Posamezna Številka »in 1-50.	Poštnina	v	gotovini.	*
Št. 191.	V	Ljubljani,	v	torek	26.	avgusta	1924.	Leto	L
£
?	Izhaja	vsak	dan	popoldne.	j
f	Mesečna	naročnina:	f
j V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j        ...................................................
Neodvisen	po
  —  _ ---------------------
Uredništvo in upravništvo; IVolfova ulica št. 1/1.
Telefon 213.
EJ-.-.
i	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	f
? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. } l	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
•š
Paralela.
O sprejemu Londonskega dogovora zboruje istočasno francoski in nemški parlament. Paralela se vsiljuje sama.
V Parizu mora zagovarjati londonske sklepe vlada zmagovite države in z apelom na interese človeštva in miru doseči od parlamenta, da odstopi od s krvjo priborjenih pravic francoskega naroda. V Berlinu pa se mora vlada premagane države zagovarjati, ker so z londonskim dogovorom zmanjšane obveznosti Nemčije, ker je njena gospodarska obnova zasigurana.
Naravno bi bilo, da bi bil sprejem londonskega dogovora v Parizu težaven, če ne dvomljiv, v Berlinu pa siguren, če ne celo lahak. Dogaja pa se nasprotno. V Parizu je sprejem zasiguran, v Berlinu pa bo moral pomagati najbr-že § 48. nemške ustave, ki nima dosti večje slave ko nekdanji avstrijski § 14.
Zmagovalec je popustljiv, premaganec pa trdovraten. To dejstvo pove vse in tega si treba dobro zapomniti.
Nemci so mojstri v propagandi in cakoj po vojni so razkričali po vsem svetu bajko o francoskem militarizmu. In potom drznih laž in uslužljivosti raznovrstnih internacional se jim je tudi posrečilo to bajko le v premnogih krajih vdomačiti.
Zlasti pa v onih krogih, ki so bili Pred vojno od nekdaj nagnjeni k nemški orientaciji. Zato je naravno, da so bili zlasti naši avstrijakanti in vsi pod njihovim uplivom stoječi ljudje zvesti pripadniki nemške teze, da ogroža Francija mir in da je Nemčija mirotvo-ren element.
Ta teza je sedaj s potekom razprav v francoskem in nemškem parlamentu postavljena na laž. Zakaj Francija, še vedno močna dovolj, da svojo zmago izkorišča, je za sporazum, Nemčija pa, še vedno preslaba, da bi dala odkrit odpor, proti sporazumu.
To so dejstva, ki jih ne spravi s sveta nobena fraza in nobena olepšava.
Z lastno silo in kljub protestu zaveznikov je Francija v Poruhrje vkorakala* in tam bi mogla ostati, pa čeprav bi bil ves svet proti. In če bi 11. maja zmagal Poincare, bi bil ta dokaz tudi doprine-5en, zakaj danes ni na svetu velevlasti, ti bi imela vojaško silo, da bi mogla Francijo k izpraznitvi Poruhrja prisiliti.
Omeniti pa je še to, da bi se pred nepolitičnim forumom le težko dokazalo, da je Francija na nepravi poti, ko noče priznati Davvesovega načrta, ki daje Franciji za milijarde zlatih frankov manj vojne odškodnine, kakor pa znašajo francoski vojni dolgovi Ameriki in Angliji. In še težje bi se dokazalo Franciji, da je njena teza napačna, če pravi, da more popustiti le, če je njena varnost zasigurana.
In Francija ni dobila v Londonu nobenega jamstva ne za eno in ne za drugo stvar. Kljub temu Francija podpisuje Londonski pakt in izpraznuje že zasedeno ozemlje pa čeprav noče še nemški parlament sprejeti londonskega dogovora.
Za Dawesov načrt so se vsi nemški velekapitalisti izrekli brezpogojno. Prav ie dejal nemški zunanji minister, da pove to dejstvo vse. Kljub temu pa nemški parlament ne more zbrati potrebne večine za sprejem Londonskega pakta. Tudi to dejstvo pove vse in mora prepričati tudi slepce, da Francija hoče sporazum, Nemčija ga pa noče, da je Francija na braniku človeške kulture, Nemčija v taboru Marsa.
V resnici več ko čudno je, da se najdejo med nami ljudje, ki vidijo v
ranciji ono silo, ki je najbolj reakcio-^arna,in najbolj nasprotna svoboščinam c oveka. Vsa zgodovina Francije dokazuje nasprotno in vse človeštvo bi tavalo se bogzna v kakih reakcionarnih časih, da m bilo velike francoske revolucije. In zlasti naš narod ima več ko en vzrok, da govori o francoskem narodu le z največjo hvaležnostjo. Zgodovina Ilirije je za to zgovoren dokaz.
Na drugi strani vemo vsi, da ni niti ene stranice v naši narodni zgodovini, ki bi govorila o nemških zaslugah za naš narod. Vedno so bili Nemci tisti, ki so k nam nosili samo svobodo in celo kulturno delo. ki so ga izvršili posa-
Svečanosti v Surdulici.
Včeraj, dne 24. t. m. so se vršile v Surdulici velike žalobne nacijonalne svečanosti v počastitev spomina onih srbskih vojakov, ki so padli v letih 1914 do 1918 od morilske roke Bolgarov, ki so divjali v onih krajih za časa okupacije.
Te svečanosti imajo brez dvoma velik upliv na današnje stanje v državi.
Malo mesto Surdulica, ki se je že dalj časa z vso skrbjo pripravljala na dostojno počastitev spomina padlih junakov je bila vsa praznična. Veličino svečanosti je povečevala navzočnost kraljevske dvojice in ministrskih predstavnikov s predsednikom vlade Davi-dovičem na čelu. Obdan od svojega spremstva je prispel tudi patrijarh Dimitrije.	•
Kraljev prihod
v Surdulico je pozdravilo 31 topovskih strelov, pri mestnih vratih, kjer je bil postavljen slavolok z napisom: »Do-brodbšel nam mili kralj, osvetitelj svetih grobov« je njihovi Veličanstvi pozdravil predsednik Surduliške občine ter jima ponudil kruha s soljo. Neka mala Sokolica je izročila kraljici lep Šopek. Pred drugim slavolokom so pozdravili kralja predsednik vlade Davidovič in ministra Hadžič ter dr. Kulovec. Tu so bili zbrani tudi narodni poslanci tamoš-njega okrožja, zastopniki invalidov, rezervnih oficirjev in četnikov. Po izgovorjenih pozdravnih govorih so odšli v povorki v cerkev, a od tam v novo gimnazijsko poslopje, ki je postavljeno v spomin padlim žrtvam. Novo stavbo in kapelo je posvetil patrijarh Dimitrije sam. Po končanih cerkvenih ceremonijah je imel na navzoče gimnazijski ravnatelj Ljuba Aleksič kratek nagovor, v katerem je omenjal zasluge padlih junakov za časa bolgarske okupacije ter pomen nove gimnazije, kjer naj se vzgaja mladina v nacijonalnem duhu in v spominu na padle žrtve. Za tem se je jel pomikati po mestu
sprevod,
v katerem so nosili 10. mrtvaških rakev z ostanki pomorjenih junakov. Bil je žalosten in ginljiv prizor. Izmed vencev, ki so krasili krste je bil venec kralja in kraljice najlepši in največji. Narod je plakal. In z narodom je plakala tudi kraljica. Ob odprtem grobu, kamor so
položili kosti junakov, je govoril upravnik osnovne šole v Surdulici. Svoj govor je končal z željo: »Počivajte mirno, domovina je svobodna!« Po končanem pogrebnem obredu je govoril patrijarh Dimitrije navzočim o bratski ljubezni. Izrazil je željo, da bi bilo kmalu končano sovraštvo med srbskim in bratskim bolgarskim narodom, ki je nastalo na inicijativo gotovih ljudi, ki so hoteli sejati razdor.
Kraljev govor.
Popoldne ob 1. uri je bil svečan obed v gimnazijski dvorani, kateremu sta prisostvovala tudi kralj in kraljica, predsednik vlade Davidovič, mnogoštevilni delegati in prvaki naroda ter povabljeni gostje. Pri obedu je imel kralj pomemben govor, v katerem se je spominjal nesrečnih žrtev. Gimnazija, je dejal kralj, naj vzgaja nadebudno mladino v ljubezni do naroda, kajti ono, kar so pridobili naš? predniki s krvjo, mora mladina sveto čuvati in neokrnjeno izročiti naprej svojim potomcem. Ako ne bi bilo žrtev, ne bi bilo svobode, po kateri je narod stoletja vzdihoval. V državo naj se povrne mir in zadovoljstvo. Zakon državnega in narodnega edinstva se mora vspostaviti. Koncem svojega govora je kralj zaklical padlim žrtvam »Slava!«
Po končanem obedu sta odšla kralj in kraljica peš skozi mesto in se na več krajih razgovarjala s Seljaki iz okolice. Ob pol treh se je kraljevska dvojica odpeljala v Vranje, od tam v Skoplje, kjer je prenočila v dvornem vlal^u. Danes nadaljujeta kralj in kraljica potovanje z dvornim vlakom v Mitrovico, a od tod v avtomobilu v Peč, staro prestoli-co srbskih patrijarhov.
Pot patrijarha v Peč*
Beograd, 25. avgusta. Sinoči je v Skoplju prebivalstvo in svečenstvo burno pozdravljalo srbskega patrijarha Dimitrija, ki je prispel iz Surdulice preko Vranja. Danes ob 8.30 je patrijarh Dimitrije odpotoval s spremstvom v kosovsko Mitrovico in odtam z avtomobilom v Peč, kjer so ga z največjo častjo in cerkvenimi ceremonijami sprejeli svečeništvo, vojska in predstavniki državne oblasti. Danes se bo pričel v Pe-ču en del slavnosti ustoličenja novega patrijarha, ki bodo jutri in pojutrišnjem zadobile svoje najpopolnejše lice.
SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Beograd, 25. avgusta. Politična situacija je danes v Beogradu popolnoma mirna. V narodni skupščini je zboroval samo demokratski klub, v katerem so bili zbrani skoraj vsi poslanci. Na konferenci demokratskega kluba so izključno govorili in razpravljali o željah posameznih poslancev in o premestitvi in odstavljanju uradnikov Pašič-Pribičevičevega režima. V zunanjem ministrstvu so se vršile poslednje priprave za konferenco Male antante in za odhod naše delegacije na sestanek Zveze narodov v Ženevo. Zunanji minister Marinkovič se je posvetoval s svojimi svetovalci in uradniki o stališču, ki ga naj zastopa naša delegacija v Ženevi.
mezniki je bilo samo delo za propagando političnega nemštva.
Toliko izkušenj imamo, da nas ne bi smela in mogla nemška propaganda nikdar zaslepiti. Kljub temu se je to dogodilo. Toda vsaj ravnokar v nemškem in francoskem parlamentu podani dokaz ne bi smel iti neopaženo mimo nas in končati bi moral za vedno ono nezdravo gerinanofilstvo med nami.
Paralela med Parizom in Berlinom pa nam pravi še eno. V kratkem se bo sklepalo o francosko - jugoslovenski zvezi. Bodi že sedaj povedano onim, ki bi hoteli oponirati, da se sklepa zveza z demokratično Francijo, s Francijo miru, z junaško Francijo, ki ne zna braniti samo svoj mir, temveč — tudi mir svojih zaveznikov.
In 0 tem znaku je paralela med parlamentom Francije in Nemčije zlasti razveseljivo in samo želti je, da bo čim prej uresničena.
Istočasno sta bila tudi obveščena po na-redbi zunanjega ministrstva univ. prof. v Zagrebu Polič in univ. prof. dr. Pita-mic v Ljubljani, da sta bila izvoljena za člana naše delegacije in so jima bila dostavljena tozadevna polnomočja.
UPOKOJENCI PRI FINANČNEM MINISTRU.
Beograd, 25. avgusta. Predsednik udruženja upokojencev Džordže Popovič je včeraj posetil finančnega ministra Spaha in mu razložil bedno stanje, v katerem se nahajajo upokojenci in mu predal prestavko, v kateri se zahteva, da izpremeni zakon o draginjskih dokladah. Spaho je zatrjeval, da bo delal na to, da se zahtevi upokojencev ugodi.
IMENOVANJA.
Beograd, 25. avgusta. Novi pomočnik zunanjega ministra Vučkovič bo v četrtek odpotoval v Prago, da preda dolžnosti novemu konzulu. Pomočnika bo v njegovi odsotnosti zastopal dr. Otokar Rybar, predsednik razmejitvene komisije.
Beograd, 25. avgusta. Za šefa kabineta trgovine in industrije je imenovan dr. Drago Joksimovič, odvetnik v Beogradu.
VANDERVELDE V BEOORADU.
Beograd, 25. avgusta. Sinoči je dospel v Beograd znani voditelj belgijskih socijalistov Vandervelde. V teku današnjega in jutrišnjega dne bo imel 2 do 3 posvetovanja v socijalističnem domu o stanju socijalističnega pokreta po vojni. Vandervelde bo iz Beograda odpotoval v Solilo.
Pred sestankom Male antante.
Beograd, 25. avgusta. Politični krogi domnevajo, da bodo zastopniki Male antante na konferenci v Ljubljani razpravljali o stalni zvezni kontroli. Ovrgli pa bodo predlog, da se celokupna kontrola v važnih vojnih odredbah v mirovni pogodbi prenese na stalno komisijo društva narodov. Ta predlog namreč zelo škoduje političnim interesom in varnosti držav Male antante.
Beogr&d, 25. avgusta. Predsednik vlade Davidovič bo zastopal zunanjega ministra Marinkoviča za čas njegove odsotnosti. Ministra šum in rud Šumenkoviča pa bo zastopal poštni minister Pera Markovič.
Pred sejo Zveze narodov.
Beograd, 25. avgusta. Včeraj je bila definitivno določena naša delegacija za Zvezo narodov, ki bo pričela s svojimi sejami v prvih dneh meseca septembra v Ženevi. Delegacijo vodita zun. min. Marinkovič ter min. šum in rud Ilija Šumenkovič.’ Člani te delegacije pa so: dr. Kosta Kumanudi, bivši fin. minister, Mileta Novakovič, univ. profesor v Beogradu, dr. Vladimir Polič, univ. profesor v Zagrebu in dr. Leonid Pitamic, univ. profesor v Ljubljani. Zastopnik naše vojske v pogledu rešitve
vprašanja razorožitve pa je general Danilo Kalafatovič. Naša delegacija bo odpotovala v Ženevo koncem tega meseca, Marinkovič pa odpotuje že jutri iz Beograda proti Celju, kjer se bo sestal s češkim zun. ministrom Benešem, Oba ministra potujeta potem skupno iz Celja v Ljubljano, kjer se bo vršil sestanek zastopnikov držav Male antante.
Mi in razorožitev.
Beograd, 25. avgusta. Včeraj je politična situacija zabeležila le dva važna dogodka: priprave za delo naše delegacije za Ženevo in sejo demokratskega kluba. Včeraj so se vršile priprave za predstoječo delo naše vlade v zunanje političnih vprašanjih. V zunanjem ministrstvu so pretresali razna vprašanja, ki bodo tudi na dnevnem redu na seji Zveze narodov, med njimi vprašanje vzajemne pomoči in razorožitve. Naša vlada je društvu narodov pismeno odgovorila na vprašanje razorožitve in vzajemne pomoči, da ta dva predloga društva narodov, ki jih je prejela naša vlada v proučevanje, nikakor ne odgovarjata mišljenju naše vlade. Vendar pa želi naša vlada, da se najde re-šenje teh težkih vprašanj in je pripravljena sodelovati pri skupni rešitvi. .
SPREMEMBE V NAŠI ZUNANJI POLITIKI.
Beograd, 25. avgusta. Kakor do-znavajo vladni listi se pripravlja velika premestitev naših poslanikov v inozemstvu. Na podlagi tega domnevajo, da bosta naša poslanika V Parizu g. Spa-lajkovič in v Rimu g. Antonijevič upokojena, a sofijski poslanik g. Rakič bo imenovan za poslanika v Parizu. Za poslanika v Rimu bo imenovan g. Zi-vojin Balugdžič, dosedanji poslanik v Berlinu; za poslanika v Sofiji pa bo imenovan Milan Gavrilovič.
PRED IMENOVANJEM ŠE OSTALIH VELIKIH ŽUPANOV.
Beograd, 25. avgusta. Tekom včerajšnjega dne so v notranjem ministrstvu pripravljali ukaze o imenovanju ostalih 17 velikih županov. Notranji minister Nastas Petrovič je svoje delo dovršil. Listo mora preje odobriti in pregledati ukazni komitet ministrov, nato pa bo lista predložena še ministrskemu svetu, ker je vprašanje teh 17. velikih županov sporno. Kakor poročajo nekateri vladni listi bo odpotoval danes zjutraj Nastas Petrovič v Skoplje, da preda kralju v podpis ukaze o imenovanju teh županov.
ZOPET SMRTNA NESREČA NA TRIGLAVU.
V nedeljo so hoteli prijatelji ponesrečenega Lenarčiča vzidati svojemu tovarišu r.a Kredarici spominsko ploščo. Slavnostni govor bi mordl govoriti jurist Topolovec, ki je odšel v spremstvu prijatelja Dereggija na Triglav čez njegovo severno steno. Dereggi je srečno prešel steno, Topolovec pa se je tik pred vrhom ponesrečil. Spominska plošča je bila že vzidana, ko je prišel Dereggi na Kredarico z vestjo, da se je Topolovec ponesrečil. Odšla je takoj posebna ekspedicija, kateri pa se še ni posrečilo najti trupla ponesrečenca. Topolovec je bil sin železniškega revidenta in je bil znan kot izredno marljiv dijak.
SPORAZUM MED LIBERALCI IN FAŠISTU
Rim. 25. avgusta. Splošno pozornost je vzbudila v liberalnih in fašistov-skih krogih vest, da je prišlo med liberalnimi in fašistovskimi občinskimi svetovalci v Firenci do popolnega soglasja za skupno sodelovanje. Vest je toliko bolj značilna, ker je znano, da se je začel v zadnjem Času sporazum med fašisti in liberalci precej krhati. Mussolini je takoj poslal županu v Firenci pismo, v katerem mu čestita na uspehu ter pravi, da je ta sporazum dokazal, da je sodelovanje med fašisti in liberalci še mogoče. Toda »Giornale dTtalia«, glasilo liberalcev, pravi med drugim: Treba je še počakati. Liberalci so z najboljšimi močmi delovali že tri leta na vladi, toda fašizem za to njihovo delo š« ni doprinesel ničesar.
LOCATELLI PONESREČIL.
Rim, 25. avgusta. Fašistovskl poslanec Locatelli, ki je hotel z ameriškimi letalci preleteti atlantski ocean, se je ponesrečil. Dočim so Amerikanci pristali v Gronlandiji, se je Locatellija zaman pričakovalo. Opozicija napada vlado, da je polet preslabo organizirala. Z Locatellijem so bili štirje spremljevalci.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza, dne 25. avg.
Vrednote:
Srečke: 2 in pol odstotna drž. renta za vojno škodo, denar 117, blago 121. Delnice: a) denarni zavodi: Ljublj. kred. banka denar 220, Merkantilna banka denar 116, Prva-hrvat. šted. denar 915, blago 922, Slavenska banka denar 107, blago 110. Podjetja: Strojne tov. in livarne denar 150, Trboveljska prem. družba denar 480, blago 505, ZdTUŽe« ne papirnice denar 123, blago 130.
Produkti:
•
Brušeni drogi 2 do 7 rn dolž., drob. konec od 10 do 24 cm deb., frko naklad, post. za kub. met., 10 vagonov denar 225, blago 228, zaključeno, deske 6 mm deb. prima frko meja, blago 1450, deske 7 mm deb. prima frko meja 1275, deske 8-9 mm deb. prima frko meja blago 710, trami merk. blago, blago 444, čreslo prima zmleto frko naklad, post. za 100 kg denar 575, trami 13/16, 11/13 od 4 do 10 m dolž. denar 430, laneno seme po vz. 1 vagon denar 680, blago 680, zaključeno, laneno sem Sunja blago, prima par. Ljubljana 1 vagon denar 785, blago 706, zaključeno 705, pšenica sremska, rešet. 75 77 par. Ljubljana blago 415, koruza zobata rešet. par. Ljubljana blago 345, oves novi rešet. rinfusa par. Ljubljana blago 350, enotna moka o-rig. brutto za netto par. Ljubljana blago 475, pšenica domača stara par. Ljubljana. denar 405, pšenica hrvat. po vz. frko Sisak blago 365, koruza bačka par. Ljubljana 355, 340, koruza la Plata brutto za netto frko Ljubljana blago 370, ječmen pivovar 65 kg frko Ljubljana denar 460, rž bačka 75/76 kg frko Ljubljana blago 390, suhe gobe po kakovosti denar 48 do 54, krompir nov frko tov. post. denar 50, pšenični otrobi drobni par. Ljubljana denar 220, blago 237.50. grahovica semenska frko Ljubljana denar 280, blago 300, pšenična moka »0* par. Ljubljana blago 640,630, pšenična moka »2* par. Ljubljana blago 587.50, proso po vz. frko Ljubljana 1 vagon denar 325, blago 325, zaključeno, koruza defekt, po vz. frko Ljubljana 3 vagone denar 302.50, blago 302.50,-zaključeno, fižol bački beli brutto za nettc par. Ljubljana blago 625, pšenica domača nova par. Ljubljana denar 390, pšenica bačka par., Ljubljana blago 450, 438, pšenica bačka Bačka post. par. Ljubljana blago 380,
Beograd, 25. avgusta, Dunaj 11.36— 11.37, Curih 15.17—15.18, Praga 241.25-242. Pariz 439—440, New York 80.85—80.90, Londou 363.25—363.50, Italija 355—357.
Zagreb, 25. avgusta. London 363— 366, Ne\v York 80.25—81.25, Pariz 435—440, Praga 241-244, Dunai 11.31—11.51, Trst 357—360, Curlh 15.13—15.23.
Curih, 25. avgusta. Beograd 6.60, London 23.97, New York 534, Pariz 28.70, Praga 16. Dunaj 75.25, TTSt 23.45.
Trst, 25. avgusta. (Predborza.) Beograd 27.90—28, London 101.60-101.75, New York 22.55-22.70, Pariz 121—121.75, Praga 67.25—68, Dunai 319-321, Curih 422-426,
—rgn:
Problem gospodarskega parlamenta
(Konec.)
Za sedaj nam je računati torej le s tretjo možnostjo, z gospodarskim parlamentom, ki mu ne pritiče zakonodaj-na oblast, s posvetovalnimi gospodarskimi zbornicami ali sveti, ki imajo v praksi že nekaj zgodovine in ki jih vidimo vsaj v njihovih začetkih že v raznih državah. Že stara absolutistična in birokratska država je smatrala potrebno, imeti v upravne svrhe in radi pravilnejšega odločevanja v gospodarskih zadevah svoje informatorje in je v to svrho ustvarila trgovske in obrtne zbornice, ki so tekom časa pridobivale na kompetenci in ugledu in ki tvorijo danes s svojimi osrednje-nacijonalnimi ivezami in specijalnimi komisijami vsega uvaževanja vrednega činitelja in zdravo bazo za bodoče državne ekonomske svete. Ko je v 90 letih izgle-dalo, da hoče industrija pritisniti obrtnike čisto ob zid, so se na državno iniciativo ustanovili razni osrednji obrtni sveti (nemške »Handwerkskammern«, avstrijski »državni obrtni svet« itd.); 3anes pa v Evropi že ni več države, koder bi kot svetovalne in strokovne samoupravne organe ne nahajali razne poljedelske, tehniške, delavske, industrijske in obrtne komore, ponekod speci jalizi rane še po podrejenejših strokah. Te, ponajveč obrazne stanovske ebomice prirejajo perijodične kongrese radi zbližanja in poenotenja interesov, iebate katere po. svoji serijoznosti daleč prekašajo one, ki smo jih vajeni v političnih parlamentih. Vendar pa tega dejstva in soglasnosti v nazorih ne smemo enostavno prenašati na zamišljene centralne gospodarske zbore, kajti omenjeni kongresi (kot tudi letne mednarodne interparlamentarne trgovske konference) so bolj informativnega in demonstrativnega značaja, na njih jc zastopana vedno le ena panoga, tako da ni bistvenih interesnih konfliktov, ki bi pa narasli do neizravnljivih nasprotij, čim bi se sua sponte morali diskutirati divergentni interesi, delavski, podjetniški, trgovski, poljedelski, potrošni itd. Iz tega razloga tudi ne smemo biti pre-optimistični ter pričakovati, da bodo de-legatje v posvetovalnih državnih zborih prišli tako lahko do sporazumnih sklepov, narobe, bati se je, da bo le preveč oddvojenih resolucij, med katerimi bo politični parlament izbiral po zapovedi trenutnih oportunosti. To trdimo ponekod že danes, ko se n. pr. delavske in podjetniške zbornice ne morejo v konkretnih gospodarskih zadevah sporazumeti že iz stvarno podrejenih, čisto političnih ozirov, ko so vendar ravno danes interesi ene kategorije tako ozko navezane na interese druge. Saj se je radi političnih diferenc moralo opustiti delovanje angleške gospodarske posvetovalne zbornice (Joint Commitee of the Industria! Council), ko se vendar Angležem pripisuje tako eminenten zmisel za preudarno presojo realnosti.
Ko je po vojni gospodarska plat življenja zatemnila vse druge in je splošni klic po depolitizaciji gospodarstva ter po ustavnopravnem priznanju zgoraj opisanega dejanskega stanja se razlegal močneje, so pospešile vlade prvi korak h gospodarsko-politični reorganizaciji države. V teh par letih so nastali ali se ustavno obljubili raznoliki gospodarski sveti s posyetovalno in ponekod (n. pr. v Nemčiji) tudi z inicija-tivno pravico. Tako so si dali Nemci svoj na delavskih svetih in podjetniških organizacijah svojevrstno sestavljeni (sedaj še začasni) »Reichswirtschafts-rat«, tako so si Jugoslovani ustavno obljubili svoj aprivredni savet«, si Romuni ustanovili »Vrhovni gospodarski svet«, Bolgari »Višji gospodarski svet«, Cehi svoj »Poradnf sbor pro otšzky hospodafkč«, enako Poljaki itd. Napo-
sled je Clemenceau v letošnjem maj-niku (in z dodatnim julijskim dekretom) uresničil programno točko prejšnje stranke progresistov ter ustanovil »Co-mitč Consultatif superieur du Commerce et de 1’Industrie«.
O dosedanjih uspehih teh posvetovalnih organov se danes ne more še reči nič definitivnega. O delovanju nemškega in češkega državnega gospodarskega sveta je tudi dosti priznanja, medtem ko drugi počivajo in ne pridejo prav k besedi; Splošno se čuje, da sicer od teh posvetovalnih zborov ni pričakovati širokih gospodarsko-političnih konceptov, da se pa vrši v njih izborno podrobno in pripravljalno delo ter da uspehi v tem poslednjem oziru dopuščajo pričakovati velike uspehe za iz-boljšavanje splošne in posebno še gospodarske zakonodaje.
Na podlagi dosedanjih rezultatov sicer od državnih gospodarskih svetov ne smemo zahtevati vsega, kar obljubljajo teoretiki gospodarskega parlamentarizma, vendar pa bodo oblike, v katerih so sedaj nastali, pripomogle veliko k zboljšanju sedaj tako derutini-rane nomotehnike (zakonodajne tehnike). Ne smemo pozabiti, da so njih člani zastopniki specijalnih, ne pa občih interesov, torej manje pripravljeni k odstopkom. Njih vpliv bo odvisen pač tudi od politike in političnih struj, kakor tudi iz njih posvetovanj ne bodo izostali čisto politični motivi, ker se ti od gospodarskih ne dado ločiti. Naravno in pričakovati je, da se tudi njih volitev ne bo mogla vršiti le po zgolj gospodarskih vidikih temveč da bodo kakor politične stranke, tako tudi močni sindikati (trusti, karteli) znali najti sredstva, kako pomagati svojim spe-cijalnim interesom do večje veljave. Kakor doslej bo tudi naprej uspeh državnih gospodarskih svetov odvisen od vlade, to je od vsakovrstnih na vladi nahajajočih se političnih strank ali njih blokov. Te bodo resolucije gospodarskih svetov lahko vpoštevale ali ne, si izbrale to ali. ono oddeljeno mnenje, vedno pa bodo ravnale tako, kakor jim bode v prvi vrsti velel njih strankarski interes. Glavni napredek bo v prvih časih morda ta, da se zastopniki raznih strok sploh privadijo kompromisnemu izravnavanju strokovnih nasprotij ter ugladijo pot morda bodočim gospodarskim svetom z večjo inicijativo ali celo delno legislativno pravico.
Skrajni čas je že bil, da se je gospodarskim krogom zadovoljilo z ustanovitvijo gospodarskih svetov, kajti kritika in nezadovoljnost z delovanjem parlamentarnih zborov se je jela prenašati na državo samo in bi lahko privedla k usodnim posledicam. Država je nastopila morda s tem pot postopne sta-novsko-poklicne preureditve. Ze prvi poskusi pa prikazujejo, kako komplicirana je v praksi provedba idealno zamišljene namere. Družba je namreč razčlenjena v dveh diametralnih smereh; vertikalno se deli na stanove in poklice, horicontalno pa na politične struje in socijalne razrede. Interesi enih in drugih se često križajo in ni upa, da se kdaj znajdejo na skupni, enosmerni črti. Izločiti gospodarska vprašanja iz političnih, kakor je Baldwin priporočal pred dvema mesecema je praktično nemogoče ravno tako, kakor tudi narobe, ker ni sodnika, ki bi mogel konkretno določiti, kje preneha politični in kje se pričenja gospodarski interes. Istotako jalovo mora ostati tudi ustanavljanje nevtralnih državnih takozvanih gospodarskih strank, ki so pa sicer kot lokalne upravne edinice priporočljive (za občinsko in pokrajinsko samoupravo). Jalovi morajo do nadaljnjega ostati tudi poskusi, depolitizirati posamezne plati javnega življenja, kajti politika je pred-
vsem stremljenje po moči in to stremljenje se kot osnovna sila vsega človeškega prizadevanja pač ne bo ustvarila pred vratmi nobenega templa. Splošnega zdravila proti vsem nedostatkom politične vlade ni najti, kakor ga ni proti telesnim boleznim. Naj se udejstvijo še tako idealni sistemi, razvoj, v katerem se premikajo središča ekonomske in politične moči zdaj sem zdaj tja, povzroči kaj kmalu njih nedostatnost v spremenjenih razmerah.
Stanovsko-parlamentarna misel je v mnogem danes še nejasna predstava, od širših množic nerazumljena parola. Javna diskusija in praksa naj doženeta, kaj je na nji že življenja sposobno in kaj spada še v oblast fantazije. Kar se pa more zahtevati povsod in vselej, je,
da v nobenem zakonodajnem zastopu ne sme biti izločena nobena važnejša plast naroda in da se ne sme pripustiti, da bi si v zakonodajnih poslih polastil katerikoli sloj diktature nad drugimi. Da je treba parlamentom, kakor jih vidimo danes pri delu, nekaj več pozitivnega in strokovnega realizma, da jih je torej treba zreformirati ali jih dopolniti po zahtevah napovedujoče se ekonomske demokracije, je jasno, jasno je pa tudi, da splošni idealni vidiki v politiki kljub vsej ekonomizaciji javnega življenja ne bodo odstopili svojega naravnega mesta materijelnim interesom. Tako je že v naravi Človeka, ki v času Hamurabijev in Manesov ni bila mnogo drugačna nego jn danes.	rgn
Slovanski svet.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
Pred jesenskim zasedanjem parlamenta.
Ni še točno določen dan, ko se sestane češkoslovaški parlament. Zna se samo to, da se prične zasedanje pričetkom septembra. Na dnevnem redu zasedanja so samo socialna in gospodarska vprašanja. Parlament bo zasedal najbrže do božiča in rešil med drugim tudi državni proračun. V to svTho se vodijo že živahna pogajanja med finančnim ministrom in ostalimi ministri. Osnutek proračunskega zakona bo gotov v oktobru in tedaj bo tudi predložen poslancem. Ministrski predsednik Švehla se je te dni vrnil v Prago. Obiskal je predsednika parlamenta Tomašeka in se z njim dogovoril glede dela parlamenta. Položaj vlade se smatra kot trden in v političnih krogih se trdi, da je bil dosežen glede vprašanja carine sporazum. Zato se more upati, da bo parlament dovršil svoje delo brez večjih kriz.
Miren kongres. V Čeških Budiejovicah se je vršil kongres gluhonemih. Kongresa se je udeležilo nad 200 gluhonemih iz vseh delov države. Na kongresu se je ugotovilo, da je v Češkoslovaški 15.000 gluhonemih, ki so, ali še obiskujejo 17 zavodov za gluhoneme. Od teh je 12 čeških, 2 nemška, 2 češko-nemška, 1 rumunski in 1 madžarski.
V vseh zavodih je 1400 otrok. Obenem s kongresom se je vršila razstava gluhonemih, ki je vzbujala veliko zanimanje. Na čast udeležencev kongresa se je vTšlla tudi posebna gluhonema gledališka predstava. — Igrala se je Zeyrova drama »Prihod Cehov«.
POLJSKA.
Počitnice sejma. V parlamentarnih krogih se trdi, da se bodo počitnice sejma zelo podaljšale. Seim se sestane šele začetkom novembra. Vzrok v dolgih počitnicah parlamenta leži v nerazjasnjenih odnošajiti strank. Za časa parlamentarnih počitnic se bodo vršila tedenska zborovanja političnega odbora ministrov, h katerim bo pritegnjen tudi predsednik parlamenta. Na ta način bo vsaj deloma zmanjšano zlo nedelovanja parlamenta.
Vprašanje ruskega poslanika v Varšavi. Odpoklic Obolenskega je gotova stvar. Ker nameravajo imenovati sovjeti kot njegovega'naslednika Vojkova, je poljsko javno mnenje zelo ogorčeno. Ne za-merja pa se Vojkovu toliko to, da je bil on tisti, ki je podpisal smrtno obsodbo carja in ga baje tudi sam usmrtil, temveč poljsko javno mnenje je proti njemu predvsem vsled tega, ker se je Vojkov kot predsednik poljsko-ruske reevakuacijske komisije izkazal kot velik nasprotnik Poljakov.
Po zadnjih uradnih podatkih je 80.48% poljskih bankovcev kritih z zlatom.
RUSIJA.
Nov govor Trockega. V zadnjem času zadobiva Trockij vedno večji upliv v sovjetskih krogih. Dne 14. avgusta je imel Trockij ruskim mornarjem mnogo opažen govor, Govoril je o pomenu trgovske mornarice. Med drugim je dejal: Eden glavnih problemov držav, gospodarstva sovjetske republike je vedno bolj vidno pomanjkanje ruske trgovske mornarice. Po revoluciji, Id je trošila naše sile, se smatra Zveza sovjetskih republik kot kontinentalna država. Dolgotrajnost tuje blokade je bila mogoča predvsem vsled tega, ker ni angleško in francosko brodovje, po okupaciji Odese, Krima, Murmanska, Arhangelska, Vladivostoka in po blokadi Baku ter petrolejskega ozemlja nikjer našlo potrebnega odpora in to zato, ker nismo imeli brodovja. Sedaj pa, ko smo udušili vse intervencije, je bolj ko kdaj potrebno, da nismo samo kontinentalna, temveč tudi pomorska država. Bojne ladje morajo varovati naša obrežja, trgovske ladje pa naš rubelj in sploh našo trgovino. Mi moramo vrniti deželi vsaj nekaj od onih 30 milijonov zlatih rubljev, ki jih sedaj plačujemo za prevoz. Toda trgovska mornarica nam je potrebna tudi za čisto vojne operacije. Ne verujte miroljubnim zagotovilom Mac Donalda in Herriota! Vojna je v ozračju! V poljubnem trenutku morete zagledati angleško ali francosko mornarico
v naših pristaniščih. Na tak trenutek moramo biti pripravljeni. Tedaj moramo staviti naše trgovske in militarizirane ladje vojnemu brodovju na razpolago in biti v stanu dati kapitalističnim naletom odpor. — Koncem svojega govora je Trockij povdar-jal nujno potrebo, da dovoli vlada velike kredite za popravilo starih in zgraditev novih ladij.
Alkohol dovoljen. Sovjet narodnih komisarjev je izdal nov zakon o prodaji alkohola. Zakon je zgrajen po norveškem vzoru. Alkoholne pijače se smejo prosto prodajati po gostilnah, kavarnah itd., toda samo pod pogojem, da kupi pivec obenem mesno jed. Prodaja alkoholnih pijač mladini, stari mani ko 17 let, je prepovedana. Dovoljenje je bilo izdano, ker je vsa Rusija z od doma žganih pijač naravnost preplavljena. Treba pripomniti, da se kaznuje žganje špirita s telesno kaznijo. Toda od te kazni so komunisti in kmetje oproščeni. — Prvi vsled zaslug za revolucijo, drugi pa vsled nezavednosti. Kaznuje se samo inteligenca.
Drobne vesti iz Rusije. Prosvetni komisar je odredil, da imajo otroci rdečih vojakov prednost pri vzprejemu v šolo pred vsemi drugimi otroci. — Redna poštna in brzojavna zveza med Rusijo in Finlandska je vzpostavljena. — V Ferganu je bil silen potres. 41 ljudi je bilo ubitih, 9000 ljudi pa je brez bivališča.
Polišiiase tresti.
— Jutranja zarja je tu. V francoskem parlamentu se je nadaljevala debata o Londonskem dogovoru. V imenu desnice je govoril bivši predsednik reparacijske komisije Dubois, ki je dejal, da je delo reparacijske komisije prineslo Franciji več, kakor pa prinaša Herriot iz Londona. Vsled londonskih zaključkov bo Nemčiji zopet omogočeno, da se bo oprostila svojih dajatev. Med njegovim govorom je prišlo ponovno do hudih nemirov in je moral Dubois svoj govor prekiniti. Zatem je branil politiko Poincaržja poslanec Reibel. Ne nasprotuje sicer Davvesovemu načrtu, toda ta ni bil v Londonu v celoti sprejet. Zlasti kri-tikuje veliko obzirnost do bankirjev. Tekom njegovega govora mu je Herriot sproti ugovarjal. Prečitana je bila nato Izjava maršala Focha, ki pravi, da ne pomeni zasedba Poruhrja nobene varnostne garancije^ za Francijo in po njegovem mnenju tudi ni potrebno, da ostane železniški bataljon v Poruhrju. Versajski dogovor jamči zadosti za varnost Francije. Ko je še govoril vojni minister general Nollet, je stopil na govor-
niški oder Herriot in v daljšem govoru zavračal trditve predgovornikov. Narod je bil napačno poučen o vojni in napačno je poučen o miru. Danes pa je treba povedati resnico. Finančnih problemov se ne da rešiti z bajoneti. V vprašanju dolgov bosta Anglija in Amerika popustile. Najbolj delikatno vprašanje je varnostno vprašanje in to bo ugodno rešno, če ostane Francija trdno na tleh pravice. Razorožitev Nemčije je bodoča naloga. Nato je Herriot v toplih besdah apeliral na nemške demokrate. Svoj govor je končal z besedami: »Francija sme biti z rezultatom Londonske konference zadovoljna. Ne pomeni ta sicer še popolnega miru, toda po od bolesti in krvi napoljeni rtoči prihaja vendarle jutranja zarja.« Njegov govor je sprejela vladna večina z viharnim odobravanjem.
= Londonski dogovor v nemškem parlamentu. V imenu vlade je kot pTvi govoril državni kancelar dr. Marx. Londonski dogovor je za nemški narod ravno tako malo razveseljiv ko Versajski. Toda na Londonski konferncl je prvič ob izbruhu vojne
zadonel spravljivi ton. Ali sme Nemčija nastopiti tako, da pade na njo očitek, da moti novo razpoloženje spravljivosti, da moti mir? Zavedati se treba, da stoji Nemčija pred alternativo: ali sprejeti ali odkloniti. Ves svet gleda danes na Nemčijo in od-lo.itev parlamenta bo za Nemčijo blagoslov ali pa prekletstvo. Stanje nemškega gospodarstva sili k sprejemu Londonskega ugovora. To je bila osnovna misel drugega vladnega govornika,dr. Luthera. Kot tretji je govoril nato zunanji minister Strese-m a n n. Njegov govor je bil posebno učinkovit. Nemški nacijonalci so skušali z med-klici spraviti Stresemanna v zadrego, kar se pa jim je popolnoma posrečilo. Cim dalje je govoril Stresemann, tem bolj so postali njegovi oponenti in koncem njegovega go-vbra je bil slišen samo še aplavz vladne večine. Nemčija je dosegla v Londonu zelo bistven olajšave. Pred vsem je izpraznitev zasedenega ozemlja zasigurana. Treba je dalje priznati, da se sme Herriotu zaupati, ker je že držal svojo besdo. Moč repara-cijske loomisije, od katere je Nemčija tako zelo trpela, je sedaj zmanjšana in sedaj od-lučuje tudi Amerika, ki. ima kot upnik interes na tem, da Nemčija gospodarsko ne propade. Tudi glede sankcij je dosežena velika pridobitev. Cas diktata je končan. Glavno pa je to, da ne bo samo zasedeno ozemlje nosilo reparacijskih stroškov, temveč vsa Nemčija. Nemški industrijalci gotovo niso levo orientirani. Ce so kljub temu sprejeli Davesov načrt, potem pove to vse. Stresemannov govor je naredil na ves parlament globok vtis in zato se upa, da se bo parlament vseeno izrekel za sprejem Londonskega dogovora. Vlada hoče na vsak način do 30. avgusta izglasovati vse zakone, za katere ni potrebna dvetretiinska večina. Nato pa bo podpisala Londonski dogovor na podlagi člena 48 ustave.
©roBme ve$f§.
V Kalkuti so ss vršile velike demon.
stracije proti senegalskemu guvernerju. Demonstracii se je udeležilo 50.000 ljudi.
Perzijski vladi je izglasoval parlament zaupnico. Manjšina se razprove sploh ni udeležila.
V brazilijanski vojni mornarici je iz*
bruhnil upor mornarjev. Vlada Je ukrenila vse potrebne meTe za likvidacijo upora.
Španska namerava zgraditi 9000 milj novih železnic. V ta namen je dovoljen kredit v znesku 1.520,000.000 pezet.
Na prvi seji Zveze narodov bo zahteval Mac Donald, da se poveča število članov sveta Zveze, da bi bil s tem omogočen vstop Nemčije v Zvezo narodov.
Sovjetska vlada Je zahtevala, da opusti Kitajska 10.000 Rusov, ki so v kitajski državni službi. Vsi ti Rusi so nasprotniki boljševikov.
V Khartum je dospel bataljon angleške vojske. Prebivalstvo se je vzdržalo vsakih demonstracij.
Nekoliko pojasnil o ameriški priseljeniški postavi.
Jugoslovanska kvota od 30. junija 1924 do 30. junija 1927 znaša 671 priseljencev (jugoslovanskih podanikov) letno.
V kvoto se ne štejejo samski otroci iz-pod 18. leta in žene ameriških državljanov. Ameriški državljan, ki želi dobiti otroka aU ženo k sebi, mora vložiti prošnjo v Wash-ington, D. C. na glavnega priseljeniškega komisarja (Commissioner of Immigration), ter začasa, ko vloži prošnjo, bivati'v Združenih državah Ameriških. Za vložitev prošnje mora najprvo pisati na omenjeni urad po potrebno tiskovino (Form 633).
Nadalje ne spadajo v kvoto tudi nedr* žavljani, kateri so bili postavno pripuščeni v Združene države ter gredo v stari kraj n* obisk in se v teku enega leta povrnejo.
Do 50 odstotkov letne kvote imajo prednost stariši in samski otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov ter izvežbani agriculturisti, to so poljedelci, vrtnarji, živinorejci itd. Za stariše iti otroke od 18. do 2L leta mora državljan Združenih držav vložiti prošnjo za ameriški vizum na zgoraj omenjeni urad v VVashington ter potrebuje tiskovino Form 633. Slednji pa se morajo obrniti za vizum sami na amerikanskega konzula v domovini.
Vsi drugi sorodniki ameriških državljanov, kakor bratje, sestre, nečaki, svaki, nečakinje, sestrične itd., pa spadajo v kvoto ter nimajo nikake posebne prednosti. — Ne> državljani pa ne morejo vložiti nikake prošnje za svoje sorodnike, pa naj bodo ist! otroci izpod 18. leta, žene ali karkoli. Poslati jim morajo samo običajne affidavite.
Ameriški vizumi, izdani pred 1. julijem t. 1. niso več veljavni in vsi oni potniki, kateri imajo take vizume, si morajo preskrbet/ nove ter za iste ponovno plačati vsoto 1C dolarjev. Ako potuje na en potni list več oseb, mora vsaka plačati 10 dolarjev za ta vizum. Ako na pr. potuje družina, sestoječa iz 5 članov, stane ameriški vizum glasom nove postave 50 dolarjev ali okoli 4000 dinarjev.
Bolči 2van
StraStoifi.
— Za božjo voljo, zakaj vendar ne dafc> za eno mašo, da bi imela njegova duša mir na onem svetu, — tako so tarnali bogaboječa Levčeva mati, ko so v nedeljo po rani maši zvedeli, da Je prejšnjo noč zopet strašilo pri Rubežnlkovih.
Ljudje pa so dobro vedeli, da Levčeva Tinica po cele noči prejoka v svoji kamri samo zato, ker ji mati nikakor ne dovolijo, da bi se pri nji ženil Rubežnikov Gašper, sta tistega Rubežnika, ki še po smrti ne da miru mirnim vaščanom.
— Ne bo te imel pa te ne bo, — tako to zatrjevali mati vselej, kadar je Tinica napeljala pogovor na Rubežnikove. — Sam Bog večni vedi, kaj sta imela s starim, lokler je bil živ. da sedaj ne da miru. Pravijo, da fant ni v redu opravil vsega, ker mu le Mio naročeno v oporoki in bo naj-brže to vzrok, da pri Rubežniku neprestano »trašl. Le izbij si ga iz glavel Raje vidim, la pobereš tistega Pirnatovega, ki nima irugega, kar vist na njem in še tisto je ?se raztrgano, kakor pa tega. ki ima dva grunta. Ranjkl tvoj oče, Bog mu daj nebesa, bi prav tako rekel, le verjemi, Ti-jslcal Starše se mora ubogati. keT vedno Wav n£e! —
Tinica je povešene glave poslušala materine nauke, a proti koncu so se ji vdrle Molze in te zbežal* na vrt. Globoko 'T njeni
čisti duši je bila vklesana Gašperjeva podoba, pred katero je noč in dan gorel svetel plamenček srčne ljubezni. In kadar so Tinična mati tako govorili, niso vedeli, da s svojimi besedami razvnemajo ta plamenček v mogočen ogenj, katerega se ne da več pogasiti.	.
Tisto noč Tinica dolgo ni zatisnila očesa. Nestrpno je pričakovala, kdaj bo Gašper zaukal na vasi, kajti njegov glas bi spoznala izmed sto drugih. In ko se je oglasil ter z glasnim ukanjem pozdravljal fantovsko solnce, tedai je zatrepetalo drobno srčece v Tiničnih deviških prsih, dvignila se je na svojem ležišču in uprla pogled v okno.
Ukanje je potihnilo, sf na Tiničnem oknu se je začulo rahlo trkanie.
— Tinica, duša.,je šepetal zunaj močan in postaven fant.
Dekle se le Iztegnilo na postelji, položilo gole roke pod glavo in zamižalo. Napol odprte ustnice so komaj vidno trepetale v sladkem pričakovanju in prijetni vznemirjenosti.
— Tinica, duša.., — je ponovilo zunaj.
Tedaj se je zganilo vitko telo na postelji in se pognalo kvišku. Tinica se je nagnila k oknu in pogledala Gašperju v zasenčeni obraz.
— Tinica, duša, odpri, če me imaš rada, je mehko prosil Gašper. In kjub te-
! mu, da ga je imela Tinica rajši, kot ne vem i kaj na tem svetu. Je moral zaljubljeni fant l večkrat ponoviti svojo profate, pr*dtn *•
je Tinica odločila, da odpre. Slednjič ga je uslišala, a samo pod pogojem, da bo prav hitro zopet šel izpod okna.
— Ročico m; daj, Tinica! —
— Kaj bom pa sama imela, — mu je nagajala Tinica.
— Ti, veš, taka si kakor otrok. Obe ročici mi podaj! —
— Gašper, sai mati ne bodo nikdar dovolili, tako sem nesrečna. — Tinici je šlo zopet na jok.
— Zakai bi ne pustili, Tinica? — ie skoro užaljeno vprašal Gašper.
— Pravijo, da pri vas... straši. —
— Kdo straši, kdo to pravi?, — ie začuden naglo povzel Gašper. In zvesta Tinica je izpovedala Gašperju vse po .vrsti, kaj se govori po vasi o strahovih pri Ru-bežnikovlh. Celo tega ni zamolčala, da pravijo, da se vrača nemima duša rajnega Rubežnika samo radi tega, keT Gašper ni izpolnil dolžnosti, ki so zapisane v testamentu.
— Gašper, če Je res, da pri vas straši, daj za mašo, te prosta!, — je končala Tinica.
— In tudi ti verjameš, Tinica?, — je siknil Gašper. A Tinica ni odgovorila ničesar na to.
— Ze jutri bo konec strahov, — !e trdno obljubil Gašper, stisnil dekletu roko in odšel brez običajnega slovesa.
Tinica je šele proti jutru zatisnila trudne oči. Dolgo Je razmišljevala o strahovih Ja o Oašptrjevi nevoljL Slednjič to
je premagal spanec. Imela je strašne sanje. Naenkrat je stala sredi njene sobe dolga koščena postava, ki se Ji je z iztegnjenimi rokami bližala. Tinica je hotela zakričati od groze, toda glas ji ni šel iz grla. Prikazen Je obstala tik ob njeni postelji in grabila po Tinični roki. Tinici je bilo umreti od strahu, vendar ni mogla klicati na pomoč. Končno se je udala v svojo usodo in trudne roke so ji padle ob telesu. Takrat se je prikazen sklonila naprej in z ledenimi prsti prijela za Tipično roko. Tinica je pogledala prikazni v obličje in naenkrat jo je obvzel prijeten mir.
— Rubežnikov oče, — so šepetale njene ustnice.
Prikazen je pokimala. Nato se je začela pomikati z obrazom obrnjenim proti Tinici nazaj in Tinici se je zdelo, da čuje besede:
— Moj sin ie pravično izvršil oporoko, kakor sem naročil. —
Tinica je v snu še dolgo strmela v kot, kjer Je izginila prikazen ...
Naslednje Jutro so Levčeva mati planili v eni sapi v Tinlčno sobo.
— Tinica, poslušaj... —
— Mati, ko bi vi vedeli... —
— No, kaj? Čakaj, povem ti, kaj se ml je sanjalo. Stari Rubežnik se mi je prikazal v sanjah. Prav tak je bil, kakor živ. Nič se ga nisem bala, saj smo si bili vedno dobri sosedje. Dolgo se je mudil pri meni in blaženo se ie smehljal. Kar več ne morem verjeti, da bi bilo kaj resnice na tistih »trakovih. Da bi vsa) ksJ Qašp#r prlitl
mimo, bi mu povedala, kaj se mi je sanjalo A ti, kaj si hotela popreje.? —
Tinica se je vrgla materi okoli vratu in hitela pripovedovati, da je bil stari Ru-beinik tudi pri njej in da ji je razodel, da je Gašper pravičen in dober fant in da ga še nikoli ni prišel strašit z onega sveta, pa da ga tudi ne misli priti, ker je Gašper res in v resnici fant, da je stari še v nebesih zadovoljen z njim- — Vse to in Je veliko več je povedala Tinica tisto Jutro materi, le to je zamolčala, da je bil pred starim Rubežnikom tudi mladi pod njenim oknom.
Gašper pa se je klaverno potikal tistega dne okoli doma in ni vedel kaj se je Levčevi materi in Tinici v eni noči sanjalo, zato tudi ni mogel slutiti, da bo že prihodnjo nedeljo na oklicih. In ko se je to zgodilo, je globoko posegel v žep ter odrinil v župnišču kar za tri maše naenkrat s pripombo, naj se ena bere v dober namen...
liliji
UMI’
lilt
Kbt ¥§ hotete
to je Elzafluid.To pravo domače sredstvo, katero prežene Vašo bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28'—. Lekarnar Eufir. Peller Stu-bica Donja, Elzutrg 357, Hrv a tak a
Srat)Ml DSEVN1K«, 26. avg. 192&.	  _...................    -	-
Stran 3.
Dnevne vesti.
, ,Za novega šefa kabineta ministra zunanjih zadev le imenovati sc. Radovan Šu-»enkovič, za šefa kabineta ministra narodnega zdravja pa k. Mehmed Mašnič.
— Poljedelsko ministrstvo je ukinilo Seneralne inšpekcije vod v Beogradu in Vezeni Bečkereku s tein, da preide njihov pelokrog na velike župane omenjenih oblasti.
— Novi invalidski zakon. Po nalogu^mi-Sistrstva socjialne politike je odpotoval v Zagreb in Ljubljano ekspert za invalidsko ^prašanje dr. Jež, da s tamošnjimi inva-ndskimi organizacijami razpravlja o pro-«2*.u ILovega invalidskega zakona ter da zapisi njihove eventualne želje in predloge.
w ~ 2^°r pravnikov kraljevine Srbov.
'aiov in Slovencev v Zagrebu. Vse pravih 50 *e Prijavili udeležbo na zagreb-zboru ali pa se še prijavijo tekom tega ’ Pr0i>inK), da nam javijo obenem tudi, >6 se bodo udeležili banketa, ki ga priredi jCentralni pripravljalni odbor v Zagrebu na JKVi večer pravniškega zbora (petek). — _ ~~ Ljubljanska borza za blago In vred-Posluje dnevno od 12. ure do 13. ure, **vzem3j sobote, nedelje in praznikov in si-dol i* ^°l°^eno poslovanje za blagovni od-«wek od 12. do 12. ure 25 minut in za eiefct-“j oddelek od 12. ure 25 minut do 13. ure. r.radne ure borznega tajništva so od 9. do rj-.ure in od 16. do 18. ure, na katero naj j* '^volijo interesenti obračati za vse že-2™e informacije. Telefonski številki v-sta m 488.
... ~ Kolo jahača in vozača v Ljutomeru
i v n®deli° dne 31. avgusta t. 1. svojo h Stn--’esens*t0 dirko v kasu in galopu j* dirkališču pri Ljutomeru. Vozači so svo-. uspehe v ljutomerski spomladanski dirki Rjno izboljšali v Mariboru oz. Varaždinu . Magrebu ter je upravičeno pričakovati "°vih uspehov.
V ^>0^ar v Tomačevem pri Ljubljani.
soboto pop. okrog 5. ure je treščilo v ske-ItSjL p2,se^tn’*ta Valentina Kajzerja po do-, a£kfrW. -Skedenj, lani popravljen, Sicivi me *n druge krme, je pogorel do tal. !j_ ?T.e,le Okrog 100.000 Din, zavarovan pa L‘Je za 2.400 Din. Kmetovalci, zavarujte pravočasno svoje pridelke!
obesil v'8v°tega Prijatelja in se nato
sebni	vasi	Kaču	sta	se	sprla	med
Fiks Ttl a fanta Josip Ba’er in Kristiian Jesrn« eTni Prepira je Fiks nenadoma po-v vrat11! ’ ga zasadil svojemu nasprotniku ■ie	*a s tem težko poškodoval. Nato
jjjg	domov, ko pa je slišal, da ga
obesH ^ICl,a' ^ odšel na podstrešje ln se tam
,?ust°l°vščh>e razbojnika Terenta.
$nTO’ da je bil Terente od vojske 'Sedal ,?bkoljeu, da pa se je vseeno rešil. Vem , r*“a.iajo na dan podrobnosti o njego-hi 2p a.nim*vem begu. Ko je predla Terenti-iu *lln?.,trda. se mu je v zadnjem trenut-posrečilo, da se s svojimi tovariši pola-o v eh tovornih parnikov. Vse moštvo la-Je povezal in spravil na dno ladje. Žene £*oojnikov pa so morale kuhati večerjo in Sasi? ^ 1 brente na idealen način prešel vo-S*ki kordon. Vse pustolovščine so prinesle Terentuu mnogo slave in danes je skoraj rnmiinski narodni junak. Mnogi raz-*!..zato Prilastili njegovo ime. Ti ^ntiia T5n jl so 110 raz.iezili pravega Te-Pfto nt- |c l>os*a^ »Galačkemu listu« odst niirmo’ y katerem ostro protestira, da ‘isgovo slavno ime diskreditira, khtišn’ ^boiništvo v Runi uniji cvete. Iz betoni v Cernovicah je pred kratkim 14 kaznencev. Orožnikom se je po-
V ^ da so dva begunca aretirali. Na po-
^tekl i '-ernovKan je pred k ra 14 kaznencev. Orožnikom se je rati- da so dva begunca aretirali. Na ifozd	Pa 80	orožniki nakrat v nekem
|ie7*!,.0d Prijateljev pobeglih napadeni. Da ' el ??,KUl*ca pobegnila, so ju orožniki naj-
UOtll nn*««, ........  -	'___m.-	..	i.»j	..
feej i|U-1.	*	Kuuvfcima,	cx_j ju v'u//,.imi m*j
^Padalrf-’ !?>t.e,.u Pa so se spustili v boj z fcana«ui !’	*	bil	brezuspešen in so vsi
^Padalc, pobegnili.
Ljubljana.
i ^uVzL;t®*evt,ka; herezija Colja te Ud-S- ie fazk»tn *kartenš!ogarica<. Dne 21 t. HhS hr h svok> umetnost v gostilni ki	P'	nenadoma	»oko	posta-
1 da ip n ■ ^ar°vnije nima simpatij. Ko t ‘‘»letnost ,, j )ema!a vedeževalka za svojo Igrala f	?ostov Pijačo in denar, se je
vt>ti»^ 'e^^hnirati, zakaj zakon sma-Sio ___ Sevanje v takem slučaju za gol ju-si	se ^ zagovarjala s tem, da
iajca ne mogla, kupiti nikdiir niti ko-
v bolnici. Radi tatvine ^točai- • v .^P’51’ ° kateri smo nedavno Slo n,- i!- bi' včeraj aretiran v Koroško %fpi ,1S-to,ni’ blvM uslužbenec zavoda Fr. Ima- ie tatvin(> Poznal in izpovedal, da SO n-‘ ^odal nekemu kmetu v Šiški za V V ašli so pa pfI “jem samo še 54 ^ vse drugo je pognal po grlu. totmiT Goljufija: Svetozar Matič, trgovski (K,* 'z Brčke v Bosni se je izdajal po ^ ,lan: & Potnika »Jugoslovenske trgova-t^agencije v Beogradu« ter prevzemal na-fej-i Za modne žurnale. Tako je prišel pri-pred 6 do 7 tedni tudi h krojaču u v Novi Vodmat, prevzel i od njega zahteval in tudi dobil 100 D Snirai v ^er žurnaI'0v ni bilo, se je in-™>4ki v- -C pr-; omenjeni beosrradskl ,'.v‘ pa te odgovorila, da Matič ni njen itctov^en£c' VCerai ie bil Matič radi tega *W , I r.iznal Je, da je prejel od raznih 3do*3Lp,nb,ižn'0 3500 °in naročil, ampak ^^irai n' ^T1&* časa, da bi bil naročila
Mao®rl< »o v Ljubljani: Vinko Krašo-Jv sin 4	i f	}et-	~	Hinko Fridman, trgov-
■ SD^ek, '4	'eta	in pol.	— Stanko Mlakar, re-
^ l^a urari?68606’	~	Krista Ferkula, želez-
°dja v	let-	— Anton Verčič, vla-
i. U >-iP'' .1p Jet. — Ivan Pevec, vrtnar, P vrjj «>e^em. V torek dne 26. t. m.
v Rokodelskem domu v (nfxWiweKa odbora vsetl žel. or-
^ča^U«UTl0Va.nsklh nar°dnih
%tT ?nev ,)rirctil '• septembra v v«i>h :0 oJlOtOla Tivoli. svojo običajno vese-Upozariamo cenjeno občinstvo z 0*i-v a bogat spored že danes na to prire-
Naribor.
19^nske volitve v Mariboru se vri«
ha septembra. Rok za vlaganje Icandi-[ttji, lst ie pričel teči v soboto 23. t. m.
dni- Dosedaj so vložene sledeče i^Prva je lista narodnega bloka z no-'J>r Jerovškom, dniga je lista socija-a^Oth „ raPke Jugoslavije s profesorjem *• Mau ava>em, zadnja ie lista Nemcev 7
^eisenom.
Ljubljana 25. avgusta.
Zažstek šolskega Seta.
— III. državna, realna gimnazija v Ljubljani. Beethovnova ulica. Učenci, ki žele na novo vstopiti v !• razred, nai se zglasijo z obiskovalnim izpričevalom in krstnim (rojstnim) listom v petek dne 12. septembra od 8. do 9. ure. Ob 9. uri se zanje prične sprejemni izpit. — Učenci, ki so lani študirali drugje, pa bi radi vstopili na tem zavodu, naj se z letnim izpričevalom zavoda, s katerega prihajajo, in s krstnim (rojstnim, listom zglasijo istega dne od 9. do 12. ure. Prav tako tudi privatisti. — Učenci, ki so ta zavod že obiskovali, se bodo vpisovali v soboto dne 13. septembra od 8. do 12. ure. Prav tako učenci, ki so došli z drugega zavoda, se prejšnji^ dan zglasili in nato morebiti opravili sprejemni izpit. — Učenci, katerim je dovoljen razredni (ponavljalni), naknadni ali dodatni izpit, se morajo zglasiti v pondeljek dne 1. septembra točno ob 8. uri. — Vse drago na oznamini deski v veži. — Ravnateljstvo.
— Na I. deški meščanski šo!i v Ljubljani se začno ponavljalni in sprejemni izpiti dne 10. septembra ob 8. uri. Vpisovanje se vrši 13. septembra. V nedeljo dne 14. septembra bo šolska maša in v pondeljek 15. septembra se začne redni pouk.
IV. Ljubljanski vzorčni veleseim. Zatfnii dnevi velesejma.
Šport.
Ad*n!ra v Ljubljani.
S svetim prvim gostovanjem dunajske Admire, ki je Igrala v soboto in nedeljo proti lliriii, smo videli v Ljubljani po dolgem času zopet res prvovrsten nogomet. V vseh nijansah izglajeno moštvo je tehnično in t&ktično na internaeijonalni višini. Skoraj popolno obvladanje žoge in pozicijska igra teh dunajskih profesijonalov je naravnost očarljiva. Gibčni, brzi in s krasnim startom so bili tudi v defenzivnih momentih gospodarji situacije. Moštvo goji kombinacijo kratkih pasov, ki se pa razplete tja do branilcev ter ima odločno potezo na gol. Posebno markantna je precizna igra notranje trojice, ki ima v spojkah Schierlu in Runge silna strelca. Silna je tudi obramba ter diriglut moštva, izreden taktičar Koch kot srednji krilec.
Ilirija je prvi dan v vseh svojih delih tako slabotna in medla, da je doživela naravnost porazen rezultat, V celi igri ni imela niti ene zrele šanse za gol. Predvsem slab je bil napad, osobito Bregar. Le Učak jc kolikortoliko zadovoljeval. Trudil se je tudi Gabe, toda njegova partnerja Lado in Tavčar sta igrala izpod svoje forme. Medla je bila tudi obramba.
ADMIRA : ILIRIJA 6 : 0 (4 : 0).
Admira: Franzi — Vozi, Neidlinger — Fiirlinger, Koch, Schuanbelt—Siegl. Runge, Klima, Schierl II, Janda. — Ilirija: Miklavčič—Dolinar, Beltram—Tavčar, Gabe Z.. Lado Z., Janez Z„ Bregar, Učak, Oman, Pevalek.
Vsled slabosti Ilirije je Admira brez večjega napora dosegla šest golov. V polju ni bila nadtnoč gostov bašxtako evidentna, tembolj pa pred vrati. V 22’ izigra Klima Schierla, ki placira prvi gol. V presledkih doseže med valjujočo igro, ki prinese obema strankama precej kotov, Runge drugi in tretji ter zopet Schierl četrti gol za Admiro. Po pavzi je Ilirija nekoliko boljša ter Runge poviša v 26’ score na pet in v 35’ postavi Klima končni rezultat. Sodil je dovolj dobro g. Betetto.
ADMIRA : ILIRIJA 2: 0 (2 : 0).
Admira igra z VVieserjem v golu. Ilirija pa s Pogačarjem na mestu Dolinarja in Do-berletom namesto Bregarja ter je bila neprimerno boljša kot dan preje. Predvsem se je obnesla obramba s Pogačarjem in Miklavčičem. Dobra je bila tudi večjidel defenzivna krilska vrsta. V napadu najboljša Doberlet in Pevalek. Vsled nenadejanega odpora Ilirije je Admira predvedla isto vzorno kombinacijo, toda zelo nervozno igro in se je znašla šele proti koncu prvega polčasa. Kot posamezniki so se izkazali zopet isti, le VVieser je pokazal še večjo spretnost v lovenju žog kot njegov prednik. Ilirija ie v začetku obeh polčasov trajno napadala. Iz lepega kota pošlje Klima z glavo prvič v mrežo. Tik pred pavzo placira Runge drugi gol. Po minuli ofenzivi Ilirije prehaja Admira v vedno večjo premoč, toda cela Ilirija, osobito pa obramba igra tako požrtvovalno, da ostane rezultat neizprcmenjen. Sodil je g. Vodišek preveč rigorozno za goste, sicer pa je imel igro v rokah. Obisk publike je v obeh Igrah komaj dosegel skupno število 1200.
Hitrostna sorska dirka
Nad Vrhniko, kjer se vije državna cesta v ostrih serpentinah navkreber, je bilo včeraj, dne 24. t. m. popoldne zelo živahno. Stotine ljudi se je nabralo na solnčnih bregovih in upiralo svoj pogled doli proti Vrhniki. Kakor širok, bel trak je hitela cesta v dolino, po kateri so se lomili solnčni prameni v tisočerih barvah. Bil je krasen dan in pogled v ta kot narave čudovit.
Pri 26. kilometru, štiri kilometre pred Logatcem je cilj dirkačev na motociklih m avtomobilih, ki morajo vsak čas odpeljati od starta pri prvem kilometru na Vrhniki. Tretja ura je prišla, ob pol štirih se prične dirka. Orožniki in prostovoljni člani gasilnega društva »praznijo* cesto. Na ovinke prihajajo člani auto-kluba, ki imajo nalogo, da z belo ali rdečo zastavico dajejo signale drvečim avtomobilom. Ljudje pa še vedno hitijo navzgor, da si poiščejo ugodno razgledno točko, odkoder bi se dalo lepo opazovati dirko. Pol štirih. Cesta je zastražena in nihče ne sme več preko nje.
Globoko v dolini se začuje votlo brnenje. ki prihaja vedno bliže. Množica gledalcev se zgane. Nenadoma se poka-že lep črn avtomobil, v katerm sede štiri osebe. Ena od teh ima v iztegnjenih rokah Po eno rdečo zastavico, ki maha v vetru. Kontrolni avtomobil mora predlrjati dirkalni cestni teren, da ugotovi, ali so izvršene vse varnostne priprave. Komaj je izginil -kontrolor« na ovinku vrh klanca, že se začuje Po cesti navzgor enakomerno brenčanje. Prvi mo-tociklist-dirkač lažje skupine. V poldrugi minuti je predirjal itajhujši klancc. Sledil je drugi, tretja, četrti... I11 lepo po vrsti so šli, najprej lahki, za njimi težji, a slednjič taki, ki imajo 12 konjskih sil. Vsi so lepo speljali po serpentinah. Nesreč ni kilo, dasi je marsikaterega dirkača na ovinku taleo zaneslo, da je gledalcem zadrhtelo srce od bojazni. Zanimivi so bili motocikli s priBreao. Oni namreč, ki sedi v ortorerl
Velesejem je končan in je bil včeraj zadnji dan vzorčne razstave. Popolnoma nepristransko sodeč in brez vsakega optimizma lahko priznamo, da je letošnji velesejem nad vse pričakovanje dobro uspel. Glavno, kar je kalilo nado v lepe uspehe, je bilo neugodno vreme, ki pa vendar ni zadržalo tisočev obiskovalcev, ki so v teh dneh posedli sejmišče. Toliko različnih držav in narodov ni bilo zastopanih na nobenem od prejšnjih ljubljanskih velesejmov, a kar se tiče sklenjenih kupčij, prekaša letošnji velesejem vse tri prejšnje.
Včeraj je bil ves dan na velesejmu naravnost naval. Od jutra pa do večera so se drenjali posetniki ob vhodih, kajti nihče ni hotel zamuditi prilike, da si pred zaključkom ogleda razstavo. Od tujcev je bilo v zadnjem času največ Italijanov, ki so se živahno vrgli na kupčije.
V splošnem so najbolje delale strojna, lesna, papirna, tekstilna in elektrotehnična industrija. Razmeroma malo Se je povpraševalo po izdelkih usnjarske industrije, ker Po večini cene niso konvenirale. Sicer pa je bilo opaziti, da je kupčevanje v veliki meri odvisno od spretnih prodajalcev, kate-rih med letošnjimi razstavijalci ni manjkalo. Lepo sprejmi, gladko govori, hvali, prepričuj ter zainteresiraj stranko, kateri prodajaš, to načelo ambicijoznega trgovca se je te dni v vseh velesejmskih paviljonih izvajalo z vso doslednostjo.
V paviljonu »K« pogrešajo nekateri razstavijalci iz Francije še vedno blago, ki so ga nameravali razstaviti. Francoski razstavijalci se pritožujejo nad počasnim transportom blaga, ki gre preko Italije in sumijo, da italijanski prometni uslužbenci namenoma zadržujejo pošiljke, da niso mogle ob pravem času prispeti na svoje mesto. Ne bilo bi morda odveč, ako bi naše oblasti tozadevno intervenirale na pravem mestu.
Težko pa je seveda apelirati v tem oziru na našo oblast, ako v nekem podobnem oziru pri nas ni vse v redu. Svojčas je namreč izdala generalna direkcija indirektnih davkov v Beogradu odlok, glasom katerega je prireditev velesejma kot izrazito na-rodno-gospoda-rska institucija oproščena vseh in vsakršnih davščin, pri čemur so mišljene naravno tudi razne takse. Na podlagi tega odloka ni plačevala velesejmska uprava ob prejšnjih treh prireditvah nobenega davka. Letos pa se je zazdelo podrejeni finančni oblasti v Ljubljani, da je nemudoma treba žigosati vstopn:ce za veselični prostor, da si morajo razstavijalci pijač in jedil nabaviti plačilne listke, kratko-malo, da je velesejmski veselični prostor podrejen mimo imenovanega oprostilnega odloka vsem taksam, ki so predpisane za gostilne, kavarne, bare in plesišča. Mnenja
smo, da je ta najnovejša naredba napravljena i2j pretirane vestnosti paT podrejenih članov finančne kontrolne straže, ki so se sklicevale na neko brzojavko, ki je baje prispela iz Beograda in glasom katere se uvaja za velesejmski veselični prostor davek. Zanimivo pa je, da se izvršujoči organi finančne straže niso mogli izkazati v velesejmski upravi vsaj s prepisom dotične brzojavke in so cčlo odklonili pojasnilo, kdo da jih pošilja z nalogom. Nekoliko čudno izgleda, ako najvišja davčna oblast prizna velesejmu pomen narodno-gospodarske institucije ter ji vsled tega nakloni gotove olajšave, potem pride podrejena oblast in enostavno anulira odredbe vrhovne instance. Ne govorimo imenom velesejmske uprave, pač pa v imenu naše narodno-gospodarske prireditve, na katero smo upravičeno po^psni in smo njene interese vsak čas pripravljeni braniti.
Posebnih dogodkov na velesejmu včeraj ni bilo. Prijeli so zopet par drznih žeparjev, ki so hoteli poizkusiti svojo srečo nad petičnimi tujci.
Strojne livarne in tovarne so prodale razstavljene zvonove' rn tudi prejele nova naročila.
Prihodnji velesejem je zagotovljen, ker se je že sedaj prijavilo toliko razstavljal-cev, da bo morala uprava velesejma mestoma naravnost varčevati s prostorom. S tem so torej spod bite vse domneve, da prihodnje leto v Ljubljani velesejma ne bo. Prihodnje leto je napovedan znaten obisk iz Anglije in mnogih drugih dežel, ki letos niso bile zastopane. Vzorčni sejmi v Ljubljani, in to predvsem letošnji, so napravili najboljši vtis tudi v tujini, kar je znatno pomnožilo uspehe.
Ob koncu velesejma ne smemo pozabiti tistih tihih in neumornih delavcev, ki so s svojo nesebično požrtvovalnostjo veliko pripomogli, da se je letošnji velesejem tako lepo vršil. Organizacija velesejma kot takega je delo vrlega ravnatelja Milana Dularja, kateremu zvesta in trdna opora je tajnik Egon baron Cojz. S pomočjo marljivega UTadništva sta neutrudljivo zmagovala ogromno delo, ki ga le povzročil promet na velesejmu. Nešteto pojasnil, navodil in ukrepov je bilo za časa sejma potrebno izdati in to s trezno premišljenostjo, imajoč pred očmi le eno, kako ustreči raz-stavljalcu, interesentu in vsem onim. ki so v teh dneh prihajali v sejmski urad po opravkih. Ni to lahko delo in zmagovati ga zmore le ta, kdor razpolaga s precejšnjo mero požrtvovalnosti in, recimo tudi, dostikrat potrpežljivosti.
Velesejem je z današnjim dnem zaključen. Zadovoljni se vračajo razstavijalci domov in vsem preveva srce misel: Na svidenje prihodnje leto!
Konjska razstava v Ljubljani.
Uprava velesejma se je še pred otvoritvijo letošnje vzorčne razstave bavila z mislijo, da bi priredila ob priliki velesejma tudi živinorejsko razstavo. Vsled raznih težkoč, ki so v zvezi s prevažanjem živine in pomanjkanjem prostora, pa je uprava morala opustiti svoj prvotni namen in se je za letos omejila samo na konjsko razstavo.
Konjska razstava je bila določena za dne 24. t. m. Iz različnih krajev Slovenije so posestniki konj pripeljali svoje najlepše živali na razstavo, da pokažejo obiskovalcem velesejma, kako je pri nas razvita konjereja, ta važna panoga našega gospodarstva. Zanimanje za konjsko razstavo je bilo veliko, saj kaj podobnega v Ljubljani še ni bilo videti, odkar živimo v osvobojeni državi. Vrli konjereje! so se v znatnem številu odzvali vabilu in so se udeležili razstave z zares krasnimi vzorci. Pripeljanih je bilo blizu 200 konj različne vrste, od čistokrvnega arabca, pa do toplokrvnega konja, kakršne goje po večini slovenski kmetje.
Razstava je bila otvorjena včeraj okoli 10. ure dopoldne ob navzočnosti raznih kmetijskih strokovnjakov, zastopnikov oblasti ter številnega občinstva. Kot prvi je spregovoril k otvoritvi svetnik R o h r m a n , ki je omenjal pomen in Tazvoj konjereje v Sloveniji, nakar je pozdravil navzočega zastopnika vlade, pomočnika v ministrstvu poljoprivrede Petroviča, šefa kmetijskega oddelka v Ljubljani Sancina, zastopnika mariborske oblasti dr. Rajarja, generala 2 i v k o v i č a, mestnega komisarja dr. P e r i č a in ostale uglednejše osebnosti, ki so prisostvovale otvoritvi. Svetnik Rohrman se je nato zahvalil poljedelskemu ministrstvu, mestni občini, velesejmski upravi in prirediteljem konjske razstave, ki so podprli in omogočili vršitev razstave.
Za Rohrmanom je povzel besedo Fran Bonač, ki je v toplih besedah pozdravil razstavo, ki je tako lepo uspela. Naglašal je, da so se morali tudi konjerejci boriti s sličnimi razmerami, kakor industrljci in to zlasti v pogledu izvoza. Konjereja si je v zadnjem času znaino opomogla in lahko se nadejamo v bodoče najboljših uspehov.
Zastopnik poljedelskega ministra Petrovič je svoj otvoritveni govor precej
ima neprijetno dolžnost, da dela na ovinkih ravnotežje. In delajoč ravnotežje, so se obešali zdaj na eiro zdaj na drugo stran pripre-ge. Eden od teh »ravnotežarjev« je delal naravnost vratolomne »vennagibe* in se Je vsem zdelo to zelo nevarno.
Prihajajo automobili raznih tipov. Vozili so razmeroma vsi Zelo previdno, kljub temu, da so nekateri že dva dni poprej trenirali. Auto, ki je nosil številko 16 se je s čudovito brzino popel že nad sredino klanca, kar se nenadoma začuje na ovinku močan pok. Avtomobil štev. 16 ]e dobil defekt, kakor se pravi.
Zmagonosiio so drčali mimo njega tekmeci. Vendar so se prezgodaj veselili nezgode svojega tovariša. Ta je bil namreč v dobrih 10 minutah zopet na nogah, to se pravi na kolesih in kljubovalno se je spustil n iz dol proti startu, odkoder je pozneje ponovno dirkal in dosegel lep uspeh.
Zanimanje za to prvo gorsko hitrostno dirko je bilo v vseh športnih krogih zelo veliko, kar dokazuje, že dejstvo samo, da so prišli opazovat dirko odlični gostje, vel. župan Šporn, zagrebški župan Hainzl, general Stojanovič z dvema generaloma iz Zagreba, uradništvo zagrebške policije itd. Kakor se zatrjuje v športnih krogih, namerava ljubljanski autoklub prirediti vsako leto dirke za prvenstvo kar bo gotovo pripomoglo k temu. da se bosta naša automobilistika in rao-toclkllstika razvili do naiviiie popolnosti.
raztegnil in podal nekak splošen pregled o razvoju konjereje v naši državi od preobrata sem. Predvsem je omenil dejstvo, da je naše konjerejce morila naredba, glasom katere je bil prepovedan vsakršen Izvoz konj iz države, ker smo se držali načela, da je potrebno, da se konjereja po vojnem opustošenju obnovi najpoprej doma, potem borno šele izvažali. Bilo bi namreč popolnoma zgrešeno, ako bi svoje konje izvažali v inozemstvo, potem pa jih zopet kupovali nazaj ter se tako dali v tem oziru obnavljati od drugih držav. Po skoro šestih po-preobratnih letih pa je z veseljem beležiti rapiden napredek konjereje v naši državi in dani so vsi pogoji, da postanemo ena prvih konjerejskih držav v Evropi. Naša konjereja se bo v doglednem času lahko merila z angleško in francosko. Tako bomo tudi v tem oziru dohiteli gospodarsko lepo urejene države.
Razume se, da je. treba tu vzajemnega dela, katerega bo vlada podpirala. Poljedelsko ministrstvo bo ukren:lo, kar največ bo mogoče, da se dajo konjerejcem vse možnosti za uspešno konjerejo. Vlada bo vo-tiTala posebne zneske, ki bodo namenjeni za pospeševanje konjereje in bo skrbela, da se med drugim ustanovi za Slovenijo tako potrebna kobilarna. Nisem verjel svojim očem, je dejal, da so Slovenci taki konjerejci m ko sem potoval po ljutomerškem okraju, sem se divil krasnim konjem, ki jih goje kmetovalci. Koncem svojega govora je načelnik Petrovič imenom ministra poljoprivrede otvoril konjsko razstavo.
Tekom včerajšnjega dne je posetilo razstavo več tisoč obiskovalcev, ki so bili vsi zadovoljni s to uspelo prireditvijo. Z lepim številom konj je bila zastopana na razstavi dTžavna žrebčarna.
S prireditvijo konjske razstave v Ljubljani pa smo stopili zopet korak dalje v našem kmetijstvu, ki se je jelo v splošnem, kakor tudi v posameznih panogah razveseljivo razvijati. Upravi velesejma gre radi sprožitve ideje, da se združi konjska razstava z velesejmom, vse priznanje, kajti primernejšega časa za konjsko razstavo se ne da zamišljati. Upamo, da bo prihodnje leto uspelo prirediti živinorejsko razstavo v širšem obsegu, kar bo gotovo veliko pripomoglo k uspehom velesejma.
Dirkalni teren nad Vrhniko je za gorsko tekmo takorekoč ustvarjen in ga lahko primerjamo z onim na Semmeringu. Za prihodnje leto napovedujejo udeležbo pri tej dirki prvovrstni inozemski dirkači.	o
Nad prireditvijo je prevzela protektorat Nj. Vel. krajica Marija, ki je sama navdušena gojiteljica športa.
Dirka je pokazala sledeče rezultate:
Motocikli: Mičič, Beograd, vozilo D. K. W„ čas VSO; Fabiani. Ljubljani D.K.W„ 9.5; Radics, Maribor. Puch, 8*16:	Stoinschegg,
Maribor, Puch, 8’17; Kopač, Ljubljana, B. S. A, 7’27: Kunej. Zagreb, Zenith, 6’31; SotleT, Zagreb, A. B. C., 6’56; Stuzzi, Zagreb, B. S. A., 6’57; Progress, Maribor, Norton. 7’ 13: Gavrilovič, Zagreb, Indian, 6’46; Barešič, Ljubljana, Indian. 6’6; Štrban, Zagreb, 6’27; Hribar, Ljubljana. Indian. 6’49; Kralj, Ljubljana. B. S. A., 7.48; Progress, Maribor, »Norton«, 8’5.
Avtomobili: Lapajne, Ljubljana, Wan-derr S’38”; Kraker. Ljubljana, Puch, 9’13”: vozač Povše, lastnik voza A. Praprotnik, A. D., defekt; vozač Kapeli, lastnik g. Vokač 6’47”; vozač Polič, lastnik ing. Accetto, Ljubljana, Chevrolet, 7’2”; Grof Herberstein Maribor, Fiat Šport, 50 1, 6’47‘'; Baron Ghy-zy, Čabar, Maribor- Fiat Šport. 50 1, 6’48”; vozač Markovič, Ljubljana, lastnik ing. Djo-kič, Citroen, 7’26”; Jurca, Ljubljana, Ford dirkaški, 6’9”; Salvatič, Beograd Alpha Romeo. dirkalni 6’2Vr.
Gospodarstvo.
Naša zunanja trgovina
Naša zunanja trgovina popolnoma dobro in zadovoljivo napreduje, kar nam postane jasno in razumljivo, če primerjamo trgovinske zaključke nekaj let nazaj nied seboj. Koliko pa smo napredovali v tem oziru tekom letošnjega leta, moremo videti iz razmerja uvoza in izvoza v prvem tromesečju lani in letos.
V prvem tromesečju lanskega in letošnjega leta je znašal uvoz po količini:
1923	1924
kilogramov	209,795.012	204,971.986
komadov	335.031	317.935
kubičnih metrov	58.299	27.780
Iz tega je razvidno, da je bil uvoz v prvem tromesečju letošnjega leta po količini manjši od uvoza v istem tromesečju lanskega leta. Navzlic temu je pa znašala vrednost uvoza v prvem tromesečju letošnjega leta 1,928.057.415 naprarn 1,913.443.860 lanskega. Vrednost uvoza in izvoza v prvem trorne-sečju letošnjega leta znaša:
Dinarjev.
Uvoz	1,928.057.415
Izvoz	2,061.738.454
Izvoz je večji za 133.321.039 ali 6.91».
Iz tega sledi, da je naša trgovinska bilanca v prvein tromesečju tega leta čisto po-voljna. Važno sn nam zdi tudi pripomniti, da jv; bila trgovin. ,a bilanca že v četrtem tromesečju preteklega leta povoljna in da le takrat znašal uvoz 2,173.854.746, izvoz pa 2.546.986.278 dinarjev. Procentualno razmerje vrednosti izvoza napram vrednosti uvoza stoji tako-le: V četrtem tromesečju preteklega leta je bilo kakor 117.16 100, v prvem tromesečju tega leta pa 106.91 100. Ta r&z* lika v procentualnem razmerju izhaja odtod, ker je izvoz v mesecih oktober, november in december mnogo večji in živahnejši kot pa v mesecih januar, februar in marec, to pa z ozirom na to, da je tedaj Izvozna sezona v polnem teku.
Kakor se iz navedenega vidi, naša zunanja trgovina v zadnjem času ne stoji ba§ slabo, in sodeči po statistiki trgovinske bilance v prvem tromesečju tega leta moremo z gotovostjo sklepati, da je bila Ista tudi v drugem tromesečju zadovoljiva in da bo v letošnjem letu aktivna.
Glavni predmeti uvoza -v prvem trom* sečju letošnjega leta so bili sledeči:
Dinarjev. 397,596.268 158,747.969 120,581.417 65,396.725 57,396.810 45,566.550 43.753.922
Bombažne tkanine volnene tkanine bombaževo predivo različni železni predmeti sladkor brez razlike bombaž sirov stroji in aparati
železo nepredelano in polpredel.	38.693.988
premog vseh vrst	37,580.939
tkanine lanene Ul hodnične	_	28,772.889
kože nepredelane od dom. živali	28,668.408
železna pločevina	27,155.248
električni predmeti	26,870.690
riž oluščeni	23,464.424
petrolej •	22,037.585
kože izdelane	21,373.107
prevozna sredstva	17,653.066
tračnice in železniški materija! za mostove in strehe	15,748.844
olja rastlinska	15,661.252
bombažaste nogavice in rokavice	13,674.829
steklo votlo	12,625.581
olja za mazanje strojev	11,825.835
žeblji železni	11,440.819
nafta sirova	11,366.685
Skupaj: 1^82,793.513 Ostalo bago: 645,263.897 Vsega skupaj: 1,928.057.415
ki prihajajo v po-prvem tromesečju
Glavne tuje dežele, štev pri našem uvozu v tega leta, so naslednje:
Dinarjev " Čehoslovaška	412,269.946	21,38
Avstrija	407,302.873	21,12
Italija	402,375.788	20,87
Anglija	188,680.308	9,79
Nemčija	147,424.208	7,65
Zdr. države Sev. Amer. 72,582.091	3,76
Francija	70,642.917	3,66
Grčija	57,287.315	2.07
Madžarska	36,540.116	1,90
Rumunija	30,336.643	1,57
Druge dežele	102,615.210	5,33
Vsega 1,928.057.415	100
Kakor je razvidno, je prvo mesto v našem uvozu zavzela Čehoslovaška. Dosedaj so se za prvo mesto pri uvozu v našo državo borile Avstrija in Italija; zdaj pa se je prvič v petih letih zgodilo razveseljivo dejstvo, da prvači v tem oziru Čehoslovaška.
X Potovanje jugoslovanskih gospodarskih Interesentov na ČeJkosovaško. Dodatno k pozivu z dne 11. avgusta 1924 pošilja Trgovska in obrtniška zbornica V Ljubljani, glede poseta praškega velesejma še naslednje podrobnosti:	Udeleženci iz
Slovenije bodo odpotovali iz Ljubljane dne
19. septembra z brzovlakoro ob 12.2 uri. Iz Maribora ob 15.37 uri. Prihod v Prago dne
20. septembra ob 6.28 uri. Vsi morajo imeti velesejmsko legitimacijo, ki jo je dobiti pri vseh češkoslovaških konzulatih po 20 Din. Legitimacija jim daje pravico do 50/« popusta na vseh železnicah SHS in do 33% na vseh češkoslovaških železnicah. Velesejmska legitimacija bo veljala, ako bo imela pečat češkoslovaškega konzulata, napram češkoslovaškim oblastvom za češkoslovaški vizum na potnem listu. V soboto dne 19, septembra bo pregled Prage- V nedeljo, pondeljek. torek (21., 22. in 23. septembra) pregled velikega sejma in nekaterih industrijskih in bančnih podjetij. Sreda, četrtek in sobota (24., 25. in 27. septembra) so doočeni za poset raznih industrijskih centrov češkoslovaške republike. Tudi pri vseh teh potovanjih bodo imeli udeleženci 33% popust na železnicah. Pri pregledu industrijskih podjetij bodo udeleženci razdeljeni na več skupin, po zaiima-nju posameznih udeležencev. Zato se bo tudi poset raznih industrijskih centrov vršil po skupinah, kar bo posameznikom omogočilo točnejši vpogled. Nameravana je organizacija naslednjih skupin: Skupina interesentov za tekstilno blago, za kovinsko industrijo, stroje in elektrotehniko, za galanterijo, steklo in dragulje, za kemično industrijo, za glasbene instrumente, za igrače, za industrijo kož in kožnih izdelkov, za grafiko, papir in potrebščine za šole in
urade. ------ Trgovska in obrtniška zbornica
v Ljubljani prosi, da se ji interesenti prijavijo najkasneje do 10. septembra 1924 in da pri prijavi navedejo, za katero stroko se interesirajo, da bo mogla pravočasno o tem obvestiti pripravljalni odbor v Pragt
Amerikanska anketa o koristil) vojne
Ugledna revija Amerikan Legion We-ckly, ki Izhaja v Indianopoli je zaključila pravkar ravnotako eklektično, kakor temeljito anketo o vprašanju:	»Kake	koristi je
doprinesla svetovna vojna?« Vprašanje je bilo v momentu, ko se je slavila desetletnica mobilizacije, baš aktualno. Naš ameri-kanski kolega je pazil na to, da je stavil vprašanje osebam, ki so bile — v prijateljskih, kakor v sovražnih državah najbolje kvalificirane za to, da odgovore nanj.
Viljem Hohenzoller Je odgovoril na stavljeno mu vprašanje po svojem tajniku RebeT-Paschwitzu prav kratko:
»Kako korist je imel svet? Nobene. Zgubil je vse.«
Ali si naj mislimo pri tem odgovoru, da je prišla s tako drago plačano izkušnjo — končno pamet ro modrost v Amerongensko samoto? Ali pa je mogoče svet izgubil v cesarjevih možganih vse takrat, ko se je ce->ar definitivno odpovedal prednostim nem-ike hegemonije? Lakoničen odgovor pušča domišljiji svobodno polje.
Bolj jasna je izjava Friderika Viljema, bivšega prestolonaslednika, s svojo vsaj nepričakovano konkluzijo:
Rezultat vojne je ta, da se dandanes vsi narodi oborožujejo, kolikor le morejo. In kaj Je z demokracijo? Citajte samo brzojavke, ki prihajajo iz vseh delov sveta. Diktatorstvo, pod to ali ono obliko, je dandanes najbolj priljubljena politična 1 oncepcija, Edino, kar Je vojna storila dobrega. Je to, da je tokazala, da je narod, ki ni dobro oborožen, brez moči, in da tak narod ne more računati s pomočjo nikogar.
Ali hoče bivši kronprlnc reči s tem, da ime dobro oborožen narod računati s pomočjo celega sveta? Mari Nemčija ni bila dobro oborožena? —
General Pershlng piše:
Čeprav je mogoče, da smo dogodkom svetovne vojne še preblizu, da bi mogli ob-Jeiktivno presojati eventuelne dobre posledice, ki jih Je Imela svetovna vojna za člove-Jkl rod. vendar moremo konstatirati, da je
imela zmaga ta rezultat, da je onemogočila nadvlado avtokracije, z vsemi njenimi za civilizacijo neugodnimi posledicami. Dopri-nešen je dokaz, da se bodo svobodni narodi vsikdar združili k odporu zopet tako nadvlado.
Charles W. Eliot, predsednik Harvardskega vseučilišča odgovarja: Svetovna vojna je uničila velike avtokracije, nemške avstrijsko in rusko Omogočila je mnogim narodom svobodno življenje. Dala je onim trem velesilam, pri katerih je demokratični princip najbolj napredoval, večjo moč. Končno je zbližala efektivno zvezo teh držav, da zagotovi vlado svobode, pravice to miru na celem svetu.
Jane Addams piše:
Svet je imel sledečo korist od vojne: 1. Uvidel je. kaj pomeni moderna vojna prav za prav, ako sistematična propaganda raz-palja medsebojno sovraštvo med narodi, in ako dovoljujejo najnovejše in najuspešnejše tehnične iznajdbe maksimum medsebojn!h umorov in pustošenja! 2. V tistih, ki so vojno preživeli, se utrjuje vedno bolj prepričanje. da je treba vojno sploh odpraviti v priznanje žrtev, ki so jih doprinesli oni, ki so dali življenje zato, da se je končala svetovna vojna.
Zgodovinar Hilaire Bellor odgovarja:
Svetovna vojna je dokazala dejstvo, da sta se doktrina in tradicija ateizma, — čigar reprezentantinja ie postajala Prusija tekom zadnjih 150 let vedno bolj — izkazala končno bolj slabim, kakor krščanska kultura.
Maksimiljan Harden meni:
Vojna nam je dokazala, da je izgubila moderna vojna zadnji čar kavalirske romantike, da je izgubila moško no-bleso boja, v katerem odločuje osebna hrabrost, in da je postala brezkončen konflikt mase industrijskih snovi in diabolično delo flzikalič-nih in kemičnih produktov.
M Maynard Keynes naposled, je odgovoril jako filozofično:
»Ne vem.«
Zdi se, da Je Maynarda Keynesa topot Inspirirala boginja Pallas in ne Merkurij.
To in ono.
BIVŠI KAZNJENEC NASTOPAL KOT PO-LlClJSKl KOMISAR IN USTAVLJAL LJUDI NA CESTL
Zgodilo se je v Milanu ta ne pri nas. 'f prvih poDoManskih urah je vzbudil n? enem izmed najbolj prometnih krajev splošno pozornost dobro oblečen človek sumljivega obraza, ki Je vsak trenotek ustavil kakega pasanta. Brez daljšega uvoda In ne da bi navedel kak pameten vzrok je zahteval »dokumente«. Če se Je drznil kdo ugo-. varjatl, preden je ubogal. Je dejal individij kratko in ne da bi govoril preglasno: »Ne čenčajte preveč. Sem policijski komisar. V dokaz Je odpel, toda ne preveč — suknjo, ter Je pokazal trobojnico.
Igrica je trajala precej časa !n najmanj deset ljudi se Je moralo odzvati pozivu,
dokler r.i slednjič naletel na meščana, ki se je sicer odzval pozivu, kakor vsi prejšnji, ki pa je šel obvestit bližnjega stražnika. Stražnik je zasačil gospoda »policijskega komisarja* »In flagrantic pri izvrševanju službe. Zahteval je pojasnila. Z zaničljivo gesto mu Je pokazal »komisar« trikoloro. To pa stražniku ni tako zelo imponiralo, da ne bi bil zahteval tudi dokumentov. Gospod komisar se je kazal ogorčenega in bliski so mu švigali iz oči. Pa tudi tega se stražnik ni ustraš'l: Pozval je »gospoda komisarja«. da mu sledi na bližnji komisarijat — in »gospod komisar« je ubogal. Na policijskem komisarijatu pa se je začela druga godba. Policijski uradnik je spoznal v svojem pseudokolegu na prvi pogled nekega bivšega kaznjenca, ki je pod policijskim nadzorstvom in ki je stalen gost javne spalnice.
'TTTT*
Uvoz in prodaja različnega inozemskega manufakturnega blaga
A. & E. SKflBERNE
Mesini trg i ■ li	liana Mes,ni trg
št. 10 LJUDI	ijana š,_ |0
NA DEBELO IN DROBNO.
Vprašan po vzrokih, ki so ga dovedli do tega, da se je povspel do čina čuvarja javnega reda in do tega, da je nadlegoval ljudi, je odgovoril možakar, da »ga je par kupic prevč izpil«, in, da so mu vinski duhovi sugerirali misel, da si je dovolil šalo z izletniki, ki so se vračali v velikih gručah iz dežele. Komisarju pa se je zdel ta zagovor malo verjeten in prepričevalen. Izročil ga je sodišču, ki mu bo jetra in obisti natančneje preiskalo..
2UPNIK OPROSTIL S 24 EKSORCIZMI SVOJO SVAKINJO CELE ARMADE DUHOV.
Iz Arezza v Italiji je prišla vest o slučaju. ki ga smatrajo mnogi ljudje za čudež. Stvar se je baje zgodila v Raggiolu, kjer je izgnal tamkajšnji župnik s 24 ekservizmi iz svoje svakinje Clementine Magii 503 hudiče. Glavni izmed teh so b'li. kakor se trdi v vasi, Lucifer, Škorpijon in Satan, ki so mladenko že 12 let mučili. Vprašan glede teh govoric, je izjavil župnik don Francesco Bordoni, čigar starost Je težko ugotoviti, gibala se bo med 30 in 40 leti in ki ga smatrajo radi njegovega pobožnega življenja vaščani skoro za svetnika. — da je vedel, da je njegova svakinja bolna in da jo je, ker je mislil, da gre za histerijo, povabil v gorski kraj Casentino, da bi se pozdravila. Deklica pa je dobila takoj ob svojem prihodu take čudne napade da se je podal v Arez-zo ter povedal celo zadevo škofu, ki mu je dovolil, da opravi potrebne religijozne obrede, da izžene iz nje peklenska bitja, ki so se vselila v nesrečno deklico.
Začel je z eksorcizmi dne 2. Julija. Ob priliki vsacega eksorcizma so zapustili, po njegovem, dušo svakinje številni demoni. Glavna scena se je odigrala pred nekaj večeri v cerkvi, ko ie bil izgnan iz telesa obsedenega dekleta Satan, najvažnejši izmed vragov. Duhovnik je povedal, da so duhovi njegovo svakinjo na vse mogoče načine nadlegovali. Mnogokrat ji je otrpnil jezik, noge ali pa veki.
Tudi nfo so vprašali ljudje o tej zadevi in odgovorila je, da je mislila, da je bolna na prsih. Jako vesela je, da je konečno ozdravljena zla, ki jo ie žalostilo celih 12 let Dejala Je, da ie rekel tudi pateT Sera-fin di Prato, ki je naredil že toliko čudežev. ko ga Je obiskala, da je obsedena in da je ne bo mogel noben zdravnik ozdraviti.
: Tudi rešitev stanovanjske krize. V
Hrdlorezih (češkoslovaška republika) so se pojavile nove rodbinske hišice, za katere ni bilo treba plačati visokih investicijskih prispevkov in kupovati obširne parcele. To so — izranžirani, nerabni železniški vagoni. Novi hišni posestniki so zaprosili občino, da jim da v najem mala zemljišča, na katerih si nameravajo zgraditi svoje domačije. Parcele jim je občina prepustila za odškodnino po 50 čK letno. Med izranžiranimi vagoni se nahaja bajč tudi bivši salonski vagon nekdanje cesarice Elizabete, v čegar mehkih blazinah se bo sedaj prijetno zibala njega nova lastnica.
Ali ne bi bila tudi pri nas, in zlasti v Ljubljani, mogoče, za deložirance in druge, od stanovanjske krize prizadete stranke, poskrbeti na ta način vsaj zasilna bivališča? Kolikor nam je znano, se nahaja po različnih postajah vse polno nerabnih vagonov, ki bi jih vlada lahko dala strankam na razpolago.
Prosveta.
Akademski krožek v Kranju je prevzel od pisatelja Josipa Kostanjevca v razprodaja nekaj izvodov njegovih leposlovnih del kakor: »Zbrani spisi I« in roman »Krivec*. Cena »Zbranih spisov I« je 5 Din, »Krivca« 10 Din, s poštnino 1.50 Din več. Knjige se naročajo pri društvu in plačajo po priloženi poštni položnici.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Naroialte m širite
<<
Izpred sodišča.
RABIJATEN ČLOVEK je Stanko Gabršek iz St. Vida. Dne 29. maja se je napil »jeruša«. Na poti proti domu je srečal posestnika Janeza Cerarja in Aioj zija Jermana. Brez vsakega povoda je udaril Alojzija Jermana s kolom po čelu in rami, tako, da mu je prelomil ključnico. Nato je napadel še Janeza Cerarja in I. Kvedra, ki je prišel prvima dvema na pomoč — s kolom in nožem ter je pri tem Cerarja lahko telesno poškodoval.
Zagovor: »Se ne spominjam. Z dvema prijateljema sem se napil žganja. Bil sem popolnoma pijan. — Odkar me je leta 1917 nekdo po naključju po glavi udaril ter me je granata zasula, sem takoj pijan, posebno, če mešam ...«
- Predsednik: »Pa se niste obnašali, kakor pijanec.«
Obdolženec: »Jaz nikoli ne padem, če sem še toliko pijan.«
Predsednik: »Pa zakaj ste jih napadli?«
Obtoženec: »Sta m’ mogla že kej na-rest. Če sm jest pjan, pa jezn, sm hudič. Na morm nč zato ...«
Državni pravdnik: »Potem bi bilo pa najbolje, če bi Vas v kurnik zaprli za celo življenje.«
Priča Janez Cerar izpove, kakor trdi obtožnica, s pristavkom, da obtoženca do takrat niti poznal ni ter ni nikdar imel ničesar opraviti ž njim. »Najprej je Jermana, potem je pa še mene zato, ker sem rekel: »pusti ga no pri miru«. — Da bi bil obtoženec pijan, nisem opazil.«
Priča Jerman istotako izpove, da sam ne ve, zakaj ga je obtoženec udaril s kolom, ker mu ni nikdar nič žalega storil.
Priča Kveder izpove: »Prišel- sem slučajno mimo. Ko sem videl, kako je obtoženec Jermana s kolom po glavi udaril in na tla pobil ter napadel tudi Cerarja, sem skočil mednje. Imel je nož v roki ter je hotel baš Jermana zabosti. Zgrabil sem ga za roko ter mu nož vzel. PogTabil je kol, a tudi tega sem mu vzel.«
Predsednik:	»Slišite,	zakaj	pa	je	vse
to naredil?«
Priča: »Malo pijan je moral biti. Sploh je pa, odkar je prišel iz vojske, jako razburljiv človek. Kadar je pijan, je pa kakor živina. Pred vojno ni bil tak, bil je miren človek, dobro ga namreč poznam, ker sva skupaj »fantvala«.«
Predsednik: »Torej mislite, da je bil nekoliko pijan?«
Državni pravdnik: »Ampak klal in pobijal je, kakor mesar.«
Neka ženska priča skuša obtoženca zagovarjati, trdeč, da sta ga prvi dve priči pretepavali in da je bil popolnoma pijan. Pri konfrontaciji ostane vsaka priča pri svoji izpovedbi.
Predsednik: »Ženske vedno malo drugače vidijo, kakor moški.«
Sodba: Stanko Gabršek je kriv hudodelstva težke in prestopka lahke telesne poškodbe in se obsodi na 4 mesece težke ječe, poostrene vsak mesec z enim postom, enim trdim ležiščem in eno temnico.
DVAKRAT OBSOJEN, NAPOSLED PA VENDAR OPROŠČEN.
Dne 13. marca se je v SemrajČevi gostilni v Tomačevem grdo popivalo. Po policijski uri je . dosegla vinska navdušenost svoj višek. Med vinskimi bratci v gostilniški sobi je nastalo prerivanje, prijatelji so se začeli prepirati med seboj, in državni uslužbenec H. je razbil par šip. Tako je bilo v gostilniški sobi. Splošna razburjenost je okužila kmalu tudi kuhinjo, kjer se je nahajala med drugimi Katarina H., stanujoča Med hmeljniki. Katarina H. in gostilničarjev sin Ivan Semrajc že dalj časa nista ravno prijatelja. Stara mržnja je privedla mladeniča do tega — vsaj Katarina -H. tako trdi — da je, ko je slučajno prišel v kuhinjo in zagledal tam Katarino H., svojo nasprotnico brez vsakega povoda udaril z nekim trdim predmetom — enkrat po glavi, enkrat pa po ustih — tako, da je ženska precei močno krvavela. Zadeva je prišla pred okrajno sodišče.
Obdolženec se je zagovarjal s tem, da je trdil, da je bila Katarina H. tako pijana, da »se je kar po tleh valjala«. Pri tem se je udarila sama. On ž njo ni imel nobenega opravka. — Poškodovanka se Je drugi dan napram Ujčiču sama Izrazila, da je bila tako pijana, da ničesar ne ve. — Katarina H., kot priča zaslišana, je decidirano izpovedala, da jo je udaril obdolženec.
Ivan Semrajc je bil radi tega od okrajnega sodišča radi prestopka lahke telesne poškodbe obsojen na 3 dni zapora in plačilo 150 Din odškodnine.
Zoper to sodbo je prijavil Semrajc vzklic. Vzklicno sodišče je sodbo razveljavilo in odstopilo zadevo okrajnemu sodišču v ponovni pretres.
Okrajno sodišče je Semrajca zopet obsodilo, in sicer to pot na 48 ur zapora.
Semrajc je pa trdovraten človek; ni izgubil poguma, temveč je prijavil zope' vzklic na deželno sodišče.
Vzklicno sodišče je dopustilo 2 nov;
Ptiči:	.	.	,
Leopold Hafner, skladiščni delavec izpove, da je bila Katarina H. vlnj®' na. To sklepa iz dejstva, da je prepeva in kričala.	i.	.
Predsednik: »Ali je bila hudo P jana?«	*
Priča: »Korajžna je bila-« . Tekom nadaljnega zaslišanja izP Hafner, da ni videl, »kako je Katarina • padla.« Slišal je vpitje, zato je tekel v Kuhinjo, kjer je videl Katarino H. na “et* vratmi ležečo in na obrazu precej .ra0. . krvavečo. Kričala je, da je Semrajc Kr celega škandala. — Tudi je res, da je P zneje mož Katarine H. iskal Ivana Sem ca, da bi ga pretepel. Več priča ne ve.
Druga priča je Ujčič, policijski po -uradnik, stanujoč Med hmeljniki.
Predsednik: »Kaj vam je Katarina H. pripovedovala dan po kravalu v rajčevi gostilni?«	.
Ujčič: »Prišla sta k meni ona in man Ivana Semrajca. Katarina H. ie dejala: » si bolj učen, kakor jaz. Svetuj, kaj bi o
najbolje storiti.« ---- Namreč njen mo*
bil ob službo, ker je ubil v gostilni P šip... Jaz sem rekel: »Najbolje je, <*» ^ vsi poravnate. Idite na žandannerijo prosite gospoda stražmeštra, da naj st ne da naprej. Toda tudi ti moraš sem rekel Katarini H. — čene boš tudi ma kaznovana. Nato mi je odgovorila: » smo bili vsi napiti, da nismo vedeli, delamo!« —	,	,
Predsednik:	»Ali je sploh a**0
holu udana?«
Ujčič: »Bilo je pred letom dm./-* _ še ni bila poročena — ko me poklice kega dne njena sestra v svoje stan Dejala je, da ne ve, kaj ima njena. v nai jo grem pogledat Ko semnri aikobolu
sobo, mi je udaril strašen vonj P°____
v nos in takoj sem vedel, kaj n J«-sem: »Manj naj pije!« -	redsednikl
Katarina H.: »Oospoiiv	men
Prosm, tale člouk ni nov jjc p ^je!« — p	v-rSiTotroke mate... Boh
Proti Ujčiču: »V,, 5Wp„tt Semrajcu: »Tl vas bo štrafov!« — ^rou s’ me, pa nuben druh!« .	.	obdoi-
Zagovornik dr. VrIV*Končno Je ženca prav dobro zagovarjal-	g	bl
predlagal oprostitev, s pristavkom..^ bilo pa sodišče kljub vsemu p -.prilaga® mnenja, da je obdolženec kriv, P vsaj denarno globo.« —	.	:«	*
Državni pravdnik Domenlco isto vervo plediral za obdolženčevo do ter je mladeniča pošteno okrcal: »rv* na gori, pijana doli — tak mlad fant . pravice tepsti drugih ljudi, tak mlad ■»», naj se rajši uči! — »Sicer pa,« Je de)" »krivda je jasna, — o tem je prepriča«" celo zagovorništvo, ki subsldijarno pre“” laga denarno globo. Temu predlogu se P* tudi jaz pridružujem.«
Po daljšem posvetovanju proglasi pre^ sednik oprostilno sodbo, ki se opira v nem na izpoved policijskega aže ta Ujčiča in na dejstvo, da od t0"~, prič, ki so bile pri dogodku navzoče, ^ bena ni mogla izrečno potrditi, da oi privatno udeleženko poškodoaral * t0_ Semrajc. — Ivan Semrajc I® ™b db| rej neverjetno srečo: Po dvakratn je bil končno oproščen! — —	^
Po proglasitvi sodbe stopijo medla-zeleno mizo: »Gospod preasean«1'Katarina gam, da se protokolira, da mi jj^nlk: H. očitala krivo prisego.« — /J' t « — »Saj je gospod državni P|'aV<P„f,i05en 1° Državni pravdnik pa ni tako krv , ^Jc: zaenkrat ne reče ničesar. • v*® vanfU« »Če boste ovadili, bo seveda kazn
Nato pristopi še Katarina H.	-j
Predsednik: »Ne dobite nič! Se boste vrhu vsega.« —	—
87
f I>CAR RKT »jRROIGHS:
TARZAN
IN SVET
»fo je zares čudno,« je dejal kapitan. »Obenem se ni zdelo, da Ima napade slabosti in če bi jih tudi imel, bi v tem slučaju ne padel preko ograje, pač pa na krov. Ce ga ni na krovu, mis Strong, je bil vržen s krova in z dejstva, da niste Juli nobenega krika, moramo sklepati, da je bil že mrtev, in sicer umorjen.«
Mis Strong se je tresla od groze.
Šele čez eno uro se je vrnil prvi častnik Javit:
»Gospoda Caldwella ni na krovu.«
»Bojim se, gospod Brentley,« je dejal kapitan, »da se je zgodilo nekaj bolj resnega, kakor le nesreča. Želim, da osebno preiščete vse Cald-wellove stvari, če morda ne najdemo kakšne opore sklepanja na samomor ali umor.«
»Dobro, gospod kapitan,« je odvrnil gospod Brentley in se takoj odstranil.
Hazel Strong je bila vsa potrta. Dva dni je ostala v svoji kabini in ko je končno prišla zopet na krov, je bila bleda in imela črne kolobarje pod očmi. Ce je bdela ali spala, vedno se ji je zdelo, da vidi temno telo, ki je naglo in brez glasu potonilo v mrzlem strašnem morju.
Kmalu potem, ko se je zopet pokazala na krovu, je prišel gospod Thuran ves v skrbeh k njej.
»O, to je zares strašno, mis Strong,« je dejal. »Venomer mislim na to.«
»Tudi jaz,« ze trudno odvrnila Hazel. »Gotovo bi ga lahko rešili, če bi jaz poklicala ljudi.«
»Ne očitajte si ničesar, draga mis Strong. Saj niste vi kriva. Vsaka druga bi storila ravnotako,
kakor vi. Kdo bi si tudi mislil, če pade nekaj s krova, da je bil-to človek. Če bi tudi klicali ljudi, bi bil izid isti. Nekaj časa bi vaše povesti nihče ne vzel resno in bi mislili, da so vas varali nervozni živci. Ce bi pa vztrajali pri svoji trditvi, bi bilo že prepozno, reševati dotičnega; predno bi se ladja ustavila in bi spustili čolne, bi morali veslati še milje daleč nazaj, da bi našli kraj, kjer se je odigrala tragedija. Ne, nikar si ničesar ne očitajte! Storili ste za ubogega gospoda Caldvvella več, kakor le kdo od nas, ker ste povzročili, da so ga sploh iskali.«
Hazel Strong so genile te prijazne, vzpodbujajoče besede. Odslej je ostal gospod Thuran večkrat pri njej, da, tekom cele vožnje se je komaj ganil od nje. In ona ga je cenila bolj in bolj.
Thuran je izvedel, da je lepa mis Strong iz Baltimora premožna deklica, ki ima svoje lastno premoženje -in pričakuje še bogato dedščino. Vsled tega ni zamudil še večkrat poiskati njeno družbo.
Sprva je nameraval v prvem pristanišču zapustiti ladjo. S Tarzanovo odstranitvijo je pač dosegel svoj namen. Hotel se je kakor hitro mogoče vrniti v Evropo in potem s prvim brzovlakom v Petrograd.
Medtem pa je dobil druge misli, ki so popolnoma predrugačile njegov prvotni načrt. Premoženje te Amerikanke res ni kazalo zavreči, posebno ker je bila lastnica krasna deklica.
»Vraga,« je dejal sam pri sebi, »kakšno senzacijo bi vzbudila v Petrogradu.«
Odkar je gospod Thuran upal na te milijone dolarjev, je pokopal svoj prvotni potovalni načrt. Zdaj je govoril o nujnih poslih v Kapetowu, zaradi katerih bo moral nekaj časa ostati tam.
Mis Strong mu je povedala, da obišče tam svojega strica in da bo ostala s svojo materjo najbrže več mesecev tam.
Razveselilo jo je, ko je gospod Thuran dal razumeti, da se bo tudi dalj časa nudil tam.
»Upam, da ne prerušimo našega znanja. Kakor hitro pridemo tja, morate obiskati mamo in mena.«
Thuran je bil tega zelo vesel. Gospej Strong pa ni bil tako všeč, kakor njeni hčerki. Ko sta nekega dne govorili o njem, je dejala:
»Sama ne vem, zakaj mu pravzaprav ne zaupam. Zdi se v vseh ozirih popoln gentleman, toda včasih imajo njegove oči tako čuden izraz, ki ga ne morem popisati, ki me zelo neprijetno dirne.«
Hči se je smejala. »Kaj si ti vse domišljuješ, mama!«
»Je pač tako. Na vsak način bi mi bil gospod Caldwell ljubši.«
»Tudi meni,« je pritrdila Hazel.
Gospod Thuran je večkrat posečal hišo Haze-linegastrica. Bil je genljivo pazljiv in skušal ustreči vsem njenim željam, da ji je bil zmirom ljubši. Ce je potrebovala ona ali njena mati ali stric nekoga, ki bi ga spremljal, ali če je računala na kakšno drugo prijateljsko uslugo, je bil gospod Thuran zmirom na mestu. Tako ji je postal skoro neob-hodno potreben.
Ko se mu je zdel čas že ugoden, jo je zasnubil. Toda Hazel je snubitev tako osupnila, da sprva niti vedela ni, kaj bi mu odgovorila.
»Nikdar nisem mislila,« je dejala, »da imate take namene in sem vas zmirom smatrala svojim, res dragim prijateljem. Zaenkrat vam ne dam še nobenega odgovora. Pozabite, da ste zaprosili mojo roko. Ostaniva, kar sva si bila. Morda odkrijem kdaj, da so moja čustva do vas več kakor prijateljska. Vendar nisem doslej niti trenutek mislila na to, da bi vas ljubila.«
S tem odgovorom je bil gospod Thuran že popolnoma zadovoljen. Obžaloval je, da je naskočil Prehitro, »ker pa je Hazel že tako dolgo ljubil, je mislil, da ne more več hraniti te skrivnosti zase.«
»Odkar sem vas videl prvič, Hazel,« je dejal, »sem vas ljubil. Čakal bom, ker sem uverjen, da mora biti tako velika, odkritosrčna ljubezen, kakor je moja, poplačana. Edino, kar zaenkrat zahtevam od vas, je, da ne ljubite nikogar drugega. Mi obljubite to?«
* I®
»Nikdar nisem ljubila v svojem živli^i1^’* odvrnila ona in to mu je zadostovalo. Da, ,.o0 tako poln zaupanja, da je domov grede za morjo prepeval pred se in v duhu gradil ob ^rn®tnter0 je krasno vilo za en milijon dolarjev, pred kate plesala na valovih elegantna jahta.
Drugi dan je doživela Hazel Strong eno_ s ^ najveselejših presenečenj: ko je prišla iz ne j^e tarjev prodajalne, je trčila naravnost na
Porter-	,.n	kako
»Kaj? Jane!« je kliknila. »Za božjo voljo* prideš pa ti sem? Saj komaj verjamem ‘aS očem.«	„e*
»Da, jaz sem!« je kliknila ravnotako	4
čena Jane. »In jaz sem mislila, da sl v Baltu0 , Zraven sta se obe prijateljici objeli 01 srčno poljubili.	j je
Potem sta si pričeli pripovedovati in	** ja v
izvedla, da je lord Tenningtonova jahta dosP_ Kapetovu in da nadaljuje jutri svojo vožnjo o padni Afriki proti Angliji. »Tam se potem P01 je končala Jane.
»Ti torej še nisi poročena?« je Hazel.	ge.
»Še ne,« je odvrnila Hazel in pristavila-
j-oči01’*
ašala
lela bi, da bi me delili milijoni milj od Anž Ptem so prišli medsebojni obiski, skuP0^^ sila in izleti v okolico. Gospod Thuran je bil v ^ dobrodošel gost. On sam je povabil «osp0 .fiu)jil kosilo in skrbel zato, da se je posebno Pnl1 lordu Tenningtonu.	|]02j,
Nekga dne, ko sta bila sama, mu Je zau^. da bo njegova zaročitev z mis Strong	0jti
glašena, kakor hitro pridejo v Ameriko. »Toda besede o tem, dragi Tennlngton, niti besiede
»Bodite brez skrbi,« je odvrnil lord, * s umem popolnoma. Vendar vam čestitam. ** famozna deklica.«
Gospod Thuran je uvidel novo možnost v Evropo in takoj drugi dan spregovoril o teto-
,
enodružinska kmečka hii» v okolioi Ljubljane. Ponudb« * navedbo cene na upravo list« pod ,,Čimpre}e'.	_____
kakor tudi vsa fotografska dela izdeluje najhitreje lotograf Hu-gon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg 7.
4 letni, |e za 500 Din naprodai Informira se pri graščini Brdo pri Kranju.
TTTTTTTV
mmTU
Stran 5r
JUGOMETAUJA
OBČNA KOVINSKA INDUSTRIJA L3UB13ANA, KOLODVORSKA ULICA 18
>««>e«cue »Ms,
Teletom 229
PavIIjore G 221
Izdeluje naicenejša vsakovrstna kotlarska, vodovodnc-lnštalceiiska, bravarska, llmar-slca In Icovlnostlskarske dela; montaža top-lodarov, špecijalni zavod za vsakovrstno podnkovenje in autos. topienje vseh kovin
Konkurenčne cene!
Konkurenčne cene!
F8AMC CERAR,
družba c o. z.
v Domžalah pnljubllani tovarna
slamnikev
inklebukev
zaloge v Celju, Gosposka 4.
Popravila se spreiemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešei nova ul 5. na dvor. Kovačič & T-ršan.
Gradbeno podjetje
Arhitekt
Blebsooder Rnez
J pooblaščeni senzal Ljubljanske J borze se priporoča za izvrševanje
j vseh borznih naročil
| posebno za posle v elektih, vseh { vrstah žita in moke, jajc, sena, | ::: slame, fižola, vina itd. itd. :::
J
H
Jesenice.
Stavbna vodstva:
LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
Pohištvo
vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne sobe, kuhinjske oprave, pisarne itd priporočam po jako ugodnih cenah
3osip Andlovič,
strojno mizarstvo karlovška cesta Stev. 22.
ZALOGA POHIŠTVA, komenskega ulica štev. 28
¥sb vrste Mmnili
za Ljubljanski velesejem, bodisi na zunanji ograji ali v notranjih prostorih dobavlja še vedno, kakor do sedaj tvrdka
PRISTOU & SJMICiEL«!
Aleksandrova c. 1. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. strokovno izučena špecijalista za črkoslikarstvo v vseh panogah te stroke.
Špecijaliteta: steklene napisne firme, slikanje državnih in drugih grbov po predpisih. Izvršitev od najenostavnejšega do najpreciznejšega modernega sloga.
Naročila za Ljubljanski velesejem prosimo pravočasno, da nam bo mogoče iste točno dobaviti.
Telefon 908	Ustanovljena	1993
Najboljša kolesa in šivalni stroji
za rodbinsko in obrtno rabo so edino
Josipa Petelinca, znamke Gritznsril Adler
Uubliana
ob vodi	Pr@iernov@ga	spomenika.
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico,
r. z, z o. z.
ki postale v novoprauralsnib prostorih
v Uubliani, Mestni Sre štev. ©.
Hranilne vloge in vloge na tek. ražun obrestuje po 8% do 10%. ter Uh izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema ceslje in Inkaso faktur.
MERAKL
SODE, MASTILA. LAKOVE, ŠTUK, EMA3LE, KISTOVE I 3AMACNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOČE NUDI
MEDIČ-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
L3UBUANA
CENTRALA
MARIBOR - NOV! SAD
PODRUŽNICA	SKLADiSTE
TVORNiCE:
L3UBL3ANA-MEDVODE
Denite v juho in prikuhe krepčilo hrane
— JUHAN —
imate iz preprostih jedil izvrstno, zdravo in redilno hrano.
Sulie eolse
kupuje Sever & komp Uubliana, Wolfova ulica.
ti Mi fi-iMi
došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljubljana.
dobro ohranjeno pohištvo za 1 sobo in kuhinjo. Ponudbe na upravo lista poo , Pohištvo".
samski, trezen in zanesljiv se spiejme takoj v stalno službo s plačo in vso oskrbo po do govoru. Ponudbe je poslati na: VINKO TOMŠIČ, valjčni mlin Vrhnika št. 333.
Kuni se
do 200m- zemlje na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod ..Dom“.
s posebnim vhodom išče gospodična s 1.ali 15. septembrom Ponudbe na upravo lista pod „Mirna“.
ohranjena stanovanjska baraka se kupi.
Ponudbe na upravo lista pod ,,Takoj“.
znamke ..Ilirija", štev. 6, za pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter. Trži? štev. 220
z večletno pisarniško prakso sprejme čezumo delo v kaki pisarni eventuelno tudi na dom. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod ..Vestna".
Hm Kolo
„Puch“ 5 ks, v dobrem stanju se vsled odpotovania proda za 5 200 Din. jamski trg 106, Zelena Jama, Ljubljana.
iščem lokal na prometnem kraju, ako mogoče s stanovanjem bilo na dežeif ali v mestu. Ponudbe
na Alojz Jager, krojač, Laško.
Stiskalnico (prešo) za stiskanje grozdja in sadja, srednje veliko, dobro ohranjeno. Ogleda se lahko vsak dan, Dolenjska e. 23 pri hišniku Krajšku. Pismene ponudbe je poslati do 28. t. m. upravnemu odboru dr. Orožnovega dijaškega doma (Univerza) Ljubljana.
m stiovanie
in dobro domačo hrano
se sprejmeta dve deklici (učenki) iz dežele od 12 - 14 let. Ljubljana, Krekov trg 7, pritličje levo. F. POŽAR.
se dobro ohranjen štedilnik Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „ Štedilnik".
izučen v manufaktu n špecerijski stroki, vojaš. e prost, išče mesta za takoj, kjerkoli Gre event. tudi ža potnika. Po nudbe pod ,,Pošten" na upravo Usta.
Parni kotel zi nizki pritisk, pripraven za vsako manjšo industrijo ali obrt.
Parni strol 45 H P.
Btijar znamka „Seifert“.
VOZ (Kočij* gumi koles*) in brum ter
konlsko opremo.
Vse v dobrem stanu se ceno proda.
Natančneje se poizve pri portirju hotela„Ston'‘Ljubljana.
pri Kranju, z vrtom in travnikom se proda. Poizvedbe pri upravi graščine Brdo pri Kranju.
Tura,
mlad, samostojen, želi znanj* svrho ženitve, z gospodično, ki bi imela veselje do gostilne in nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod ..Srečna bodočnost" na upravo lista.
prevzame proti nizkemu plačilu razna ročna dela.
Ponudbe n* upravo list*
pod .Marljiva".___________
parno in kadno kopališče v hotelu „Ston“, edino v Ljubljani.
domači izdelki.
fliioiatoa:
l&ftfflltH najnovejšega amerl-Mlill! Ji kanskega tip* Evans", ,,D. K W. ‘, ..Perseh", .Vironette", „Motorelle‘\
FiiBlPtfc "alftVgu-
ma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokoles* in šivalne stroje vedno v zalogi. Predprodajalci in mehaniki nižje cene. Sprejmejo se tudi vsa popravila, emajliranje in poniklja-nje. .TRIBUNA \ F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška cesta štev. 4.
Razstai ni paviljon „F“ št. 191.
nova, kompletna, jesenova, politi rana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
Podružnice:	< Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi) >	Ekspoziture:	i
Maribor Novo mesto		Konjice	L
Rakek Slovenigradec Slovenska Bistrica	Izvršuje vse bančne posle najtožneje in nalkulantneje. Brzojavi: TRGOVSKA. Telefon: 139, 146, 457.	Meža • Dravograd	
Prva žebljarska in železoobrtna \
zadruga v Kropi in Kamni gorici
Brzojavke: Zadruga Kropa
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija)
Telefon interurban: Podnart 2
%
Žeblji za železnice, žeblji za ladje, črn! aU pocinkani, žeblji za zgradbe. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje In splava, železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid itd. Vijaki z maticami. Zakovice za tenderje, kotle in mostove. Vijačni čepi. Verige.
»NARODNI DNEVNIK.
cesta 35
Na velesejmu paviljon F
Brzojavi:	S	troj
Telefon 142 in 280
Stroji za obdelovanje lesa —Turbine Transmisije in železne konstrukcije
Ognjegasne potrebščine ZVONOVI Sesal j ke — Armature
USI Železoli varna Kovinolivarna
ZDRUZEnE DPEKHRnE D. D. UUBLJflflR
Miklošičeva cesta 13
preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču fn Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema, zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
zidno opeko
Opozarjamo na naš paviljon na velesejmu!
Na željo se pošlje takoj popis in ponudba!
aeea©6©0©©806688Q©6eeee0a60aaQ9QQQQ0Q®Q99Q99©9QQQQQ9®Q0@©©©QQQ998Q©©©@€
Ustanovljeno leta 1874.
(Industrie Yougoslave de Huiles & Couleurs)
d. d.
proizvaja vsakovrstne zemeljske, pigmentne In kemične barve od
najnavadnejše do najfinejše vrste
Paviljon E, koja 29-30