42 Dr. Luka Pintar (* 28. april 1929, Lju- bljana; † 20. september 2023) je bil vsajen v žlahtno družinsko gredico in je to dediščino oplemenitil kot dru- žinski oče, pediater in naravoslovec. O slednjem bi želel deliti nekaj utrinkov. Ljubezen do narave je bila njegovo dedno in vzgojno izhodišče, tako glede obiskova- nja narave kot tudi estetskega doživljanja. Navzven se je ta čut najbolj pokazal pri fo- tografiranju. Najraje je fotografiral rastli- ne in se izmojstril v odličnega portretista rastlin. Poleg izbrušenega fotografskega obrtnega znanja je za fotografiranje nara- ve ključno tudi dobro poznavanje tistega, kar fotografiraš. Prirojeno zvedavost je poglobil s študijem, zato je znal pri portre- tu rastline prikazati njene posebnosti. Bo- tanično znanje, estetski čut in obvladanje fotografske tehnike so pripeljali do vrhun- skih fotografij. Če je njegova prateta Ivana Kobilca slikala rože s čopičem in barvami, je Luka rastline upodabljal s svetlobo. Za svoja dela je na številnih razstavah naravoslovne fotografije požel veliko pri- znanj. Vrh tega ustvarjanja pa je gotovo odlična monografija Rože na Slovenskem (1990), kjer je na fotografijah upodoblje- na dobra desetina slovenskih rastlinskih vrst. Rastlinske portrete podpira zaneslji- vo in kleno besedilo dr. Toneta Wraberja. Gotovo ni naključje, da se je kot zdravnik poglobil v študij strupenih rastlin in tako ostal zvest svoji naravoslovni muzi. Od otroških let je spremljal revijo Proteus, vse od prve številke, najprej kot bralec, nato pa tudi kot avtor. Sodeloval je že s prvim urednikom, prof. Pavlom Grošljem, nato pa dolga leta tudi aktivno deloval v Prirodoslovnem društvu Slovenije, zla- sti kot vodja sekcije za naravoslovno fo- tografijo. Leta 2009 je postal častni član društva. Kot dober opazovalec in terenec ni le prispeval podatkov o nahajališčih redkih rastlin, ampak je tudi sporočal, kadar je opazil kakšne negativne pojave v naravi. Bil je vest javnosti in poklicnega varstva narave. Morda le en primer: edinstveno rastišče linejke v Soteski med Bledom in Bohinjem, eno redkih južnoalpskih ra- stišč te borealne vrste, je bilo vsaj trikrat ogroženo. V dveh primerih je na dogaja- nja opozoril prav Luka Pintar! V spomin: dr. Luka Pintar Besedilo in foto: Peter Skoberne Želja po spoznavanju posebnih botanič- nih kotičkov naše prelepe domovine ga je privedla do iskanja barja Za blatom na Jelovici. Prvič ga ni uspel najti, ampak je sredi jelovške samote njega našel infarkt. S trmo bose kovačeve kobile je zmogel prepešačiti strmi klanec do avta, se še pripeljati do Stare Fužine, nato pa je žena Marta poskrbela, da so mu na Jesenicah pokrpali srce. Njegova umirjenost je dobro zakrivala odločnost. Nikoli ni vsiljeval, bil je pri- pravljen neskončno potrpežljivo čakati na pravi trenutek, pri fotografiranju ali v življenju, in uresničiti svoj cilj. Tako je bilo tudi z barjem na Jelovici. 16. avgusta 1991 sva ga skupaj obiskala. Dal si je du- ška ob fotografiranju mične okroglolistne rosike, šotnih mahov in razmeroma redke močvirske grezulje. Po upokojitvi leta 1991 se je lahko še bolj posvetil portretiranju rastlin. Del vztrajnega potepanja s fotoaparatom med cvetovi je rodil sad v publikaciji Cvetje Slovenske dežele (Florula Slovenica), ki jo je založba Narava izdala leta 2015. Obja- vljenih je kar okoli 700 fotografij, spre- mlja jih besedilo mag. Andreja Seliškarja. Luka Pintar je bil kot član Botaničnega društva Slovenije, od leta 2015 tudi nje- gov častni član, ne le naročnik, ampak tudi redni sodelavec Trdoživa. Še v zadnji številki (2023/1) je v rubriki Fotoživ obja- vljena njegova fotografija lišaja pljučarja. Bolj kot smo povezani z naravo, bolj spre- jemamo smrt kot del narave. Smo kot go- senica, ki si ne more zamisliti, ko se za- prede v svoj grob, da bo postala metulj. A vendar je upanje v nadaljevanje življe- nja na nek drug način globoko v človeku. Vernim vera dodatno krepi to gotovost. Čas teče dalje. Močvirski tulipani, ki jih je Luka tako rad fotografiral, bodo cvete- li tudi naslednje leto. Morda bodo komu ohranjali spomin nanj, gotovo pa je prav, da smo hvaležni za vsak trenutek, ki smo ga preživeli z njim in se ob njem bogatili. Hvaležni za sledi, ki jih je pustil v nas – sedaj pa kot metulj večnosti frfota na raj- skih cvetnih poljanah. Dr. Luka Pintar (1929–2023) je bil umetnik stro- kovnega portretiranja rastlin s svetlobo. Dr. Luka Pintar med fotografiranjem velikonočnice na Boču, 2. 3. 1984.