotehniko. Pmpekta gr»tie. Gradnji letel ir »vtomobilov. 27 Smrtni neprijatelj nežnih otrok! Si % otrok izpod 5 let starosti umre zaradi otroške drisk«. Strežna hišna muha je glavni nosilec te in drugih bolezni Uniči muhe in re-B svoje otroke. Škropi s Flit-om. FHt je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom, stenicam la njihovim jajcem. Tebi ne škodi Ne pusti mado-»ev. Ne zamenjaj FHt-a z drugimi različnimi sredstvi Paad na vojaka na rumeni kon vi s črnim robota. FtIT »•tffrti noj/c KONKURS L Puku Tvrdavske Artiljerije za Parkovu četu u Baošicu Boka Kotorska potreban je jedan majstor elektro-mehaničar. Kandidat koji bi hteo da se primi Državne službe biče primi jen u istu u svojstvu činovnika 3. kategorije 4. grupe 1. stepena osnovne plate, ako ispuni sledeče uslove i podnese dokaze: 1. Da je podanik Kraljevine Jugoslavije (uverenje nadležnih opštinskili vlasti); 2. da nije stariji od 30 godina (krštenica); 3. da je vladanja i ponašanja dobrog, da ne pripada nijednoj razornoj organizaciji, da nije suden i osudivan, da nije pod stečajem i da nije naklonjen porocima (uverenje nadležne opštinske vlasti); 4. da je odslužio propisan rok n stalnom kadra; 5. da jd duševno i telesno zdrav (dokaz lekarsko-komisijski izveštaj po naredenju Gospodina Ministra Vojske i Mornarice L/l br. 12440 od 20. XL 1920 godine); 6. da ima po tac. 3. či 6. Zakona o činovnicima gradanskog reda najmanje svršena 4 razreda srednje škole ili nižu stručnu školu sa prepisanim završenim ispitom, da ima potrebnn stručnu spremu, a specijalno dužu praksu n rukovanju i odriavanju električnih postroja i instalacija kao i rukovanju i odriavanju akumulatorskih postrojenja, dokaz svedocbe i uverenje o do-sadanjem službovanju, što če dokazati školskim svedočbama, i uverenjem esnafskog zanata; 7. oženjeni ima ju da prilože izvod venčanih i ako ima ju decu i izvod rodenih. Molbe sa propisanom taksom ima ju se dostaviti Koman-| dantu Boke Kotorske (za referenta inženjerije) n Herceg-i novome do 1. septembra 1930 godine. Iz Kaneelarije Komando Boke Kotorske L Br. 2535 od 17. jula 1930 godine A. A. 10537 „avinal*» ozdravi pijančevanja: Izdelek berlinskega lekarnarja Francka, je edino sredstvo, U pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, n« da bi sami kaj vedeli sa to. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo: n. Popovič, Beograd, Kolarčeva T Jz/ara. Podpisani Kuret Jožef, vrtnar v Ljubljani, artilerijska vojašnica, prekličem s tem in obžalujem vse žaljive izraze, katere sem rabil napram g. art. naredniku Černuglju Jožefu, ter se zahvaljujem, da je odstopil od kazenske ovadbe. V LJubljani, dne 6. avgusta 1930. 11806 KURET JOŽEF L r. Tvrdka HED. sarc javlja žalostno vest, da je njena dolgoletna, zveste poslovodkinja, gospodična ELA SCHILLER po dolgem trpljenju preminula. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 9. t. m., ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice. Ljubljana, dne 7. avguste 1930. INSERIRAJTE V „JUTRU" OSETITEIX. OSIJEŠKIVELESEJEM IN GOSPODARSKO RAZSTAVO 30. AVGUSTA do 8. SEPTEMBRA 1930 Potovanje po železnici in s parobrodi ob polovičnih cenah. Legitimaciie mc dobe bivzplačno v vseh mestih ali nepo-sredno od Uprave veleseima v Osijekn. CENE MALIM OGLASOM Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 acdcr hoče t: zzr ati GaGo drugo informacijo ticoco me matih oglasov naj pritoii v mnamGah a • sicer ne ho prejet odgovora 'in CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-tt obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čajejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. flabtovi matih o^ta&ov in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v TSrhovlfah v hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici. & Vajenca xs brivsko obrt kakor tudi vajenko za damsko frizersko obrt sprejmem. Prednost imajo Trboveljčani. Pojasnila daje Hutar Maks, damski frizer in brivec, Trbovlje. 32389 Kontoristko reščo knjigovodstva in korespondence v slov., nemškem ter srbohrv. jeziku, sprejmem takoj. Ponudbe 8 ciirriculum vitae na naslov Franc Lajovic, Litija. 32361 Maslarja iperijalno za surovo maslo rahim strokovnjaka. Prednost imajo z dobrimi spričevali. Ponudbe na Mlje-karstvo Rorvatič, Zagreb. JI it a 69. 33310 Pošteno dekle ki zna malo kuhati in šivati, iščem za takoj — za slovensko rodbino v šivici Pojasnila daje Alojzij Bizjak. poŠta Žirovnica — Gorenjsko. 32423 Služkinjo Staro 20—35 let, pridno in pošteno, veščo tudi kuhe, sprejme takoj zdravniška obitelj dveh članov na deželi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32461 Kontorista (injo) Išče industrijalno podjetje v Ljubljani. Točne, z roko pisane ponudbe z turricu-lnm vitae na ogl. oddelek ».Jutra« pod šifro »Stalno nameščenjec. 32428 .Mladega hlapca iščem k enemn konju ter m razna hišna in vrtna dela. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32416 Kontoristinjo dobro izurjeno v nemški in slovenski stenografiji sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kontoristinja 6000«. 32446 Potnik strokovnjak v tekstil-n i stroki. dober poznavalec "predvojne Srbije, išče odgovarjajoče mesto. Ponudbe na Jugomosse. Beo-irad. Terazije 25 pod šifro »180«. 32274 « < Resne zastopnike za obiskovanje priv. strank z odličnim predmetom domačo porabo. — Samo marljivi gospodje naj javijo pismeno na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Eksistenca«. 32323 Kontoristinja s triletno pisarniško prakso zmožna slov. in nemške korespondence ter knjigo vodstva — želi premeniti službeno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 1520«. 32312 Učiteljica v pokoju, stara 34 let, išče v mestu aLi na deželi primerno službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Učiteljica«. 32282 Inteligentna gospa samostojna, srednjih let. ki je bila zaposlena kot voditeljica v menzi višjih uradnikov, išče mesto gospodinje v gostilni — najraje v Dalmaciji. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 32409 Avto-podzastopnika za Štajersko iščemo za že vpeljano prima znamko. — Le resne ponudbe sbrofarvv no vpeljanih, agilmih kavcije zmožnih prosimo pod šifro »Maribor-Celje« na. oglasni oddelek »Jutra v Ljubljani. 32230 Služkinjo pošteno in snažno, za vsa hišna dela, zmožno tudi kuhe, sprejmem k sedemčlanski družini. Hrana in plača dobra. — Le one z daljšimi spričevali aaj se javijo na naslov, ki ga pove oglas, oddelek Ju*ra. 32480 Šivilj, pomočnice spretne sprejmem v trajno dfln. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32435 Pletiljo dobro verzirano delavko, proti dobri plači in po dogovoru 6prejme takoj 1. Medved, Zagreb, Njegoševa ul. 5 — VII Peščenica br. 53. 32467 Foto. pomočnika(co) poštenega in resnega, za retuširanje in slikanje rabi za takoj Foto Oorso v Dubrovniku. 32431 2 mizar, pomočnika verzirana v finem furniranem pohištvu, sprejme takoj Ivan Okorn, mizar v Skofji Loki. 32487 Pletilja z več stroji, sprejme raz no delo — tudi nogavice. N. Fink, Ljubljana, Po ljanska cesta — Sestrino va 4-IV. 32483 Pletilja dobro Izurjena dobi stroj 8-60 in delo na .!om. — Fink, Poljanska cesta 15 — Gestrinova 4-IV. 32484 Zastopnike za prodajo petrolej, sve- tiljk poznane svetovne tovarne »Standard« iščemo. Možnost velikega zaslužka Standard svetlost, Beograd — Francuska ulica 28. Šivilje za kravate dobro izurjene takoj sprej memo v Tavčarjevi ulici št. 2, n. nadstr. 32499 I. oblastv. koncesllonlrana šoferska šola Camernik, Ljubljana Dunatska cesta štev. 30 (Jugoavto) telefon 2236. Pouk in praktične vožnie 251 Abiturient (odličnjak) inštruira vse gimnazijske predmete, kakor tudi francoščino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32432 Nemščino poučujem, konverzacija — teorija po najboljši metodi Oglasiti se je med 12. in 5. uro popoldne v Salen-drovi ulici 4-11. 3i698 Mesto hišnika išče s 1. septembrom zakonski par brez otrok. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hišnik 26«. 32398 Šivilja išče mesto pri kaki boljši šivilji. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32437 Trgovski uradnik z devetletno prakso in sedemletno špedicij, prakso, knjigovodja in kore-spondent, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32438 Kontoristinja prvovrstna moč s petletno prakso, išče stalno mesto. Ponudbe na oglas, odde lek »Jutra« pod »Kontoristinja 43«. 32443 Knjigovodinja petletno prakso, zmožna vseh pisarniških del, želi premeniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Knjigovodinja 44«. 32444 Odvetniški uradnik slov. in nemške stenograf, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Starejša konceptna moče. 32472 Kot blagajničarka ali v kaki pisarn! iščem službo proti nizki plači — v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hvaležna a«. 82476 Dr. G. Piccoli tbkarnar v Ljubljani priporoča pirt zaprtju in drugih težko čat želodca svojo preizkušeno želodčno tinkturo 229 Tehtnice •Florenz E^oress«. tehta 10 ke. brez utežev. deci-malke 1'100 t/1000 kg. malo rabljene do nizki ceni orodam vsled opustitve trgovine. Naslov oove ogl. oddelek »Jntra«. 29052 Puhasto perje ke do 38 Din razpošiljam do oovzetin. nalman) 5 kg. Dotem čisto belo eosle ke oo 130 Oin In čisti Duh kg do 250 Din. L. Brozovlč. Zagreb, (lica 82. kemična čistilnica oeria. 262 Tobačne srečke glavni dobitek 100.000 Din prihodnje žrebanje 15. septembra, nudi po 55 Din ■ priporočeno poštnino vred Upravništvo Merkur, Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6-II. 32503 Brusnice t vsaki množini po dnevni ceni k u p n j e Srečko Potnik in drug, Ljubljana. Metelkova uL 13. 32352 Filatelisti, pozor! Večjo množino krasnih znamk prodam. — Resni kupci naj vprašajo za naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 32448 Vrata želez je za štedilnike, Ion čene peči za postaviti, že rabljene, a v dobrem stanja, radi izpraznitve prostora prodam. Pojasnila daje tvrdka-' Bergman, Poljanska cesta 85. 32481 HadU Radio skoraj popolnoma nov, finim zvočnikom, anodno baterijo in akomulatorjem prodam za 1300 Din. Naslov pove oglasni oddelek Jutrac. 32357 Motorno kolo brezhibno, Pueb 250 m*, tipe 29, elektr. Boscb razsvetljava in klakscra-om prodam za 6 vagonov bukovih d.rv. Drvara, Zagreb, Ka-maufova ulica 3. 32222 Natakar išče službo za takoj. — Franjo Rogač, Kolodvorska ulica štev. 29 — kavarn^ Leo. Auto plašča 740 X j«, skora} nova, rabljena 500 km. do nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutrac. 31648 Mlekar izvežban v vseh mlekarskih poslih, z večletno prakso, išče službo za takoj ali po dogovoru. — Event. vzame tudi mlekarno v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac ped šifro »Mlekar«. 82495 Spreten Žagar išče za takoj mesto na venecijanki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32517 300 steklenic od %—1 % litra proda Janko Markič, Tržič 254. 33457 Motor Hariey-Davidson, 350 cm« OHV, takoj prodam za Din 12.000. Na ogled na Miklošičevi cesti 17. 32490 Gostilno na dobrem glasu — poleg kina in gledališkega cnra oddam takoj poštenemu, agilnemu in »esn^mu gostilničarju. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. SS497 Gugalni stol kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutrac pod »Gugalnik 32512 'f/ Stalno službo in udeležbo na podjetju dobi tisti, ki vloži v varno podjetj« 30000 Din. — Ponudibe na ogla«, oddelek »Jutrac pod šifro »Resno podjetjec. 32317 Družabnlco v starosti 40—50 let, s kapitalom od 30—30.000 Din sprejmem proti vknjižbi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod značko »Dru-žabnica 21 c. 32460 Delavnico za 8ewJjarsko obrt, vza mera v najem. Ponaibe ns oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Takoj ali s 1. septembrom«. ----- Slaščičarno oddam takoj v najem sa mostojnemu in treznemu slaščičarju, event. ga vzamem kot pomočnika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 32489 Gostilno najraje na deželi ob glavni cesti vzamem v n.ijem ali na račun. Imam osebno pravico. Naslov - r.gl. oddelku »Jutrac. 32500 Gostilno dobro idočo, v bližini Ljubljane oddam takoj v najem Naslov pove ogl. oddelek Jutra*. 32515 Hiša v Maribora pritlična, 5 sob, kuhinja, lokal, klet, dvorišče, elektrika in vodovod, v sredini mesta naprodaj za 95.000 Din. Informacije daje Al bin Leban, Maribor, Pristan 11. 82524 Nova pripovedka s slikami! V nedeljo, dne lo. t. m., prične izhajat! na običajnem mesta »Sambo in Joko u vesela levja istorija priljubljenega g. Th. Rotmana Opozarjamo nanjo vse stare in mlade bralce »Jntra« ter jim želimo obilo zabave in smeha! Delavnico in skladišče v policijskem okolišu Ljubljane oddam s 1. oktobrom v najem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Nizka najemninac. 33501 Stanovanje 2 sob, kabineta, kuhinje, predsobe in pritiklin — elektrika, vodovod, solnč-na lega, oddam s 15. septembrom ali za oktober. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 32445 Stanovanje dvosobno, z elektriko, vodovodom in pritiklinami takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 32410 Stanovanje 3 sob, velike kuhinje in drvarnice oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 32415 Stanovanje t—S sob išče za mesec I oktober mirna tričlanska družina, ki plača do 450 Din mesečno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Prostornoc. 33456 Sostanovalko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 32438 Prazno sobo solnčno, z vhodom iz stop-njišča, parketirano in z električno razsvetljavo oddam s 1. septembrom. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32502 Opremljeno sobo separirano — ob Tivoliju, sredi mesta ali v trnovskem delu išče dober plačnik s 15. t. m. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Soba 15c. 32504 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam v Ljubljani, Cesta na Loko 33. 32413 Stanovanje sob in pritiklin išče starejši par brez otrok ▼ centru ali bližini za 1. oktober. Plača do 1100 Di» mesečno. Ponudbe na ogl. I oddelek »Jutrac pod šifro »Solnčno 888«. 32450 Zlata zapestnica se je izgubila od »Stan in domc do Zvezde. Najditelj se naproša, da jo proti nagradi prinese na naslov: Merljak, Erjavčeva c. 4. 32514 Kdor zna čitati iz črt roke bodočnost, naj javi pod šifro »Bodočnost« na oglas, oddelek »Jutra«. 32426 Gospodične I ki smo skupno obmetava-1 I le s cvetjem mladega ka-* ""'v.itiit I pelnika, ki je vodil naj-j 2 sob, kuhinje m pritiklin fepg0 godbo, v najlepši takoj oddam v Zeleni ja- UDjf0rmi Gasil. Kon. mi, Val. Vodnikova št. 30 [ Stanovanje 33476-a Stanovanje sobe, kabineta m kuhinje išče mirna stranka. Dopise na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Mir«. 32494 Opremljeno sobo veMko, lepo. sv«tlo. mirno in Siet/o, « posebnim vhodom. elektriko ter parketom, pa/r sto krarakov od Zvezde oddam s 15. avgu stran samo boljšemu, »tal-nemil, solidnemu im čez dan zaiposl-enemu gespodu. Naslov pove oglas, oddelek Jutrac. Ljubljani — mn pošljemo dopise pod »Cvetka javi j se z doline St. Florijan-skec, ali naj javi naslov I pod gornjo značko. 323761 Boljša gospodična s stalnimi dohodki, želi dopisovati z inteligentom. Dopise na oglasni oddelek »Jutrac pod »Kvarner«. 32451 Premožna gdč. I želi korespondirati z gen-tlemanom. Dopise na ogl. oddelek »Jutrac pod šifro: »Rivijerac. 324521 Kavcije zmožen, Kristal, Kino stoli, Ljubljančan na deželi, Ljubljana, Ljubezen 1. 1930, Ljubljana 32, Ločenka, Letna spričevala Ljubezen, Mila, Mesečna plača 5, M. H., Mizar, Ma-nufakturistinja, Minka. Miroljubnost, Majhna trgovina, Mala hišica. Matica, Manufakturist la, Miren gospod, I. milijon, Moste 88. Markiza, Miloš Veliki, Na deželo ali v mesto, Nisem lepa. Nujno rabim, Nepričakovano srce 35, Odvetnik, Pošteno dekle, Prihod njost 3264, Podjeten rokodelec, Postelje, Prijateljstvo, Priden 2, Pitana, Prazna, Pozneje, Premoženje, Pomladno cvetje Pisarna 74, Posestvo 61, Pošta 2092, Pošteno dekle 48, Prodajalka 28, Planinska roža 100, Perfektna, Parcela 5000, Resno podjetje, Razcvela rožica, Ra-pide. Resna ženitev, To mo Rakočevič, Srednješolec, Snažna 90. Siguren dobiček, S petletnim sin» kom, Strokovnjak 1500, Siguren kupec, Sigurnost, Stalen 2, Samo za Tebe bi živel 76, Sobica, Soliden 92, Solidno, Soudeležba 37 Stanovanje 100, Snažna tričlanska družina, Solidno 93, Stalen 15, Solidno in vpeljano, Starejši gospod 15, Svidenje, Srednjih let, Sen poletja, Sorodna du ša, Scpariran vhod, Same^ vanje ni lepo, Špedicijski uradnik, šentpeterski okraj Tri odrasli, Tujina, Takojšnje plačilo. Trgovski lokal takoj ali pozneje, Tiha sreča. Trgovina, Tekstilna industrija 63, Tržaška cesta, T. L., Tiha veda 27, Takoj 31834, Trgovec, Takoj 2082, Uradnik, Učitelj oskrba, Vpokojenee, Uspeh 96, Vstop takojšen, Velik promet 22, Vljudna 85, Vigred, Vpokojenec 66 Vestna 85, Verzirana 21, Veselo svidenje, Vrtnar 17 Vstrezam zahtevam, Vele-trgovec, Vodnik 19, Zakon srečen, Zastopnik 907, Ze- j lezniški uradnik, Zadnja nada tujke v Ljubljani, Zanesljiva 36, Zanesljiva gospodinja, Zanesljiva 87, Zanesljiva 48, Zlato življenje, Zlata jama, Zmožna natakarica, Zvezda, 63, 22, 1000, 363, 262, 1400, 10.000 1022, 712, 61, 101, 7Š63, 820, 66, 35. Pse brake prvovrstne istrske ali albanske pasme kupim. Ponudbe na naslov: K. Soss, Mestni trg 18. 32477 Mlada krava s teletom naprodaj v vili »Livada«, Gaberje-Celje. 32526 Lovski pes Spanjol naprodaj v Komen-skega ulici IO-I, oziroma v podpritličju. S2509 Dobro harmoniko trivrstno zamenjam ia potni gramofon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32496 Klavir po najnižji ceni prodam vsled pomanjkanja prostora. Naslov in ceno po-^5 oglasni oddelek »Jutra«. 32127 Salonski klavir dobro ohranjen, radi pomanjkanja prostora za Din 3800 proda Karo, Sv. Križ pri Litiji. 32462 Gramofone in plošče tudi slovenske prodaja in razpošilja najceneje Rado-slav Dolinar, Jesenice. 32420 Kratek klavir (Stutzfliigel, Luner, Wieo) dobro ohranjen naprolaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32486 Lokali pripravni za pisarno, delavnico ob dvoriščni strani Gosposvetska c. št. 12 v velikosti 470 X 4-00, 8-00 X 5-00 in 7*50X 4-00 z vpeljano elektriko in telefonom »o oo -J se oddajo takoj. PRODA SE 1826 Želim skorajšnjega svide- I nja. Bodi pozdravljen in 323181 samo moj. — Vroč poljub samo Tvoja Muca. 324111 Sobo zračno in z elektriko ta-koj cddatn 2 gospodoma z vso oskrbo. — Stari trg št. 34-n levo, vrata št.* 1. Prijateljico svrho skupnih izpreho-dov išče mlad gospod. — Neanonimne ponudbe na 32153 I oglas, oddelek »Jutrac pod 1 šifro »Zvezda 503c. 3£?471 Opremljeno sobo oddam ▼ vili blizu bolnice Na Kodeljevo 13. 32139 Jabolka kisla in zdrava, v vsaki množini po dnevni ceni kupuje Srečko Potnik drug, Ljubljana, va ulica 13. in Metelko- Dijaka sprejmem v dobro oskrbp na Rimski cesti. Imel bo svojo sobico. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 32433 Srednješolec večji, išče stanovanje in dobro ter zdravo hrano — po možnosti posebno sobico, pri družini v sredini mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Srednjetehnikc 32305 ttimetatiju Stanovanje 3 sob, knhinje in pritiklin takoj oddam. Poizve se na Dunajski cesti 35. 33395 Komfort. stanovanje 3 manjših sob takti oddam vili ob Tivolija. Naslov oglasnem oddelkn Jntra. 31668 Mirna stranka (1 oseba) snažna Išče stanovanje sobe in knhinje — event. sobo s Štedilnikom. Naslov t navedbo stanarine na oglas, oddelek Jutra pod šifro »Dobra strankac. 39413 Gospoda sprejmem na stanovanje. — Ogledati med 7. in 8. ter 5. in 6. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 32414 Mlad gospod simpatičen — išče resneg znanja z gospodično, 1 ima nekaj premoženja. -Ponudbe s polnim imenom I in sliko, katera se vrne | pod diskrecijo, na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro j »Srečna bodočnost 1236«. S2470I Preklicujem besedo »bimbo«. katero I sem izrekel 8. junija 1930 pred gostilno Figovec F. Magistru, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. I. Oblak, Aljaževa cesta 6. 324411 IZVANREDNA PRHKA! Železna »lužinska patent postelja zložljiva, s ta-pcciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče ' osobe stane samo Dia 390.—, Razpošiljam po poštne* nom povzetju. koncesijomrana avtomobilska proga I dolga 62 km. Naslov v oglasnem oddelku | »Jutra«. 11308 -ove čase in aparati za vkuha-vanje so prispeli. „FRUCTUS", Ljubljana, KREKOV TRG 10. 60a Sostanovalca sprejmem ▼ sobo s posebnim vhodom na Karlovski cesti 15-11, desno. 32435 Prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam v Novem Vodmatu — Društvena 37. 33436 Dve sobi lepo opremljeni^ s poseb nim vhodom tn uporabo kopalnice, v sredini mesta išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Brez otroke. Gospod srednjih let, želi znanja s I samostojno damo. — Samo resne ponudbe s polnim imenom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Po-1 letje 850«. 32669 | Svidenje V družbi dveh dam, v sre- j dini, z belim ovratnikom j in temnomoder klobuk. 324681 L. MIKUš OTVOBEN Lesena patent pdstelfa. zložljiva, a tipeeiranim madracom, zelo praktična. atane samo D 280. Mestr= trg 1$ Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- Leialka «• ranču?« (Liegcstuhl) nijnovije v sti, stane samo Din ISO. Sostanovalca hrano ali brez sprejme Povše, Tavčarjeva ul. 4, pritličje, levo. 33449 Mlad zakonec zakonu globoko nesrečen I in razočaran, išče mlado | ter simpatično damo, ne-33513 I omejenega svobodnega mišljenja. Neanonimne dopise I na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sreča v prijateljstvu« 32510 Sobico oddam solidni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 33453 P. Joško! V soboto od 10 V. bom čakala na onem mestu pridi zanesljivo. Vsa Tvoja. 32508 Madraci pon)eol s »ol-nom stanejo samo D 751. BROZOVie. ZAGREB ILICA 12. STEHICE z zalego vred in vsako drugo golazen pokonča v nekaj urah vsakdo sam s patentiranim VULKHn-GHS Brez aparata! Brez posebnega znanja! Kjer so druga sredstva odpovedala, pomaga Vnlkan-gas. Predno se preselite v novo stanovanje, očistite ga z Vulkan-gasom. Dobi se v vseh večjih trgovinah ali neposredno pri »Sanitas«, Zagreb, Hatzova 12. 14440 Opremljeno sobo separatnim vhodom takoj oddam na Kodeljevem — Slomškova 17. 32fc6 ;oj oddam ▼ ulici 5-1. Langusovi 33463 IV oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma 1. avgust 01, Avgust, An-genehm, AAA, Blondinka 2_,_____.___ , . , i in črnolaska, Bežigrad 600 Skupni prazni sobi m», Bukova drva 70, Crik-parketirani in solnčni ta- | veniča, C/992, Cista stranka, delavna, Družabnik, Duševno potrta, Dalmati-nec 33, Dober plačnik. Dober uspeh 75, Dobra prodajalka, Dober gospodar, Dobra gospodinja 95, Dalmacija, Dobiček, Dober pek, Denar 11, Do 1. avgusta, Eksistenca, Ia Exi-stenz, Embra, Fini uradnik Filatelist, Fiksum in provizija, Gorenjka, Gostilna, Opremljeno sobo I ^ elektriko tn parketom nenje. Harmonija I, Izvež-ter vhodom s stopnjic ali bana 49, Inženjer 5, Izur-bodnika, i sč e Novak J.. | jena 24, Inženjer 28691, Dama želi opremljeno sobo v centru mesta, proti nemški konverzaciji in plačilu Naslov v oglasnem oddelku »Jntrac. 32440 Za mešanje betona nov stroj na 2 kolesih, na ročni pogon, proda Mihael