IZ. nulta. i umu, i t*H, H lamrii Uli. L lito. .Slovenrid Narod* Ttt* po p«Kli ■a Avstro-OgraJu>: m NcibAJo: ttlo 1«to ■kapaj napr«| . K 28*— nšo Mo n«pr«t . . . K M ~ fit^Si : : :: : *£- »A~rt*> * ~ ** *•**« «t mesec » • • • • 250 ctk> to*> napnj . . . . K 3ft.~ Vpraianjeoi gtode tnMnkrv m aa, pnložt u odgovor doptoate »U iMinka, fprtTalttT* (spoUji, dvoritt« taro}, laallov« mUpm it i, tclttoa tttft. lwwi> se r*£«na)o po pora bi) mm« prostom !■ afapr: 1 bhb visok, ler Al n« iirok prtutor mknt po I vt«, 4vafcra* p« 7 vi«., trfkrat po • r PoaUno ic«iai prostor) 16 rin, paru i« tahvak (m*k fmm*c) 10 *■. Pri r«ć|ih i«»«rd)«fc po dogovoru. Na pwm—■ narotfU fcrtt tolodotat rpotiatve Mročatae te M otftrt. „■•r*4aa tekant*1 fttlttfM at 81. UprtTaMhm baj se f>o*Ujijo naroćnine, reklamacije, inscraH L L i, t» i« •doiifiiilritlva« atvatl. ,Slov«nsid Narod" velji ▼ LJafcltaal dostavljen m dom ali če se bodi pooj s •rio leto mprej . . . . K 2640 I četrt leta „ ..... 6*6* po! leta „ .....13-20 | na mesec „ . . . . 9 2*20 ■ ■ PoMaesM ftorllka valja 19 Tlnarfer. —^—— Dopisi naj se fraakirajo. Rokopisi se ne vračajo. UrotaU^ra: KaaZlora mlioa *L 5 (r pritličju lero.) talaloa 4t 34. DunaJ, 15. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: VZHODNO BOJTSCE. Ozmsnike čete so zajurllale včaraj popoldne ^as Vadenl, zadnji kraj« kf ga Je Imei sovralnik Južno od ftereta še zasedan. Na klinom krilu annadne fronte gooeralobersta nadrojvodc Jsžeia so Izvršili Rusi In Romani moćne napade na rx)zic!je severno od doline Su-lite, ki tmo flh zadnje dni ravrell. Napade smo porsod zavrnili. Bolj proU seteru ničesar novega, [TALIJANSKO BOJI^ĆE. Na fronti ▼ Dolomltlh so razstre-file naie čete preteklo noč ob Ve'f-fcem Lagazuofu skalnato steno ob |«žnl sten? med Issrno In sovražno pozicijo. Razstreiitev se Je popclno ma po$reč:!a. O1o!?ok prepad \oč\ se-đaf oba natprotnnta. Na kn*kf fronti od ča«a do čr»«a sekoftko iirthnei^e artiljerijsko de-lOTan]*. JUGCVZHODNO BOJISCE. Nelzpremec^enOk Namestnik naČfln^Vn grcrcrainega 5taba pl. H 0 f e r, fml. Hs sraio đofouIo. B^roiln, 15. jarmarja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroća: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOH^CF. Seremo od Somme fe trajal žl-v^?ien artl!!erijsSri osenj. Na vsč toč-Iiah snio zavmfll šunke sovrnžnlh patrulj, Jastnhn Izrldnim oddelkora pa Je Je posrećilo v usrno'nfh pod-% zeff'b pripajati aazaj rjete in stroj-ne pr^ke, VZTfODNO BO.IT5CE. Armadna skupina general- fcldmarsala princa Lc- opolda B a v a r s k e z a. Pri slabem Tremeoa \t ostalo bojno Ć9\ornv\e tnajhno. Armadna fronta u«neral-obersta nadvoj. Jožefa. Se v crno od doline Sušite so roočnejše ruske In romunske si!« na-padte nafe na novo zavzete pozlcfje *eTerno od doline Sušite* Sovražnlk Ie povsod odbit. Armadna fronta general fcldmarlala von Macken- sena. Med ItHvom Bazaula In Sereta Je bH kijub neugodnernu vremenu v naskokfi zavzet zadnji kraj ft?žno od Sereta, ki %o za Rusi ie držalf, nam-reć kraj Vadenf. M4KPDONSKO BOjiSCE. Neizpremenjenck Prvi genera-r.- kvartimi rao^ster v. Ladendorfl. R&Tisho vEčerno porodio. Beroliiu 15. januarja. (Kor. urad.) VVolffav urad poroca 15, januarja xvećer. Nazapaduinvzhodiraa-lo bojnega d « 1 o v a n ; a. Med dolino Casinn in Susita ttr pri Vadenih smo zavrnili močiti ruski na* pada. Mirovna vprašanja. Đolgarska ui mirovna ponudba. Sofija^ 14. januarja. (Kor. urad.) Bolgarska brzv)javna agentura poro ča: Dr\9 7. t. m. se je prcbralo vsem četam na vseh frontah totc armadno povelje z dne 5. januarja: ! Na ukaz Nje^oveg* Veličanstva carja sporoCam, da je bi! mirovni prodiog Njcgovega Veličanstva našega ijubljenega v rhovnega vojnega guspodarja skupaj z vledarji zavez- • i niskih drž*v od naših sovražnikov ▼ j njih nenasitni pohlepnosti prelivati $o ■ nadalje kn. odklonjen. (^)ni noćejo samo zopet uklenlti naie pred nedav- i nim časom osvobojene brate v Makedoniji, rrarveč tuđi uničitl zedlnjc-ni bolgarski narod. Castniki, podćastniki in vojaki! ; Samo vs^ed krivde nas^h pohlepnih ; sovražnikov bo trajala vojna Še na- j prej, Do^ar^ki narmj pa je presta! te mnogo težje izkušnje tn bo triumfiral | v dntgem prihajajoćern boju, ki ga i * ram vsPJ'.ijeJo na^i zahrbtni sovra?- j ! rikL Va5:m r^kam je izroćena usoda i bol^arskega naroda, svoboda. neod-visnost in čast Bolparske. Naše delo ;e sveto. V tem leži na£a moč in s:la. Vaša preizkušena hrabrost in iuna-5tvo so zadosrno* jamstvo za končni uspeh vzvišenc??a zedinj(?nja. Vsemo-gočnl je z nami ker je pravica na naši strani. Zeć^jenf boćarski narod po-šilla svojim bratom in ljubim sinovom prisrčne pnrđrave in želje za končni poraz z^hrbtnih fn nohV?pnlh sovral-nlkov. 2ive!a redfnjena Bnl^arska! Zekov. vrhovni poveljnik. Nevtralnl ftlanor} o ententnl not! W!!sonii. 5tockffo!rn. 13. 'anuaria. ^K»>r. n.) Odorovor entente VVilsonu napravlja \ na Svedskem 7fln sbh vt?«k. T.!?t! vseh ^trank sosrinf^ajo ▼ tem da se o | navedenih mirovnih pokojih ne rnr.re razpravljatf. VelfVo te razočaranie v ententT nriiaznih li^tih. Kod^n|, 11. 'anuaria. (Kor. tirad.) TP^lit'k^n« friavMa o rr;mvn*h v^g;n-jih entente, da ffh nobena politična stranka na \em*kem ne more snreie-t\. 7A\ se torej. d?i je rarnrava o miru, kf jo je dr^svni kancelar prfčel pred mesecem dnl. zaenkrut prekl-nf?na. Toda mir vendar korjka f1a!;e. kakor je ^\*z\ vreĆ Vn»v?m »Vor-w5rta#. Ako je besrda »mir« pndia. ne bo več fz^nHa Iz razrrav. Kajtl ! nf je dcf&t v rTvronf. kjer ne bi na- , ra^ća'a Želfa po rr'ru. '■ Bern, 14 januarja. (Kor. nrad.) | »Berncr Taghlatt« pravi v nekem ' članku o noti Četverozavezt med ! drugim: Sodba te mora glasiti: Cn- \ tenta hi bila nr^la prokrčiti pot mir« s tem, da bi bila sprejela toko na-•protnikov alt vsaj roko nevrrklnih prijateljev. Ona nadaljuj« vojno, .ker tredo njeni nameni za o«vojitvifo d»-žel in svetovnega* gospodstva, Rotterdam, 14. januarja. (Kor. urad.) »Nieuwe Rotterdamsch« Cou-rant« piše: Nad vse čuden vtis napravlja, ako »Newyork Times« Je v naprej proelašajo za nesramnost, č« centralni vlasti pogojev aliirancev ne bi smatrali za zmerne. So *?icer tud! razni a^ r'e.^ki listi, ki, kakor %t rdi. z vso resnostjo verujejo. da pojrojf aliiraice v ne zapirajo vrat za pokajanja in da je seda* vrsta na NemčijL da pove. Je-ll mir še mogoč. Koeln, 14. januarja. K'ilnischa Zrftunij« poroča iz Washin$tona s 12. t. m.: Odgovor četverozveze s« različno presnjt. SploŠni vtisk je ta, da ne pripušča nobene nade za mir r sednnjem trenutku. Na^iolj ;e prese-netil osornf ton note skupa! 7. zahfc-vo. da se TtirČ!ja prežene Iz Pvrope ter da se vrneta Alzacija in Lota-rinq:ija. Amerikanski ??«isoH k •ntentnem« odgovoru. Rotterdara, 14. januarja. »Wor!d« smatra zahteve entent« za ?naKsi-malne pogoje, ki se morejo uresnic'iti samo takrat. ako Nemčija in Avstro- ; Oprska popolnoma podležeta. List men;. da pogoji so v dveh točkah ne- ; moraličri. namreč glede zahtevane i odstopitve ozemlja Italiji in Romuni- j jl. katerega ništa nikdar imeli, v mar- | sikakerrv pogledu pa, zlasti kjer ffre | za mednarrdno politiko Pvrope. j€ dosežen vrliunec idealizma. »World« vpra^tije, ali hi mojrla Nemxiia sedaj še odk^niti priobčenje svojih lastnih mirovnih pogoiev. Ako nim^ ».'olje za to. bi ?crrs!a pred sodho Javnetra mne-nja falostno vlooro »American« meni, da ima nota okniten ton, da se more priti dr> misli, ćn hočeio aliiran-ci v Berlinu diktirati mfr. Centr-ilne države bi nikdar ne sprejele *akih po^ofev In ako h? alfiranci ostali pri svoi'h. ne more biti poprej miru. do-kler ^e rrvavn ena strarka popoHo-ma »'i r>ft r^nklfr se obe Izmučeni ne Trrrurfit*. N^^cem *nvr*?nl »Herald« nrav!, ćn r^^ane ori^ovor fntente ▼ 7*roftov^ril Ip^^rt T^irtifn^nftHSTn do-1rttTT»f»ntov. V nnl"t f^vesH svofe od-?ovorrto^+l n^nram narodom, katere zastopajo in svesti pravičnosti svoje | stvari so oddali odgovorni voditelji entente znova izjavo neodvUnosti lmen< m civilizacije. »New - York Times« vprašuje brez ovinkov, ali bodo centralne države tako nesram-ne, ali bo mogla Nemčija reci, da ti pokoji nišo pravični. Ako bi Nemčija to storila, bi Imela ves svet proti sebi. Južni ie; Mi sit bolqap«;ko uradno porocilo. 13. J * n n a r i a. Romunska fronta. Pred Isaccejo smo provzro-čili z ojarnjem svoje artiljerije požar na neki sovražn! ladji, ki jo ]e Dona* va jsroreča odnesla. 14. januarja. Ob dolenji Do-navi med Oalacem In Tsaccejo osamljen artiljerijski o^enj na obeh stra-neh. Z našega brepra sem smo bombardirali vojaške naprave v Oalacn ter kolodvor in Železn'Ske mostove v hllžmi rresta. Na kolodvoru je tz-nnihn?! no^ar. NaiHa letala so metala br>mbe na nr«t»n;šče Sv. Jurja In na bližnjo leta!sko postajo. Rusko oradno pr?^oč?1o. 12. Januari a. Romunska fronta. Tekom izvidnega poleta ob dolini Putne je srečalo neko naše le-talo dve sovražni letali, sprejelo boj boj z enim letalom ter je prisililo, da se je spustilo na tla. Južno od reke Oitoz Je nanadel sovra2n;k naše od-r^^ii-e ter yh notisnil nekoliko nazaj. Napad na Rnmtine zapadno od ^rore Casfnui ob rekf Casinti Je bfi odbit. V tef pokraffnf so Izvršili Pomuni sami nansd ter vnarif sovražnfka na vi-šine 2 vrst! proti Jucni nazaj. Tuđi so* vra?nl napadi v pokrafni severovz-hrrivn od Kemnnrfta. in^no od reke T.nrfcf*. t*r prf KntonvfkptTh, 8 vrst fncovrh^dno o<3 izllva Buzava, so bfli brezuspešnl. Makedonska fronta. BOLOARSKO ! RADNO POPOČUO 13. januar ja. Makedonska fronta. Vzhodno od Crne sta poskusill dve sovražni stotniji pribli-žatf se našim poztcijam, s svojim ognjem pa smo )1h prepodili. Samo na nekaterih točkah fronte slaboten i artiljerijski ogenj. i 14. januarja. Samo med Var-darjem in Dojranskim jezerom živah-nejše delovanje sovražne artiljerije. Sovražnik je napadel južno od vaši Stojkovo, njegov napad pa smo že s svojim ognjem zavrnili. Na ostalih odseklh fronte slaboten artiljerijski ogenj. Vojna z lialijo. {TALIJANSKO URADNO POROCILO. 15. ] a n u a r j a. Na trentitiskt fronti običajno streljanje naše artiljerije, da bi motili sovražna Ribanja v pokrajini med Adižo in Asticom. Na fronti Julijskih a!p je bila sovražna artiljerija zelo delavna proti našim crtam vzhodno Gorice in na Krasu. Naši so krepko odrrovartoli ter so obložili nota za sovražno frorrto z zapornim ocrnjem. Prancoskc čete In tež>ta arnjlcška artlljerila na rtalljanskl fronti? »Der Abend« poroča iz Rotter-dama, da franeoske Čete, ki se naha-jajo na švicarski meji, prevzarne]© del italijanske fronte. Oni italijanskl zbori, ki so rmeli oditi n* bojišČc proti Avstriji. odidejo na Balkan. >Qd«. Wieczorna« pa poroča iz Luffana, da bi bila Italija pripravljena opustiti vse vojne ekspedicije v Albanijo fn osredotočiti svoje sile na kraško fronto, ali za nagrado za to opustitev bi morala dobiti na soško fronto tež-ko angleško artiljerijo. TurS&a vmna. TURSKO URADNO POROClLO. 13. januarja. Fronta ob T 1 g: r i s u. Dne 11. januarja je zopet napadiasovražna brigada del naših pozicij vzhodno od Kut el Amare. Za-vmi'i smo ta napad z veliki mi izgu-bami za sovražnfka ter vdrli v protl-napadu v sovražne pozicije. Vjeli smo več mož ter vplenili več avto-matičnih pušk. Glasom dopolnilnih poročil smo odvzeli sovražniku v boju 9. Januarja 6 avtomatičnih pušk ter mnogo orožja in vojnega materijala. — Kavkaska fronta. Nenađni napad, poskušen od ruske sfle, ki Jo cenimo na več, kakor eno stotnijo, so na^e čete zavmile. — Romunska fronta. Ena naših divizij, ki operirajo v Romunijf, je dne 12. ja-fuarja proti poldnevu napadla Mtfia-lejo; vjela je 400. vojakov ter vpleni-la več strojnih pušk. Na begu je uto- LISTEK. Custeli ima besedo. Lufgi C a I c o. Grlo in želodec sta me zopet vlck'a v na^o/jo ćomov.,n) i«, »j ^a tržaSkeza prijatelja, Vzajemneniu pritisku obeh sem se vdal. Zato sem sedel nekoga popoldne zopet v oni gostilni, ki slovi po sladkem svojem vincu in klslem hii nem priimku. Kakor tako shajalttce človešklh bitfj rasluži, ni bilo prazno. Pri dol?! mizi so bili rbrani moji stari znanci, po pokliču obrtniki. po-srstniki in vestni podpomfki najko ristnejšega obrta, to je onega obrta, k! s? ra^rta strofo po svt'>n!vm-skem predpisu, da se mora lačne na-sititi in žejne napojiti. Laćni in iejni so bi!! pa vsi. Ko so radostn* svojim telesnfm potrebam, razvezai se jim Je jer«k In beseda je dala besedo. Marsikatero so uganill možaknrjf lo marsikatero •em si tuđi zapomnil. Za *la vno besedo sta se pol'ena palil* tUruikm Oustell Da«ana ta rudečelični posestnik B'až Bogataj, pravi stric mojega tr7a$kega prijatelja. Toda dancs je Blaža obvladal O"q*^'v V«»r *<• r"^ ^^M^no f*)^ *\ rt jim miznfm prijateljem moral po-ved-iti. kako je svoje dni in prvikrat skočll v jarm svetepa zakona. Ou-stelj s? Je d^l'^o brnnfl. sejral si zdaj 7. dc^feo. zd^j z lrvico v svoje rnz-mrš?ne in nepoč?*ane lase, kenčno *^e ra 'e vdnT sp!o§ni Želji in nekako tako!* govoril: »Ko sem bfl mlad, sem hodil v ^n|o. Po pravici pa povem, da nisem hod'l rad in tuđi ne mnogo. Ranjki naS itčenfk, saj ste Jih vsl poznali, so imeli veliko posla in truda r mojo ne-nbogTjivo glavo. Njihovi prsti so prl-?li vsako uro po večkrat v neko relo nenrijetno dotiko z mojo plavo hi onlmi stvarm', W se dr*e glave. Tako so rasla l?ta in moja ulesa, ne pa tn-dl moja učenost. Ko sem dosegel ono starost, ko se je treba mlađemu člo-vrkn rc^^čftl ali hn no^tsT korišten uđ on# Clovefke družbe, ki si Je !«-^ra!a ra svoj poklič gofitev najum-nf J§e panoge človeSkega gospodax-stva, to je goveđoreje aM —« »Presneto nčeno govor! nal Oi-^fetj.« »eg^l mn Je t besedo Blaf BogmtiO. »Kic inhi omčU toliko učenosti, da te prav nič ne rastopimo. Ali si hodil r enajsto solo na Vrhniki ali kali. kruhom. Presrreto Je bfla lahka moja bi-* saga, ko sem čez par dni rjutraal im vse z^odaj in potuhnjeno zapnščal naš lepi domači kraj in se podtjal v pisani svet, ki ga ie nisem prar nič poznaj. Le toliko sem vedel, da do Ljubljane ie šo gre, potem aa tm vleče. No, pa kaj bf ram tsc to pravfl. Sai vam je vseeno, kfe aem hodil, koliko dežela sem vidti, kolikokrat sem bil sit, kolikokrat so m lgt ćt~ lale pajčovine po trebuhit w diran z. u .2»LoV£a:$fM Ni\itvJum, ufi« 7b. ftnuvarfa ivu: * E2 Hev. nilo mnogo ruskih vojakov v Serctti. Siccr nobenega nomembnega do- godka. lo. j a n u a r j a. Kavkaska fronta. Na levcn krilu smo zavr-nili na dvch točkeh sovražne nrpadc. — Romanska fronta. Naše čete, ki se bore na romunskl fronti, so zavrnife dne 13. januarja sov razne napade. Kljub silnemu ognju sovraž-nika, so vzele dne 14. januarja kraj Vaćeni v naskoku. Na ostalih frontah nobenejra važnega dogodka. Boji ns moriti, »ZAGREB. POTOPLJEN. Dunaj, 15. janoarja. (Kor. urad.) Dne 14. januarja dopoidne ie bil ob srednie dalmatinski obali od sovraž-nega p^drrorske^a Colna brez svarila potopljen mali pasaiirski parnik »Zagreb« (500 ton). Trinajst mož ci-vf'ne^a mostva in 13 potnikov je mrtvih. To dejanjc je vreden sovr-sten čin s potopitvijo »Fkktre* in : malcra parnika -Dubrovnik«. Potopljena anglešlta ladja. Carigrad, 12. januarja. (Kor. ur.) | Dognano je, da je bila ansrleška kri- ! žarka, ki ie bila potcnljena. kržarka »Seaplane« porkodovana ladja-stra-žarka pa najbrž ita'ijanska kanonska ladja. Potopljena transportna ladja. Beroiin, \2. januarja (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Dne ^s. decembra je neki naš podmorski čo!n v angleškem Kanalu potopil neki transprotni parnik 8000 ton, sprem-ljan od rušilcev. Homatije na Grškem. Grska in enteuta. Pariz, 13. januarja. Agenca Ha-vas javlja iz Aten: Miroliu^ni del $n*-škega prebi val stva je veselo pDzdra-Ttl naznanilo, da je grška vlada sprejela ententin ultimatum, kar je srečno resilo položaj. Vlada je že začela izvedene zahtevanih odredb. Mnogo vlakov z vojaštvom in voini-mi potrebščinami je cdšlo v Pe!eno itez. General Kallaris, zapovednik 1. armadnega zbora (Atene) čigar od-stranitev je zahtevala ententa, je za-prosil za dopust. Glasom pcluradnih listov so vojaške oblasti izročile en-teoti šest baterij s prirravki. Vršilo $e je pa tuđi zborovarje 3000 ljudi, ki so, prirejuje kralui udanostne izjave, 'dali izraza svojemu ugovoru proti sprejetju ultimatuma. Čerigo venizelističen. London, 14. januarja. (Kor. ur.) Peuter poroča iz Aten: Iz grskih \ uradnih krognv porocajo. da so ve-nizelisti zasedli otok Čerigo. Kazne poIiH?!!? ™>^t?. = Važen min, posvet. Dunaj, 15. jai uarja. (Kor. urad.) Danes po-poldne ob 4. se ie vrŠtl pod predsed-stvom min. preds. erofa Clam-iMar-tinica daljši ministrski posvet, kate- i rega so se udeležili vsi ministri. — i Grof Clam - Martinic ?c poda jutri v torek. zjutraj v BtidimpeŠto. = Ministrstvo Clam - Martinic. V različnih. v Nemčiii izhajajočih li-stih so bile skoro gotovo z Dunaja . poslane vesti, da sa v ministrstvu j Clam - Martinic nastale težave in da je mogoc;i morebit! ćelo ministrska j kriza. Od neniške strani, ki ie dobr.-> | informirana, porocajo »Bonemiji*. da | te vesti nišo utemeljene. S poljskim vprašanjem se vlada še ni bavila, glede nagodbe z Ojrrsko pa ni v mi-nistrstvu nikake diference. Nagodba j bo v doglednem času dognana med j avsrrljsko in carsko vlado. Glede i drz. zbora, pravi zannnik ^Bohe-mie , da ic dal ministrsk! pred^edrik na posvetovanju z zastopniki ^Nati-onalvcrbanda popolnoma zadovoljive obljube In so nemSki nacijonalci no-poln^ma nrepričani. da ni na politič-nem obnehju ne enesa oblačka. =• Gališko vrra*anje. »Venkov« poroča z Dr*naja: Vlada ie vsem po-slanccm. s katerimi ie prisna doreda! v stik. dala raznmet'*, da je ?aTiško vpra^anic (v smisln sveječa^nega cesarjevega lastnoročr.ega nisma ep. vr.) v rajoni zvezi s polisVfm vpra-sanjem in da je tor ej cr a 1 i š k a z a -deva odložena na čas po vojni. Tuđi vlada ni nikdar iris!!!a na t?. da bi izlučila poljske poslane? Iz državne ga zbora. = Zanirnlvo interpretacijo en-tentine zahteve po >osvoboditvi Tta-Vjanov, Slavanov itd. fz^^d tuiecra jarma^ podaje dunajska ^Zeit«, ki riše: N? treba, da bi razume!! izraz »osvobod!tev« nnra\-nost kot zahte-vo po ra^'osanju av^tro - n&r?l:i+ monarlilje, irten redramo ra !-Mr^ tuđi v notranjepolitičnem 9fiJi*l* Va^kafeor pm U 9* morali m smislu ententinih načrtov odpovedati Galiciji. Nemčiia bi morila izgubili večji del Alzacije in Lotaringije, pro-! vinco Pozuanjsko in druge pokrajine, kjer prebivajo Poljaki, kar bi pome-nilo specijalno za Prusijo konec njene hegemonije na Nemikem. Turčija bi se morala umakniti v Azijo, kjer bi tvorila državo in miiijonov prebi-valcev. Le Bolgariii ne namerava ententa vzeti nobenega ozemlja. To vse »o pogoji, k! jih morejo staviti Ie zmac:ovalci. Ti pogoii dokazujejo, da je ententa odločen.t i adaljevati vojno. Naših pocojev \\ ilson ne pozna, zato jih ne more, kakor je nameraval ! Trimeriarf z ententnimi. Toda že en-tentna nota ga bo podučila, kako se ic r.iotil, ko je reke!. da je mir mi rda bližji, kakor mislimo in ko ie trdii, da so si vojni cilji vojujocih ?e držav, enakl. \V!Isonova mirovna intervencija je bila dosedai Ie dipiomatična epizoda. = Pol»«ki kronski maršal. Poljski državni swet je v svečani seji dne 15. januarja izvolil za kronskega maršala Maclava Nier:'ejowske«fa. Za namestnika je bil iz voljen ,Milku~ lowski - Pomorski. = Bolgarski državnik o mini. Amerikanski vcja^k; publicist colo-nel-Emerson, ki potuje po Balkanu, se je nedavno razgovarjal z bn'gar-skim državnikom Nače vičem, nekdanjim večkrat^im rr-'r«istrom in poslanikom. Načevič je poudaril, da ne verjame. da bi se hiižal mir. Ententa sieer trdt. da hoč^ mir, toda ona hoće zmago. »Brez zmage ni miru* pravijo njeni državniku ki še većino verjamejo v čudeže. Posledica dolge vojne pa bo ta, da bodo evro-pejski narodi izkrvaveli — fizično in trospfKiarsko — med tem ko bndeta Amerika in Japonska ob^^ateli. Zla-sti ogromno škodo b^do trpele Srbija, Italija, Romunija in Francija. Srbija bo morala biti vesela, ako je še kaj ostane: isto velja o Romuniji. ki bi se bila morala po padcu Bukare-šte udati, kakor je to storila Crna gora. Ce ostanejo Rusi v Moldaviji, bo Romunija to bo?ato deželo izgubila kakor nekdaj Besarabijo. Do-brudžo bo morala dati -an\ ćelo karpatsko ozemlje in vlaško ravnino z bogatim; poTii in petrolejsk-'m: vrelci pa Ogrski. 2alostno bo tuđi za Fran-cijo, ki ne bo ničesar dobila, rač pa izgubila ogromno veliko na Ijudeh in prernoženju. Pred ve: kot letrim dni je obljubil Joffre svojim vojakom, da jih porelje v o^rčie Ncm-jijc — dane^ je Joffre odžagan. — Bolgarija se j glede svoje boćočnosti zanaša na velikodušnost in pravičnost svojih zaveznic. Kar bodeta Avstrija in Nemčiia določili. s tem bo Bolgarija zadovoljna. Bolgari nismo megalomani. Hoćemo Ie ujedinjenje vse$ra j našega naroda od Tulče do Ohride. Nobeden pameten človek pri nas ne fahteva, da b' samostonost Srbije ali Crne gore popolnoma prenehaia. Srbski državniki naj bi postali mo- | drejši ter se v bodoče posvetili bolj ' notranjim kakor zunanjim problemom. NTajbo!jša garanc'ja za stabil- i nost bodočih razmer na Balkanu pa \ je ohranitev sedar.je zveze centralnih držav. Bolgari moramo brezpogojno dobiti Bitolj. Niš. dolino Morave. Do-brudžo. Italijani morajo iz Makedonije in Albanije ven. Albanija mora ostati neodvisna država. Odrezati Srbijo in Romunijo od Pmave, to bi bila šlepa maščevalna politika, k? bi povfroči!a Ie nova sovraštva. Pač pa «e mora Boigarifi omogočiti. da dobi oć svojih zavidiji-ih ^or^d neodvisno zvezo 5 centralno Pvropo. Ogrska meja mora biti torej prelo-žena t3l:o. da ?e bo dalo bolgarslio železni^ko omrežje priključiti ogr-skernu. V to svrho bodeta morali Srbija inJ?0T?v!n::a odstop'ti del svo]eja donavskega n^režja. Kaj bo s Solunom in Molđavijo, tf> je ođvtsno od vojne sreče. Ako nam Grk1" ne ostanejo sovražni, bi bilo najbnlje, da ostane Solun grški- Ako pa se ga po-lastijo Angle^i. bodo prišli v poznei-š:h vojnah radi Soluna ne te v kon-f!i?:t s ccrttralnfmi r?r5avarrii. tcmveč tuđi z Qr§ko in Rw??jo. Prepričan sem namreč, da so si angle?ki in ruski svetovni interesi tako nasprotni, da se bodetn sed^nji saveznici Vmahi zon«t 5pr!!. Prsila ritrrt ro^crJ*}1 \r-glcdov več, da bi zmagala. Zato se bo nr'hrž ro!ast?!a romunske M^davne. Na vprn^anje a!" i* v teh t$7-merah trajem mir ra Balkanu r-ogoč. je odgovori! Vačevič: Pa. pod (roto-viml nojroji. Ogavni nogoi ie, da ostane ohrarrjena seđarva zver? centralnih držav In njih vc'aska sila in pri-rra^i'erfo«;*. Ob*"a^tii bodrtr**^ Je otro?V^>. Prva krivca re r^^e rtitf na 5arni*?v-sV^crr rrrr'1"-1, rnii na rrsK?^a carj^. Francija, 'n sicer ne Ie FrancHa pred-«KjiHk» PdkomiUm. temveč Francija L 1890., Francija Louisa Napoleona. Napojeona Ek>naparta, konventa in nazaj do Ludvika XIV. Praiuija ie s svojimi nerrestanimi napad' na svojega nemš-:ega soseda povzročiia tkzv. neniški miliiarizem. ona je ujedinila Neirčijo in vzbudila nieno ogromno silo. Ako ji sedaj v smrtni borbi t nasprotnikom, ki jo je sama hotela, zmanikuje sape, si mora to Ie sebi pripisati. Homatije na Balkanu so v prvi vrsti posledica ruskega i>o-hlepa z njegovim umetno pod^ih«jva-nim panslavizmom in Etreinijerj^in po Carigradu, ter preobtastiiega ■ v^me^vanja Anglije v noiranjcpoii-tične zadevc vztiodnih nar jdov. Ako bi lord Beaconsfield ne bi na berlin-skem kongresu podrl svetostefansko mirovne pogodbe, bi ne bile pri.šle razne balkanske vojne. Bolgnrija bi se bifa mirno razvijala !n bA se ne bila zapletla v vojne s ^voiimi soseda-mi. Mir na Balkanu je mogoč Ie Nrez intri^antnega vmcšavaaja Rusije in ! Anglije. Ta mir bo pr^el le, će se bodo Rusija, Angiija, Francija in Italija tako bale Nemčije in njenih zavetnic, da se ne bodo več upale zanetiti s svojimi intrigami novela požara na Balkanu. = Kako agitira ententa v ne-vtralnib držav ah. Ententa je s svojim odgovor oni \Vilsonu postavila program, ki se «li ćelo njenim prijateljem kor »viSek vsega. kar se more zahtevatic. Da bi pa zlasti nevtralci ne presojali ententinih zahtev koi megalomaničnih utopij, razvija ententa posebno v zadnjih tednih podvojena agitacije in siika s pomočjo tkzv. nevtralnih žurnalistov gospodarsko situvactjo Nemčije kot tako brezupno, da se zdi nadaljno vojevanje centralnih držav kot lzključeno m »zmaga« entente kot neizbe^na. »Ne vemo ali se naj tem poročiiom smejt;-mo ali naj j'^ resno obsojanio« pravi »Koln. Ztg. -, ki ponatiskuje po »Daiiy Newsu« odlomke ^informacii Časa je trajab; pi-s^a, oddana v mesecu avgustu, pri-hajajo sele sedaj. Ojjlašajo se tuđi OcTičarri, ki so internirani no ItaJiji. Kakor je razvidno iz teli pišem, so Talijani precei Slovencev spravili iz Gorice, še ćelo $t?/ri toba"karnar Ho-uanski, rodom Poljak, neznaten mož, je moral tja dol skoro na konec Itrliie iz Oorice. Morda se je i talijanska oblast ozirata na označevanje ljudi s strani kake?a goriškega irre-drntovca, pa je gnala iz Gorice vsc r^ne, katere so tafci irredentovci opisali za su ml j ive in Italijanom nepri-jazr.e ljudi. Drugi p« so t»m in tako je pisala znana gospa Tonova, krčmarica na Solkanski cesti, da ne more več bivati v svoji biši, ker je preblizu fronte, zato stanuje v središču me.sii na Korzu Vittorio Cmanuele. Umri Je dne 8. januarja v Dvor-jah na Gorenjskem begunec gospod Anton P e t e 1 i n. posestnik in gostil-ničar iz Tomaževicc pri Kommi na Krasu. Cenieni rodbini naše sožalje! V ruskeni victni*tvu se nahajajo po porocihh, došiih informacijskemu u radu v Vagfni: Anton Soban iz Lo-kavca, 29 let star, v Moskvi, glavna vojaška boinišnica cara Petra Velt-kega; Anton Špacapan, iz Ozeljana 27, v Koslromi, evak. bolnišnica; Josip Drožglč, iz Oorice, 24, v Sacku; Anton 5avli, iz Sv. Lucije, 26* v Pen-si: Albin Skočir, iz Kreda, 26, v Orenbursru; Jo*ip Šekli, iz Jevščeka, občina Livek, 25, v Orlovu; Valentin Štrckelj, iz Gorice, 23. na postaji I'gpešska»i pri Kirranovu. Umri je v ruskem vjetni^tvu Ivan Skubic iz Kožbane. — V vjetniitvu v Ufi se na-haja Anton Cernuta z Bovškega, 29 let star. Ljudskoiofska vest. Vida Krase v c c iz Trsta je nameSčena za suplentinjo v Mirni peči. Kskn ^e skrM sa ital'janske difa-ke. Z debe!imi črkami poziva *L, Eco del Lltorale« v številki za številko dijake učiteljisč, ki so vsled vojne prekinili svoje studije, naj se netnu-d^rna oglase \r\ naznanijo svoje biva-lis^e tetfunskemu odboru na Dunaju. Po večifii so se ^e tako oglasili: sedaj i ih iščejo. aJi je še kj'e kateri, ki se še ni javi'. Ti»r> se hoće poskrbeti za vse itaiijanske dijake do zadnjega. Reci se mora, da res dobro skrbe žanje n*^hovi IJn-Jie. Dva prsš?č!haza. Osrrskn. iJce svojo družino iz RoCinja Št. 11. — Anton Densa, R^k. Abt. des Inf. Reg. 17. Kalvang, štajersko. i§če svojo mater, brata in sestro \r ?empc«. — Jakob Gorjup, Rudnik It 3 pri Ljubljani, teče Marijo Perš^lia s Huma pri Kot^kem Št. 160. — Andrei Komel, VValtersdorf. p. Drosin??. N. avstr.. i'^če brata Jorefa in sestro Jožefo špacapan iz Šmihela pri Šemnasu St. f4. — Cenčič Jnzfcf. Kardašova Pečica. Fil. Spital. češko, išče družino Čenčič iz Vole št. 23. — Ssiazza-^ari Virff'nia iz Ooric^. sr1 * ^/Uie, Mfsfe!bach, N Avstr., išce svoje štir! rtroke. — Tvar? Lav^enčsc. k. u. k. i Fest. Art. Regr. Nr. 4, Res. Komrt. Nr. 4., iščs Marf'o Bavc^n ir Mirna pri Gorici. — Vflctorija Murvin. FlucM-ijncre^-rpr. Rnrnrvo V.. K^me^ho?. i Fi-.st TVf<;t':tten. N. Avstr.. išče dru-zfno Henčič iz Ciorice. ulica Fcrmica št. 30. — Alojzij Kanjrler, Zatfčina, bocostovle, Oče Nežo Rutar is Oori« » ce, ulica Vetturinl *t 13. — Lakovic ' Justo, CJnterseebootsstation, M. F-A. Pola* išče svojo soprogo Ivano Lakovic in sina iz Gorice, Stračice 13. — Alojzij Sušič. Leskovec pri Kr-£kem, iSće Amonijo Su$ič s tremi otroki in Alojzijo Sušič iz Stare gore pri Oorid. — Okretič Jožef, k. u. k. Etappentaon Nr. 3., Pettau, H. K. (D. fiaus) is'ce soprogo FrančiSko in očeta Andreja iz Kos tanje viče na Krasu Št. 97. — Bras Johann, Res. Splt. V. Res. I. Abt. Zimrner 43, Wien, i$£e Alojzijo Kavs iz Bovca št 71. — Čušin Ivan. Lst A. Fe-stungsspital Abt. HL išče svojo družino. — Ivan Jnjt, k. u. k. Fest. Ver-pflegsmagazin, Filiale 5, Pulj, išče svojo družino iz Anhove^ra. — JoŽe! Rijavec, Oeniefork. des XV. Otom. Kofps, išče svojo ženo. — Karol Trampnš. k. u. k. Inf. Reg. 97., Train, išče svoje stariše. »Posredovalnica za goričke begunce v Ljubljani«. Pr?stoiia?t© fcot Slani h 12. štev. _si nvKNski NAttiJDV anc lo. ^tnuvari« 1917. Stran 3. Peto vojno posolilo. — v. vojno posojHo. Pri Kraoj-t h\ ctežeiui banki v Ljubljani« kot oti-». i^ineni subskripcijskcm mestu in vlasiu konsorcija za izpeljavo držav-i Ih kreditnih operacij, je podpisaio v edeni 658 strank skupno 12.1&6.500 kron V. vojneiia posojiia, in siccr t,967.000 kron državnozak Jadnih liste v in 5,219.500 kron amortizacija ^kega državnega poscjila. Meci drugim' so še nadalje popisali: dr. h .m Sustersić 10.(XK) K: župni ura<3 Rude-če pri Zidanem mostu 20.000 K; žup-ri urad Dragatuš 1.W100 K; župni urad Rihenberk 1 fi.CKto K; Janez Tlis se 10.000 K; Jozef Mare 6000 K; An-trm Varovec 30*v» K; občir*?: /'iri, na-ualjnih čOOO K, tv>ire>uc/, 1000 kron, -rednja va* v Dohinj'i 100** K, Stara I oka 1000 K, Jeseric- lOtHl K, Tomi-š~ij 10O0 K. St. Peter na Krasu 1000 Vron. Hotcdersica 5fM.R> K. Sv. Jošt • r; Kranju 6000. Rafoiče 600 K. S!ap V* K. SL Jan2 5000 K. LoŽ 2000 K. Lrzcij nadaljnih 4000 K. Lokvica HK»0 k-rn. Lo/e nadaiinih 4nr,«> K. Poćk^uj .- -OI K. Jablanica 2000 K. Sv. Ana pri Tržiču 4*> K: Franc Poderžaf 1000 kron: Anton Krivec 1000 K; Ivan VralJFČ 20H0 K: Anton Podfr/-j !P<>0 *-n?": Jancz PtXiCržaj IGoO K. Joitrf P*ccr2aJ inr^ K: Ivan *>lI2 4l>rm K; ^rančiška Ro/anac 1000 K; Jancz rr:-;riro!i lOfr* K: Terezija Pes'otnik i^oo K: Štetan, 1 Tersk:;n MOO kron; Marija Br«ednjak 1C0O K: Peter Bavcon 5000 K: Marija Tomažtč 2WO K; Ferdinand Krhi! 4^10 km: Kori Jane, r^adaljriih 100«'» K; Mii'.aci Zupančič 1000 K; FrančSki K^nri*-♦lec lOfiO K: Jofef KmetiC 1000 kror.; Tranc FrakcSJ 2100 K; Marija Ambro-fič 15.000: Franči^ki Arnbr^žič ^;>o !-ron; Ivan Sk<-f in.Mt K; Frarc>:.a Srano^rrik fnm K; Fra^c Me5oieclec lOOO K: Franč:5ka 'uvsn 3000 kron: ^-•-•n Lokar 1^00 K: Marija Skubic ' K: Ivan LavraC: 100 K; Brigiia ^ce^ek ?oo K; društvo za podrisn-*-;>r.:2 vrjnejr* poscjila v Zgorn;; §i-^ki 1050 K; II. mesija Hubljanska ; d??ka fridska "^ia 100 K. — Pri TtlrTki hamki je bilo ped-pisanecra do vštev. lu. i^nuana skupno 3.225.150 kron V. avstrij. i--:—'i posujila. Mod dri!£:imi sj rov . : Franc Pavlic, c. kr. vojni kurat, 1000 kron; Roza Va'enčak. Gcra pri Sodi ažici, 1000 K; Marija \aienliik% (lora pri Sodražici. liX»0 K: eerkev [ M. B. na Oradu pri Mirnu. 3000 K; ' Fran 2i-rga. c. kr. vojni kurat. 600 K: :' hranilnica in poso-ilnica. 2iri, 10.'; 0 Kron: župni urad. Pod b rez je. 3000 K: I rane Moderc, Pcdklanec. 10«"»0 K; i I iietij5ko društvo, Sovražica, 500 K: Aiarija Lušin. Zapotok, H>00 K: Mar-i'cta Gornik, PrKikianec. 200Tt K; Franc Košmrl Podklane:. t'noo K; b firmi urad. Zeiezniki, 14.000 K: župni vrzd. P>ražqoš?. IHHO K; žunna cer-k^v, ?r;dražTc:i, 7nco K; Artan Arko, ^ndr; žica, 100^ K: žrpni urad. Se'ca. 1 f«">JX* K; župni urad. Zalilo^. lOOu K: župni urad, Sorica. 10.00!") K; župni vrad. Stara Osclica, =0P0 K; žurni lrati. Nova Ose? a, 200fl K: župni urnd, ^abnica. 9000 K; župni urad, I eskovica. 4000 K: župna cefkev, Tivf>rie, 15.0TKI K; žurna ccr!*cv, : areje brdo. 50ri0 K: Igriacij Jelov-čan. Javorje.^ 2000 K; hranilnica in rrsojilnica, Šrnart-ro. 2^000 kron: žnni urad, Bul.ovsica. 40^:0 K: Ivan K^rrr:. Sodražica. IDfMl K: Ana Pin-Spodnja Oeri-a. 1000 K; Jnncz I iiczmičar. Zadobj-. 2000 K: Franc Kavćič, Planina, 1000 K: župni urad, ! nčrne. 5000 K: hramlnica in po.-.oiil-•i ja. Tunce. 20.ooo K: R ?do!f Filip, C-r.i vrii. .'000 K: Mat";? Mar.ši:. Je-Irvec. 1000 K; Janez OrkmaTi, Vele-s17 ponuditi s\ojo celoino po>.e»t t^^a blaga Centra!« za bombaž iBauni-\\oilze.urale. Anbotabteiiung, Dunaj 1. Maria Theresienstr^se 32—64). Od vsatke kvalitete ponudenega blaga je hkratu s portudbo > poslati re-komandirana po metersken blagu 15 cm širok odrezek, pri retanem ali rohijenom b!agu en kos kot vzorec; navesti je tuđi natančna ra^fK>iožno množino in kraj snrambe. Potiudmki iftoraio ob vK>žitvi ponudbe uazna-niti \ stavr^, številke preje. v koiikor so jim znane, širino blaga in dolžino. Ofwte iz proste roke. ki so bile do-slej stavljene kateremukoii oddelku Centrale za bombaž, ni smatrati za ponudbo v smislu te£a ukaza. Fose^t-nikt više označenega bliffa so torej dalžni — brez ozlra na prej stavljene pomjdbe — vnovič ponuditi blago ponudnanu oddflku Centrale ^a bombaž ter opremiti poiiudbo z vzorci. Kdor ima tako blasfj v shram-bi. je dolžan. prijavit* Centrali za bombaž ćelo pri njem uhranjeno množino ter navesti pose«itnika, in sicer tuđi v primeru, če za!v%a ne dosega navedeno najmanji množino, in brer. orim na to, kdo :e po-sestnik. Ta prijavru d^Ižnost velja tud! ra spediterje. Kljub rrijivi sbra-nite!;a je posestrlk Hag* zavezan, ponuuiti blago. Pnnudniki naj nave-deio za vsako ponuđeno blago ceno, po kateri so pripravljeni oddati blago rakupovainemu cMast\m ne glede na uradno cenitev. Ponudbena do!ž-nest ne zadere onih mmžin. «a ka-tere ima kćo na dan ra^glasitve tes:a ukaza uporabno, oziroma podeloval-no dovolilo pri Vojni zvez-i za bom-ba7a5to industrijo ali za katero ^e ?e irstivilo sklepno r:snio Centrali Za bonibaž. Glede blaga, za katero se 12ve!javlja izjemno dcvoiik> trgo\in-skega ministrstva za prosto porabo m prodajo, je treba navesti natanćno datum m številko tega dovolila in firmo, kateri se je dalo dovolilo. Tako blago treba naznariti in je le v tem primeru iz\ zeto od ponudbene dolž-rosti. ako se na nedvoumen način donese dokaz za prosta perabo. Vsa-ka narapulacija z Ma^rrr, za katero se r.c more doprinesti dovolila /jl prosto porabo. ie od dneva razgTi-sitve tega rkaza prepovedana. Oo r^teka termina z-a prisilno pmiudbo ni dovoiienn tega blag-i niti pode!^-vati. nici oddajati. niti prodajati, niti kam drugam ponujati. Pot&k termina bft Centriia za berobaž vsakcrr.u pori udniku naznaiiila. NatanČnejši po-datki o izvedbi ponudnega postopa-nta co strankam na razpoiago pri Centrali za bombaž in pri pristojnih trgovskib in cbrtniŠkib zbornicah. Prestorki tega ukaza, zlasti opusti-tev ponudbe ali prijave, nepravilne ravedbe. zapo^nitev ponudbe spada-jo pod frazerska določila ukaza z d*ic 13. aprila 1916, v koiikor ne pridejo strožje kazenske d^ločbe v poštev. — Davek o vojnem dofričku. Sporoča se nam, da .ie izp:sek \z pia-cilnih nalogov o davku na vojne dobi jke od večje^a dohodka v leti^i 1914. in 1915. za politični okraj Ljubljana okoijca pri c. kr. ofcrajnem gla-varst\ai v Ljubljani, v sobi št. 6, I. nad s tron je, ob navadnih u radnih urah javno razgrnjen na vpogied. — C. kr. davčna administracija v Ljubljani. v>rabljati za kurjavo ali gnojenje, ampak jih smejo producenti porabiti sainn za. krmo živini. Če pa jih kme-tovalci sami ne pokrmiia jih morajo oduati komi^iionai'ia Vc^nega žitnega zavoda. KomisrjoTiarii zitnega zavoja prevzemajo suhe in zdrave koruz-ne stože po U K za 100 kg nctto, postavljene na bližnjo železniško po-btajo. — Grom, blisk in toča. Dane« ponoči je besne.la mid Ljubljano huda nevihta in gnneio je ter bliskalo se je kakor v soparni poletni noči. Proti 2, zjutraj je treskalo tako, da so se nmogi Ijudje prebudili iz «panja. Tuđi d^poidne je od časa zagrmeio m ved-no znova se je vlival dež. Okoli 11. dopt)ldnc pa s« je nenadorra vsuLa s'o^ta in debda toča^ ki je na mah pokrila ulice t ledeno skorjo. Na sre-Ćo je trajala toča le nekaj minut, tako da ni bilo posebne *kode. — Fran Metelkove ustanove so dobili naslednji obrtni učenci, ki se uče: Andrej Jordan, mizarstva; Ivan Nerat. kijučavničarstva: Fran Novak. čevHarstva; Jn^ipina Osanič. ši-viljrtva: \incencij Pust, kijučavničarstva; Mirko Skof, brivsiva; Ivan Vrhovec, lasničarstva; Bogomir Za-letci, brivstva: Antonija 7:uparičiče-V2. siviljstva; Stanko Pokoren, sob-nega slikarstva ter Ciril Punčoh, tiskarstva. Ustano-v? bodo uživali za dobo vaienštva, potem preidejo pa zopet na druge. — Mladi uhaiači. Minuli teden so trije. na Trža^ki cesti stanujoči, krniai 10 let stari dečki, uš!i svrjim star«cm ter krcnili proti dobrovški strani. Sli so z očitr.Im namenom. da kje kaj vpl^nijo, kar se rm je tudl posrećila Ko so prišfc v Kf>xarjet so ukradi! posestnici Ivani Ncr\-akovi leSčen pisker kisiega zelja, vrednega 10 K. Od tarn sn krenili r.a E>obrovo, kjer so vplenili pn posestniku Jožefu Podobnikn 5 in pol kg pšenice ter 7 in pol kg r'četa, v fkupni vredno-sti \2 K. še preje so se pa oglasili na Dobro vi pri posestnici Msriji Prebi-lovi ter ji nkradli 2 K, kateri so baje zapra\ili na slaščicah. Nato se jim je pa zahotelo tuđi po kaj boljšem. V ta namen ?»o se napotili k poscstnlku Francetu Snhadolcu, tucfi na Dobro-vi. ter mu ukradli 18 K \Tedno raco, potem pa krenili r^oti dorru. Med potjo so se oglasili se pri po^estrtikii Valentinu Sojerru na Viču in tuđi tam vzfli prazert lonec. Obloženi z raco in njefio pičo pšenico, % lonce-—a ter ričetom in kislim zeljerrt, kar pri račji peč^nki seveda mora biti, so vaselih obraxov korakali proti domu, nadejajoč se dobre večerje. So 11 hoteli s pienom domov ali bi si bili pripravili vrčrrjo kar na prostem, ni znano. V'se lepe nade in skomine po rečji p^čenki. ričrta in ki^lem zelju, sta TnaJopri'Jnežem pa razpršila dva vojna orožnika. Ko so bife tatvfne naznanjene. stn se varn^tna organa ta-koj podala na pot ter za maHmi nepošten jako viči toliko časa sledila, da sta jih v soboto poi>olđne 7-asačila in privodla nm frnz^trat, v kojega ra-porih ^o pri&akaJi do đnigega dne, da so prišli ponje starci in jih vzeli s se-boj. Vse pokradene rečl, raxen 2 K, so dobili Iistniki nazaj, dečki pa doma mesto ričeta. kisiega ^elja in račie pečenke, brezove masti. Umri le v fnartnem pr! L?t!( posestnik, nadsprevodnik Jufne že-l^znice v pnkoju. Član Vmetske bra-nilnice in posnj;!nice ter ga^ilnega iTii^tva gospod Mihael Crman, zvest na^ somiš'jenik, v visoki starosti 78 let. Boleha! Je že dalj časa. Brrif pnJcojniku Časten spomen, žalu-joči rodbini naše srčno so^aljef ST«čano9tf kronmii Nje«. Vell-čanMva Karla L ea ofrakega kralK nrvj del, «e ođ dtnes, tor*k. dne 16. Januari* do četrtka, dre 18. Januari« v?Snje serije: »NihliU - eki; !o-«ija«, drama v tren delih z \V£lde-inar Psilsndram in Fbbi Thonisonam v glavnih vlogah. 8. »liarškl «ir«, nordijska ve^eloigra z Laaritz Olsen v glavni vlogi. — Spo^eđ mladini ni primere?!. — Kino - »Ide«!«. Viora. OJ nedei.'e na p~ncdeljek ponoći so neznani viomilci vdrli v kiet neketra stanovanja na Bl^iv/eiso-vi cesti st. J3 ter odnesli večjo množino masti in klobas v vrednosti \ eč sto krcn. Tamna. Včeraj podnevi je bilo pekovskeinu mojstru Petru Pireu iz prodajalne na Sv. Petra cesti št. 11, ko ni bilo nikogar v trgo^ init u!:ra-aenc loiiec masti, vrediie okoli 200 krcn. Oosp. Pire je že večkrat kaj pogrešil. So pač Ijudje, katerim pridc v teh Časih vse prav. posebno pa še mast in meka. Izgubit se je Bcrnliardiuec, velik, bel, rjavc lisine na križu, crno glavo, sliSi nn ime »Lord«. Pred nakupom nsa se stvari! Kdor psa pripelje, dobi nagrado. Pred *knfiio št. l/II., pri ravnaieliu P e č k n k i. Aprovisacija. -f Otvoritev nove vojne kuhinje. Mestna apro^i^acija je sklenila, da se otvori nova vojna kuhinja t ineščansko - vojno hrano. Kosilo 1 K 20 vin., večerja 1 K. Ako naj začrte laihinja s 1. februarjem poslovati, je neobhodno potrebno, da se nemudoma prifflase vsi. ki žele v njej hrane. IJmevno ie, da imajo dostop n:oški, kakor ženske. Tuđi %t oddsja hrana na donj. Priglaša se pri tnestni arro-vizaciji I. Poljanska cesta 15. I. rad-stropje, levo. -f- Deželno mesto za Krmila. Pri-petila sta re ciosedaj dva slučaja, da nakazanUotrobi nišo prišli v prave roke. V ^icrn slučaju ?ih je prcvzelo zupanstvo neke druge občme. kateri je železniška postaja pomotema poslala dotični »avisc^. Zg-odila se ie v tem slučaju, da je županstvo p r e -zrlo. da nišo b*:li otrohi njemu na-ka/.ani. V drugrem slučaju Ie prevzela otrobe proti povzotju neka dm?a stranka. Deže!no mesto za krrrila r»pr>«aTja na oba ta »lučaja žursnstva kakor tuđi upravo že'?zn?čnin po^tai, da se v pn hod nje raki slučaji ne do-^:ajajo vcč. .sicer bi bilo prisiljeno, priti z imeni ^a dan. -h Iz Maribora. Aprovizacija dela načini mestnim STospodom veliko preglavic. mestncinu prebivalstvu pa tuđi dovolj. Pred prazniki. ko smo pri pekih dobivali suhi ovseni kruh, se je m;ir?ikateri druzinski oče od-zval oklicu. naj se priglasi za moko.v nadi. da si bo lahko doma pe-kel kruh. A sledilo je kmalu razočaranje, ker moke ni \edno dovolj na razpolago, do kruna pa tišti, ki so se prlgrlasili za moko. nimajo več pravice. S slad-korjem je ta mesec rekoliko boljše, ker so za mesto in okolico prišli 3 vagoni sladkorja: dobava zabele in masti pa je se vedno nedostatna. Imamo sicer obilico mesarjev, tuđi v mestn! klavn'ci se ko!;e živina kakor v mirnih ča^ih, tabele in masti pa vendarle ni na izpregrlfd. Pač, časih se o rjej sliŠi kaj! Saj Se ni đolgo tega kar se je v ča^nikih poročalo. da po-šiljajo mariborski veletržei slanino iz đežele — navzlic velikomu pomanjkanju doma! T^di zdraženje poštnih ?n državnih uradnikov dobiva za svoje ođjernaice iz Orudca ?lan'*nr> po 16 kron kilogram, torej 7a l^n^ nsd n^iv^^imi cenmn*. Ka| ve?:2io oblast-venf> določene najvišje cene samo za kmete? ®nm SfWl. * Minister zunanjih stvari grof Czernin zbolel. Minister zunanjlh stvari, grof Czernin, je zbolel in mora ležati v postelji. Cesar je v nedeljo popoldne posetil tfrrrfa Czernina in ostal pri njem pol ore. * Dr. Kerrl stopi! ▼ pokoj. »VVie-ner Ze.tung- objavlja Najvišje lastno-ročno pismo na tajnega svetnika dr. Kerzla, ki mu dovoljuje na lastno prošnjo vstop v pokoj in izreka po-polno priznanje in toplo zahvalo za dolgoletno uspešno zdravniško službovanje pri cesarju Francu Jožefu. * Žalostiti vitezl v resnih časih. V Everi z neko afero se je vršil med ogrskim ooslancem Julijem Muzsla-yem in posestnikom Sebastianijem dvoboj na sablje, v katerem sta bila oba nasprornika ranjena, a se tuđi t>otem ie ništa hotela spoprijazniti. * Potres na TorinoVl. Iz Tokija poročajo. da je bll rta Formozf sflen potres. Nad 10/H) hiš je porušenih, ka-kih 300 oseb ubitih. * Brata Iz neprekidnosti nstreHL Nn Pun ju ie l^lstni Pavsl Hasfen-tniilier ratkazoval svojemn 281etne- > I nm brmtm *v rnen Hagramillteifti brovniiig - pištolo. Ta se je sprož-la in je krcgla zadela dr. Hp.jrcnmfliierja v seuce, tako da je bii na mcstu ii^rtcv * H!sč aiso hotele ncsftL Pred sodišćem v Glaigova je biia tu dni razprava o tožbi Štirih aiigleških de-klet zaradi odškodnine. Ta dekleta so bila sprejeta na elelo v municijsko tovarno. Službeni predpisi tovarne določajo. da morajo ženske pri deiu nositi moško obieko. Rečena dekleta pa tega nišo storiie, ceš, ua jih je sram. Odpuščene so bile iz službe, s tožbo za odškodnino pa tuđi nišo nič opravile. * Aprovizaciia v Sarajevu. Zad-njič se je razvedcio, da so se zgodilo pri mestni aprovizaciji v Sarajevu velike goljufije. Zdaj so pa razkriii goUufije in poneverjenja pri zalogi živi! de:!c!nili žclcznic. Zaprli so Žc-lezniškega komisarja Fiiciierja, in Leichnerja, blagajnika Kralitscha in v:?jcga knjigovedja, Siegfrieda Wes-sclyja. Po storjen'h gcljuiijali in po-neverjena nastala Škoda je d e 1 o -m a pokrta z 2CC.00G kronami, ki so jih dobili pri aretlrancih. * Redarji In slepi vojakl. Večja: družba v sedanji vojni osiepelih vo-jakov se je dne 6. jannarja iz neke postilne vračala v bolnišnico. Na po-tu jih je neki obiastni redar mihrtilil in zmerjai, naj se spravijo v bolnil-nico, ceš, da delajo napoto občinstvu. KoiRaj je eden slepih vojakov, huzan 2ab, nekaj odgovoril. mu je redac priložil strahovito zaušnico, notem pa se s sabljo ranil šlepera vojaka Guto. Slepci so začeli klicati na pomoč, na-kar so prihiteli še drugi policaji — pretepat slepce in je eden redarjev celo ustrelil na šlepera, vojaka Boj-tosa tr ga zadcl v roko. Seveda ^sp bili rabijatni redarji takoj suspendirani in se je začela proti njim pre-iskavn. * Zakopani kopuni. Trgovka Hintcrlcitner iz Gnasa pri Feldbachu na ?tajerskem je 8. t. m. oddala bolnici v Donawitzu 88 kopunov. Na povelje višiecra živinozdravnika okr. glavarstva, so bili ti kopuni izročen! konjaci', da jih uniči. Trsrovka se je upirafa. češ. kopirni so bili Sele 2. t. m. zaklani in naj se jih posije v Gradec. Ker ni nič on/avtta je šla v Gradec k drž. pravdništvu, ki ie odredilo revizijo po uradu za živila. Orožnikl so šli k koriiacu in tam izv^deli. da je zako^al 21 kopunov, 1* da jih ima r>nd streho. 55 jih je pa že sam sne* del. Najdeni kopuni so bili odneseni y Gradec in so baje še popolnoma dobri in vžitni. Ta dogodek se lepo vjerna e osrrfvmno množino Mobas. ki so iih pri Ljubnu 7akor*alf, pa so Jih Ifuđ-je večinoma snedn. Darila. Velikodušno darilo. Njegova svetlost knez Karei Turjaški, vojvoda kočevski. je deželnemu in gospej-nemu nomožnemn društvu Rdečega: križa v Ljubljani vsled njegove od-Jične požrtvovalnosti vnovfč darovtl -/nesek 17.000 K. Omenjeno dm$tvo izreka tem potom njegovi svetlosts ra ta velikodušni dar najodkritosrč-neišo zahvalo. V sponrfn svo]e pokojne matere je izročil gospod c. in kr. nadporoč-nik dr. Viljem Jeunrker mestnemii županstvu 100 kron za mestne nboge. Mestnemu aprorizačnemn zakladu za prehrano ubožnih rodbin je izroči! neimenovani ljubljanski trgo-vec ponovno 500 kron. Difaški kuhinji Domorfno v Ljub-Hanf so ctarovab*: Franc Koihnann 200 K: re imenovani 50 K; neimenovana 30 K: Franc Majđić na Viru 15* kron: J. Marefle 50 K fn Rafael Tha-!er 30 K. Srčna hvala! Izdaja teli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. I astnifta In tisk »Narodne tiskarne«^ Stran 4. »aLUVfcMSiu nakuu\ atac 16. Jaaiivai}a im/. 12. atev. KaaaikS iMPasilBiaai !■ P#9#fBBlfll V ■aaMsffaaaa BVl Malji naznanja tufr>a vest, 4a )« «1« aataaavitt»j (ft 4a»fo»atBt tama aa*ajaa»a, gospod Mlhael Erman aoaaatoftk, a«iaaca»«)tola lmi. i*L v a. đne 14 t. m. f« do rčin bolehanja, ▼ 78 lem e« veđno aaa\aafl !▼©!« oć*. Potrta t« rrli 16 t — ...■.,■■■ , ! 19 S 8 UH kSCk 21 t.i K 11*— i« "Vasje dobavlja t»o pofzetju T«va»*f»« siv« S7 UtUkm 4 Co.t Pra«a ¥IIV Ml. Hi« ft pripravna za trfo'ino. r>ri |r1<»i^ Iti Doitaji ot Notran ikcm, St Iftflto Pftil. Ni«lot prodiji^ci po?c proti potlatfi za odgovor upravn. »Slov. Naroda« S23 nb icRin i mm v biiitai Ljubi aae tit Naslov pova opravu. »Slov. Naroda«- -11" steiopafiifa i vefletno praksa, ve**a sievafis e in nemale« stenofiafi e ter «tro epis a ftall ■«•§• ssasl« praataalfl Gfah i« iz vim destiliran «tar konjak že stotet a znano preiiku*eno okrppfilo ti Ia4 ! ataraf« v 4 p-llirrtkih steklrnicah po I lem franko ia 41 K, miajlega S tetnega, fuda- | vt© b^tf**n« *«la*Pi*r vdijtavalno »redatve i seper trna ta v adlav, 4 jailirrske otekla- «'Ce 92 X Vina ad ^fc Htrev raprt) Beli rirlrtf H rdeči hurannd^r -er !iter K 3 60. B«*M«a1ikt Nartl, ▼•Up«tjf)ctaitkv artiSM ItfRi pri Kaajicah, Štajersko. , pJŠOO kron! | ty^ ^JbĐ ^1Tri ^ls<*tm' llfn Wl1' UB'* i ^...-^IBK <*cv»!*c korerm BI a kalxa«a 1 nt odrravi v X dnrh hrtz bn:f'::i Vatih kaurffk e*ea, braalavto, obti4aa»a«T. Cena !©'ićku x »amstvenim pismom ! II K9 3 lonfki K 4--, « lon^cnv 1 • St. Na \ t'ffine zahvalnih r>^»rn in priznanj Kmmmmmj. — *m*i— (Ka«*«) i Poatfa«* 1 lt 14, Otjrck*. V4» JOobr« britva In APARATI ZA STVIŽfHJE LAS. l.a britev hi srebrastfga }**<• ; KS *, 5 ; rarwo#tfii brivakl ! an«ratl fx>nik!j«fii KS, 5; ML znamka .Perfckt" z 6 klinamt, M K 12, 15, 20; Drorenie re- i ' f m *«rvna kline tticat K450.5, C 9. 11. 1? K. Praneiia 4ovoljt- ■ 4± na ili dfflir ftiiaj. PnSilta po ^^ c. fn kr. rfvorri aaloinik. \ ; # 1 Glivni kitilof vsaknaiur gritis j VUaVnO nrHiik! i Uli! Kd< r hoče »to it i s svojimi sorodniki v Arncr ki v dotifco radi denarnih pod por in n'Sem, naj nap^e kratko pismo v nrTi*kcm jeziku^ ttčoče se same rodbinskih raimrr, ki ne sme o^esjatt ntč polit'čnrga aH k»r vojno sadeva Na-•lov gtroi'h goro« nikov naj napiSr na kuverto, v druj^o kuverto nai vtakne *vo)e pismo in nanjo napise natančrn naslov ia ime ndpoiiljatelia ter v«e kup '■Hpo*1je nn ji!r^*-rn aHr***o- S#airy CL laro, per Adresse (Jer k. k. priT. Lfnder-Btiik Wien I. l(>ukNii tm m—li l»ukti«M ptoaa b«m apr «jn«. i Ob pomanjkanju mleka in sladkorja ff aajDaij zdrava ti toli aajctaejia ^ hrana za dojenčke I Silni taj ziiaii Siadln ifaai aravsa tastvla. GIit«« «•>•«• It vnaja • lAtfNl TrmtKij: tf»i>iiiMrnmm IM, im«-| itUlintruM n. a»4«tik7vla«IIte ataMYaBjtvai3M. PV* Proda) sa ~&& posestve 3 in aai C«l|av nad 50 oralov prirr>a zemljica ;er k trmu potrebaa uo«lopia in inventar. — Vprašan a r»a u-»ravn. »Slov. Naroda« pod „it. 359 161*1. Spretna modistinja ca stalno, s#) sprajme takoj, Ponadbe pod ,.n««Sta*]a 141'' aa apravn. >S!or. Haroda«. 145 ----------- Poiton ----------- urorski valenec •e epv\mf taka| aa rfftielo. Naslov pove uprava. »Slov. Nareda«. Prazne vreće v«eh vrst in v vsaki množini arapafft vedno ter plačuje najdraije —— triovska tvrdka =» J. Kušian, Kranj, Gorenjsko. 372« Drphnv ip^ - Sffi^tunlpv 1^^ UlullUf lud i fiUuiHnflf! IOd w tfabtlh v poJanih in dabllh kaplm vtako vagontko mioiino po najviijl dnevni ceni i J. Pogačnlk, Llobllana, Mar. Tereziie o©»i* £3. BaBaaVBaaBaaaBBBBBBBBBBBaBBBBBBBB^ ' •atia)aia Iz 3 vQ, fiavb«« iiaupce!© Ia vrtov, ¥«a tkapa! aH . tatu peumnifisao. - Jako agfodsi plftUlai pocop ! Katti&iasjfli ' mm lsv« pri pesoaitaOlna. VfasloT pove sprevalitvo 81. Raroda. i __________________________„_™______-___-,_^^ v nainovejii byrki v defelnem giedeliSSu. u u li li Ob 4, pol 6, 7 in pol 9. uri zveoeis n n u n /£$^fe^s^ l^oggiBgte opreka ^•fc^^ otroikega peri8a " ~ v zalogl za vsaho starost priporoia znana trgovina s per3!@m LJUBLJANA, Mastrtl trg Jtev. 3. Ustanovljeno 1366. S3F~ Pedlo lastnega udalka. Im WwL MM mm S% mm *M m&m cesarja Karla v Budimpešti. II. del. Najlepii deli sijainih priredi! aamo i« dana« v toraK, lutrl v srodo in v Catrta* ob 4, pol a»« 7. in p>of •• uri sv«t«r v Kl B\l bA aT% £■ a\l "F US Sk £ INU uLII I KAL aar v delelnem gladaliKu, "«98 fss JADRANSKA BANKA esa DelniSka glavnica: R8,000.000—. PODRUŽNICA LJUBLJANA. Rezerve: okrog K 1,000.000—. j inUUIHAl tlata aa aaptlll in jti ^Mt^e p* Čistih 4%. C^i!ai UKOBTma: Menice, de»«e, rred.ostae paplne itđ. ] Wtof« ■« toka« b Uro ra*aa fn* mfMfimtUemv r.*rmint-1 . K K J akrcstOTMji. Dfif« st kik* rsak taa ferei aiira at ama- ^mZZt1* BBUAt Čeke, nakanice in tkrtiUiit as vsa tn- in iiozemska mesta. j *^1|. Rcotfli istek »Iste kaska b svtjtfa. ■SSJtCi* UA PUNJHIi sa bltfo, Itieic t IsmOi sklsdiieih. KUPUJI IH FaOiaJA: Dedu,jjlrta, ^m^ Wir|e a* i. sre*. Jg^ aaaBjaaaM. f™. aartiia in jih inrJ-j. aajkulsstseje. 9 e. kr. rsarsaas totarijc. . 52? . j Brzojavni naslovi JADRAHaKA. . w Tolofon «t. »B7. ^________ _ --------------------------.------------------------- ---------- --------^----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------^,^^-------------^^^^----------------------------^^^—-----_^----------------------fc-------------------------^-----_-----------^.^^^.^^^^^^^^^,