Učitelj naj ne bode samo učitelj, ampak tudi vzgojitelj. Vzgoja človekova nam dela pogosto velike težave in britkosti. Temu se pa ni čuditi; saj se tudi naj spretnejšim vzgojiteljem ni nikdar bolje godilo. Konfucij, slavni vzgojitelj starega veka, je rekel na zadnjo uro: nNi se mi posrečilo". Tudi dandanes ne pade vsaki nauk na plodovita tla; a kljubu temu ne smemo obupati, temveč delati vztrajno za vzvišeno stvar, za katero nas je odločil modri stvarnik. Neka bojazen res prešine vzgojitelja, če resno misli na težavno delo, katero mu je naloženo. Gotovo pa je, če hočemo kaj dobrega sadii imeti, moramo temeljito vzgojevati, a ne površno ravnati. Vzgojitelj v šoli mora se združevati z doraačo hišo in svojega gojenca pred vsem dobro poznati. če v družini ne vlada in ne vzgoja razum, potem gotovo ne dospemo do razurane vkupnosti. S samo pametjo brez razuma ne inoremo doseči pravega soglasja. Zarad tega bi ne smel ustanovljati družine nihče, kdor ni razumen. To je pravi pomen naredbe, katera ukazuje, da se smejo le samostalni ljudje možiti in ženiti. Prava samostalnost pa ni samo financijelna neodvisnost, tudi ne zdravje, ampak razum, to je, da ima človek resno in trdno voljo, človeka vzgojevati. Opazujmo družino, v kateri ne vlada in ne vzgoja razum, vender pa pamet. Gospodar in gospodinja sta pametna in imata tudi trdno voljo, pametno vzgojevati svoje otroke. Bog jima je dal dvoje otrok, sinka in hčerko. Obadva kažeta, da ne bodeta neumna. Stariši, seveda, jih vedno tako vzgojajo, kakor sami ravnajo. Dečku vedno pridigujejo: nti moreš postati dober gospodar", in deklici pa: nti moreš biti dobra gospodinja". To so res lepe besede, pa zelo pomenljive; kajti kmalo se prikažejo v obeh dveh nevarne korenike sebičnosti ia samogoltuosti. Otroka postaneta najpoprej drug proti drugemu nezaupljiva in na zadnje pa tudi še celo do starišev. Deček pričnc premišljevati in računiti, koliko stane hrana in obleka njegove sestre in koliko bode on zato manj premoženja imel. Ravno tako misli pa sestra o bratu. Ona misli na doto. Obadva pa mislita o stariših, če ni to ali ono nepotrebno pri hiši, ter računita, koliko bi utegnila radi te ali one stvari lehko več dote iineti. Na zvunaj pa delujejo vsi štirje vkupno, ter uporabljajo druge ljudi kot sredstva, da se njihovo premoženje vekša, ali po domače rečeno: vsi štirje vkupno Ijudi odirajo. človeka strese mraz, če pomisli, da bi moral dalj časa v taki družini bivati. Govori se vedno o pridobitvi denarja, o štedljivosti, o kupčiji, o dedščini i. t. d. Manj razumne ljudi hvalijo, a druge grajajo. Čim bolje se jim mošnje z denarjem polnijo, tem bolje se jim pa srce krči. Čim bolje se pamet bistri, tem bolje se pa razum, kolikor ga še imajo, izpodriva, in ona vez, katera veže družino k edinosti, je vedno tanjša — da se nazadnje utrga. Ako se sin oženi s ženo njemu enakih misli, poteni se ponavlja stara pescni. Ako vzame ženo, katera ima razuna in občutno srce, pa manj bistro paniet, kakor on, poteni postane ona prava mučenka njenega srca in razuma. Ce pa vzame on kako nespuuietno ženo — kar se prav lehko zgodi, če iina denar — potem postane ona prava sužnja. Lehko si mislimo, kako taki stariši otroke vzgojajo. Kaj se bode pa zgodilo s hčerjo oraenjene družine? Ako vzarae razuinnega in pametnega moža, bode skušal on njo tudi razumno narediti, pa ne bode se ilu posrečilo. Sebičnost je že pregloboko pognala svoje korenike. Zložnost se večkrat moti in pri vzgoji otrok ima on velike težave. Kmalo je on največji trpin in borivec. Ako pa vzame hči moža njej enakih misli, no potem se ponavlja življenje očetove hiše, k čemur se še večkrat pridruži, da družini druga proti diugi postanete mrzli in nezaupljivi. Ako pa vzame dekle nerazumnega, neuranega in zraven še slabotnega moža, potem postane on brez dvombe suženj — škrpeteljček — svoje žene. Kakšna je potem vzgoja otrok, se lehko vidi. — Na materino ljubezen tudi ne sniemo dosti računiti. Ta je tudi le sama sebičnost. Mati hoče v otrocih sama sebe videti. Ona vedno deluje na to, da imajo otroci iste lastnosti, kakoršne ima ona. Taka družina ne zmanjšuje splošnih bolesti prav nič, ampak jib še celo povekša. V družini mora torej razuiu vladati iu vzgojevati. če pa v družini razuma nianjka, uaj šola na otroke razumno vpliva, ter naj si prizadeva, da v družini primanjkljivi razura nadomesti. Ljudski učitelj naj v takih slučajih. pokaže, da ni le učitelj, ampak tudi vzgojitelj. J- Dimnik.