jutj caita poncija, aa se večino ni aretiram povzročitelj , ----------------- PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Šti ,ev. mr/-, /1 /, 1 v Poštnina plačana /.DU y 1 Ot. 1 j Spedizione in abbon, v gotovini post. I gr. TRST, nedelja 5. novembra 1950 Danes 6 strani * Cena 20 lir Soodgovornost kominformovskih huj ska Naiašč smo počakali cele tri Uri«»•?. ntfmo hoteli takoj po-, kak0 tKmialavo ‘^kominformisti zamol-at« ^ razbojniške nočne «entate proti Osvobodilni .„ ih Proti Slovenskemu prodnemu gledališču. Pa saj hi-i do danes niso povedali, Hani? ie Zaodil°- Vzrnk je na „/j? namreč poročali o do- jT?. bi morali nujno pove-u da so bili atentati izvr-fmlt sedei Osvobodilne .»te m drugih demokratič- nega Sv. Ht^ho 29, na tiskarno v Ul. , ?ntecchi 6. kjer se tiska in •vji * **■ ‘*lcn°r~aa™ZaC^ v ^u30ero Mon jjfr *ma sedež edini slovenski u Trstu. ki je glasilo . obodilne fronte ter na po-|¥pje. P Ul SV. Vida št. 17, Sin SV03e urade uprava Iškega nanodneaa gleda-tem P° bi kominfor-teroristi morali pri-ion ■ da so bili atentati izvr-dinh Prav i>roti tisti Osoobo-m,, lront’- Proti kateri so zini0 kominformisti takoj po plašni resoluciji priredili tisi: n° diviaških hajk, proti bor katere (lave in prvo-n ,ce so dejansko fizično na-nrnr-if nočnih urah iz zased, oti tisti OF,-ki jo proglašajo k„t!ovrainika številka 1, proti « 1 vsakodnevno in vztraj- tT'ri jjs"m svojem tisku od »Ji T„a>) Pa preko «Dela» do sedn Fnrat°re» hujskajo z be-ztm i, slovar3a, ki ga žurnali-m od svojega obstoja pa do es še ni poznal. 0 dogodku poročali bi hh ■ Parali priznati, da je tu,. lzvršen atentat proti, tisti Vaim' za katero so zahte-kv ^bhtih/ormisti sodni se-ester in ga s pomočjo poli-tro ’ kt )e tiskarno obkolila s ■ni obrodi, tudi dosegli. Pri-vr 1 bi bili morali, da je t izuršen atentat proti tiste-, » «Primorskemu dnevniku*, •vUCZt ot hotel; , terorjem in škva-■stičnim nasiljem po /aš-i-^‘cnem zgledu zatreti s tem, so razbijali njegoue strani, # so preprečevali razprodajo J. teolportažo, da so nešieto-. at fizično napadali in napa-j' ,o njegove urednike bodisi D P°siopju tiskarne same ali a izven n-,e na raznih, javnih iz?St-h ■« nm preprečevali srsevanje osnovne pravice ft“®nia novinarske službe, . atem ko so se z uredniki ^fašističnih in novofaši-tttt « ti*toy naravnost zbra-J". Qeš: Tudi mi smo proti trebal0”1 ~ izlreblti 3ih ie lrj končno bi kominformisti m£?iavo poročila o atentatih hh* Priznati, da je bil zad-turi,- roristični napad izvršen nein t^oti Slovenskemu narod-r^:^.gledališču, ki je ne samo hkrt,a umetniška, temveč JlairS tudi najpriljubljenejša jJ^rbptilarnejša ustanova tr-nJ „‘1 Slovencev, da je to rau-j a ustanova, proti kateri da *et’ kominformisti vo-OnAnezasliSano hajko in mu tisro00?^0 nastopanje celo v iaiVj, skromnih dvoranah, po skmi,se je bito prisiljeno sti- in m’ mu imperialistični don;ft°iait*tični oblastniki ne , — v J | nastopa v dvorani v rr > J, »;vuOZ: _______ «iJ®*nemu dramskemu poklic- pj*s 3kot mu M7nf , edinemu — sleda!ijčUj temveč istočas- Trmt stalnemu gledališču ni0_^,.sploh. Povedati bi bili - j0 ■ da sp slovenske igral la 1'/“ reki, ;ko T «j. tazn i« Italije fotoreporterja Križu — med teroristična dejanja, ki jih s svojo aizjavon obsojajo? Dalje pravijo ti patentirani hinavci v svoji izjavi, da so ugotovili, da aogromni policijski ustroj predstavlja predvsem orodje za zatiranje delavcev, antifašistov, partizanov in demokratov, ne pa garancije za varnost prebivalstva». Da, — in tega ustroja zatiranja so se kominformisti že večkrat poslužili prav proti nam in namesto, da bi cd te in takšne policije zahtevali, da atentatorje in nap 'dulce proti našim ustanovam in našim tcrv.arišem aretira in kaznuje, je kominformistitni tisk te) policiji vsakokrat namigoval, da smo si podstavljali bombe sami in se me^da celo sami sebe pretepali. Tega seveda kominformisti niso zahtevali od policije, ker bi pač s tem zahtevali tudi, da ta policija, ki bi po njihovem mnenju morala biti garancija za varnost, aretira njihove hujskače, atentatorje in napadalce same Nato govori komin formi- MSI BOLH* FLRJ 0 HZflflNUUI HB pred ponhcmm odborom OZN (Nadaljevanje na 2. strani) HONG KONG, 4. — Pekinški radio ie javil, da so kitajske oblasti izgnale iz Kitajske bivšega angleškega konzula v Muk. deriu Live Stevensona- Poročilo pravi, da je bil bivši konzul izgnan, ker je kriil vladne predpise in oviral državne u-službence Dri izpolnjevanju njihove dolžnosti. Poročilo pravi, da se je Stevenson s silo uprl gradnji protiletalskih zaklonišč na zemljišču angleškega konzulata ter zmerjal delavce na delu. Omeniti je treba, da poročilo govori o «bivšem angleškem konzulu in o bivšem angleškem konzulatu«, kajti kljub temu, da ie angleška vlada priznala LR Kitajske že januarja t. 1-, niso bili vzpostavljeni diplomatski odnosi med obema vladama, tako da oblasti LR Kitajske ne prizna, vajo angleških konzulov. Sovjetsko-iranski trgovinski sporazum TEHERAN, 4. — Predsednik iranske vlade general Ali Raz-mara in sovetski poslanik Ivan Vasiljevič Sadčikov sta danes podpisala novi trgovski sporazum, ki predvideva izmenjavo blaga za milijardo rijalov (31 milijonov dolarjev). Pogajanja za podpis sporazuma so se. začela pred tremi meseci, in sicer na želio SZ. Zadnja Sovjetska navodila Pa so prišla komaj da. nes. Sporazum ie podoben one. mu iz leta 1940 Ugoden sprejem resolucije med posameznimi delegacijami - Pismo španskega publikanskega predsednika tajniku 0ZH1 v zi/ezi s sklepi glede Francoi/e Španije re LAKE SUCCESS, 4. — Jugoslovanski zunanji minister Kardelj je danes v političnem odboru OZN predložil načrt resolucije, ki ima namen razkrinkati napadalca v primeru začetka sovražnosti. Kardelj je ugotovil, da odkar je mednarodno pravo postavilo izven zakona napad (sklepi, na katerih temeljita mednarodno sodišče v Nuern-bergu in v Tokiu), ni noben mapadalfc več podal vojnih izjav, peč Pa je prikrival svoj napad pod pretvezo samoobrambe. Da bo možno in jasno določiti, na k~ga pade odgovornost napada, je jugoslovanska delegacija predlagala, naj v primeru spopada med dvema ali več državami vsaka °d teh držav najpozneje v 24 urah_ od začetka sovražnosti poda javno izjavo, v kateri bo izjavila, da je pripravljena ustaviti sovražnosti in umakniti svoje če. te na mejo, od katere so prišle, To pa bi se moralo izvesti do polnoči isteSa dne. To izjavo bo treba sporočiti glavnemu tajniku OZN in bo omogočila OZN boljše ocenjevanje položaja in podvzem ukrepov, ki naj zaustavijo ali se borijo proti napadu. Kdor ne bi podal take izjave ali se po njej ne bj ravnal, bo veljal za napadilca. Britanski ;n avstralski delegat sta čestitala jugoslovanski pobudi, izrazila pa sta dvom glede učinkov podobne resolucije, ki da bi po njihovem mnenju lahko odvzela napadeni državi obrambna sredstva in jo pustila razor c žen o pred napadalcem, ki bi bil odločen doseči svoje namene. Britanska delegacija je svetovala, naj se skuša najti formula, ki bi odipomogla tudi tej nevarnosti. Glavr.a skUpeSčina OZN je včeraj s 4o glasovi proti 5 in 12 vzdržanimi siprejela resolucijo, ki obsoja Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo, ker so odklonile izvrševanje obveznosti, ki jih nalaga mirovna pogodba. Sprejeta resolucija poziva člane OZN, naj sporočijo tajništvu OZN dokaze, ki se nanašajo na kršitev človečen- Predlog SZ za konferenco štirih o vprašanju demilitarizacije Nemčije Prvi komentarji označujejo sovjetski predlog za propagandni manever - Le če bodo velike države pri razgovorihspoštovalenačeloenakopravnostivodnosih med malimi in velikimi državami, bodo lahko uspešno pripomogle k mednarodnemu miru in varnosti WASH!NGTON, 4. — Uradno se je izvedelo, da v noti, ki Jo I je včeraj Gromiko izročil poslanikom ZDA, Francije in Velike Britanije, jzraža Sovjetska vlada željo, naj bj se sklical sestanek štirih zunanjih ministrov, na katerem naj bi razpravljali o podrobnostih o vprašanju demilitarizacije enotne Nemčije. Gromiko je izročil poslanikom tudi besedilo praške izjave glede Nemčije. Noto sedaj proučujejo v ameriškem dr-žavnem departmanu, angleška vlada pa se bo sestala v ponedeljek. da zavzame stališče sporazumno z ameriško m francosko vlado, ., V ameriških pooblaščenih krogih izjavljajo, kakor poroča agencija «Framce Prease«, da bi morali na morebitni novi konferenci Sveta štirih zunanjih ministrov zopet začeti;s proučevanjem mirovne pogodbe z Avstrijo, glede katere se niso mogli sporazumeti zaradi so-1 vjetske obstrukcije. Po neuspe-1 hu konference štirih velikih sopmladi. 1949 v Parizu se )e začela mednarodna napetost, ki je od tedaj stalno naraščala V diplomatskih krogih v Wa-shiir-gtonu izjavljajo, da je bila sovjetska ponudba postavljena v trenutku, ko se zdi, da .bo kitajski poseg v korejsko vojno zavzel precejšen obseg in nedvomno zaostril napetost na Daljnem vzhodu in v vsem svetu. Nekateri se tudi sprašujejo, kako bj mogle ZDA nadaljevati svojo politiko zopeti.e oborožitve Nemčije v. okviru atlantskega pakta, če bi sprejele, čeprav samo načelno, predlog za konferenco, ki bj imela glavni namen združitev Nemčije in njeno razorožitev. Po zadnjih vesteh pa se zdi, da jemljejo v Washingtor.u sovjetski predlog v glavnem kot propagandni manever, ki naj ustvari neugodno ozračje pri izdelovanju skupnih obrambnih načrtov v Zahodr.t Evropi. V londonskih krogih so se rezerviram. Vendar pa izjavljajo, da se zdi, da je sovjetski korak logičng posledica praške izjave, z druge strani pa se vprašanje demilitarizacije Nemčije postavlja pred' vsemi drugimi, čeprav je ravno Sovjetska zveza remilitgrizirala Nemčijo z ustanovitvijo ljudske policije. Na splošno prevladuje v angleških kompetentnih krogih, kakor poroča AFP, vtis, da skuša Moskva predvsem vplivati na francosko vlado v trenutku, ko so v pogajanjih glede oborožitve Nemčije nastale tez-koče med Parizom in Washing-tar.om. Z drugimi besedami so ti krogi mnenja, da gre za nov propagandni korak. Angleške diplomatske osebnosti menijo, da je Sovjetska zveza izbrala ravno vprašanja oborožitve Nemčije, ki lahko najbolj povzroči številne reakcije v Franciji. V pariških pooblaščenih krogih še ne komentirajo razgo- Skozi sito in rešeto Ce to a 80 slovenske igrai-Vadnua gledališča fizično na-no „Jaedtem> k° 80 istočas- vsak? m,rah in reklamirajo t)o reakcionarno predsta-»m j!?*?'*1 gledaliških kompa-rokn A uie’ ki imajo na ‘i-tržati? J>rta vrata najlepšega fcateJ eqa gledališča v Trstu, v •okileaoima dostop zaradi vi-*°azijn °rmin le tržaška bur- lormfj?. b,i bi!t morali kamin-tjristt hujskači in škva-tajii Jrtznati - in zato so Pisali in niso niti za- ob i1 r kot doslej navadno Proti si m bombnem atentatu Sloi,A:PvenQem v Trstu in v j n'k( Benečiji in Gorici m, °sm° atentate izvršili sa-ote kajti v zadnji niz d: Iou le bilo vkl jučeno tu- k er °P3'e v Ul. Montecchi, Prti 'adnijski sekvestrski u-očitv, kominformistom kljub lcv!?i7nu deistru kdo je pravi Ifujo Poslopja, še vedno dovo-hiiu. n'jih°uo redakcijo dopis-!a» A milanske «t7nitd», «De-ie* j? “h Davoratoren ter se-nerM fkeaa njihovega prosvet-krožka. tertnif 7" namesto da bi po-fsji ~ lab. Slovenske zastave služijo kominformistom za cunje! Medtem ko si goriški kominformisti upajo odkrito pozivati svoje pristaše na praznovanje dneva, ko Je bila naša Goriška in vsa Primorska z Istro in Trstom vred zasužnjena, sl tržaški kominformisti takšnih proslav pod neprikrito firmo ne upajo še prirejati. Zato so napovedali za sinoči v prostorih aCIrcola Rlnaldi* tako imenovani aVegllone rossoa z udeležbo Vidallja samega — čel da boleč tn važen v italijanski in tržaški zgodovini, osebnostim, ki so se tukaj zbrale v teh znamenitih dneh obletnic in predstavnikom tujih držav, Je bila žalitev, katere nobeno kesanje ne bo moglo zbrisati. Žalostno je povedati te trde besede Italijanom, kajti gre prav za Italijanske študente; toda oni so nevredni, da bi pripadali eliti misli in študija, kajti premišljeno so dopustili, da so prevladala bedna čustva nad veličastnostjo trenutkaa. Očitno je torej — spričo prisotnosti tolikih gostov in najvišjih oblasti ter tujih pred- . se je zgodilo, so 3. t. m. nekakšno miz- «part-.su°je kominformistične kre 1 Pod naslovom svigi-bi ; untro le provocazionin, **ou d°kaz, da v hinav- janju Jefuitizm u in po tv ar- kle-rofn--J3tev nadkrUjujejo «1 kant n iP same- V tej izja-,e izSr»?7 °io najprej, da so ba t,v_°ua «t> našem mestu no-°®r02it nstična dejanja, ki so Prebt,0nevarnost in življenje '?edn ° ev>> in pri tem se-Vrrnu *, pouejo kje tn proti j*riia J? se ta teroristična de- z a- ter0H"f1^0 kcminformis'ične » M * »J “ orlball hodnik, kar že “ve leti niso storili. Tako Jih namreč uči revld*^ ni marksizem - leninizem proslavljati ravno na dan «. novembra — dan začetka našega suženjstva — Oktobrsko revo-lucljo. Kdor seje burjo žanje veter Klevofašistične eUltime No-tizie« — kljub temu. da je njihov bratec «Giornale di Trieste* škandalozni dogodek ob otvoritvi nove univerze sramežljivo zamolčal — takole ocenjujejo fašistični izbruh italianissimih študentov: ■Uporno motiti najvišji pomen ceremonije na dan, ko se posveča najvažnejše poslopje kulture v trenutku, ki Je tako fašistične vzgoje, tako v šolskih učilnicah italijanskih tržaških šol kakor klerofašistič-nega in kominformističnega časopisja, javnih shodov, šovinističnih demonstracij, obnašanje izvoljenih občinskih svetovalcev sedanje klerofa-šistične druge večine v občinskem svetu itd. itd. Fašistični škof Santin — tega pridevnika ne bo mpgel zbrisati nikdar kakor ne bo predvčerajšnja fašistična demonstracija izbrisana, iz tržaške zgodovine, v čemer se strinjamo z mnenjem citiranega sramežljivega člančiča — pa je podal še en dokaz takšne vzgoje s svojim govorom, ki ga je izustil samo šest ur pred fašističnimi izpadi pri Sv. Just u, ko je bruhal tažt in sovraštvo proti oblastem v Istrskem okrožju in Jugoslaviji. Kdor seje burjo, žanje veter. vorov z Gromikom v pričakovanju podrobnejših podatkov. Pariški opazovalci so mnenja, da gre verjetno za preračunano sovjetsko diplomatično «ofenzivo miru« v funkciji štirih dogodkov, ki so sedaj takšne narave, da bi lahko vplivali na stališče zahodnih držav v ugodnem smislu za splošno sovjetsko politiko, in sicer: pomanjkanje enotnosti v nemški javnosti glede vključitve Nemčije v evropski obrambni sistem, demonstracija enotnosti evropskega vzhoda, ki so jo uprizorili v Pragi, ob zadnji konferenci, bližnje ameriške volitve in zadnji razvoj vojne na Koreji. Sovjetska diplomacija naj bi skušala izkoristiti vse ugodne elemente sedanje konjunkture, da bi dosegla začetek razgovorov, ko je razmerje sil še vedno ugodno za sovjetski blok. Nemški kancler Adenauer pa je izjavil, da so sovjetski predlogi manever v okviru hladne vojne in da so vsa pogajanja z Moskvo brez koristi, dokler ne bodo druge prizadete države razpolagale z enakimi sila mi kakor Sovjetska zveza. Pri vsem tem je treba ponovno poudariti, da so potrebne predvsem konkretne politične akcije, ki naj pokažejo dobro voljo sovjetske vlade. 2e dolgo pa je bistvo sovjetske zunanje politike v tem, da le propagandistično obravnava razna vprašanja mednarodnega sodelovanja. Vedno postavlja razne predloge, da jih potem lahko v tisku obravnava kot dokaz »miroljubnosti« in «do slednosti« sovjetske politike v praksi pa dela ravno nasprotno. Vsekakor je sodelovanje petih velesil važno za svetovni mir. Vendar pa je treba poudariti da to sodelovanje ne sme temeljiti na razdelitvi vplivnih področij in na odrekanju enakopravnosti v odnosih med malimi in velikimi državami. Le če bodo tako zahodne države kakor Sovjetska zveza spoštovale pri svojih razpravah ta račela, bodo lahko v veliki meri prispevale k. ohranitvi miru in varnosti. skih pravic po teh treh državah. Danes je glavna sikupščina z 38 glasovi proti 10 in 12 vzdržanimi izglasovala resolucijo, ki pooblašča držaivs članice OZN. da pošljejo svoje poslanike v Madrid in specializirane ustanove OZN, da sprejmejo Francovo Španijo. Proti resoluciji so glasovale Jugoslavija, Sovjetska zveza, Ukrajina, Bela Rusija. Poljska, CSR. Izrael. Urugvaj. Giiatc-rnala in Mehika. Vzdržale so se Francija, Velika Britanija in Indija. Na koncu včerajšnje seje je politični odbor s 43 glasovi in vzdržanimi sprejel čilsko resolucijo ki obsoja propagando proti miru in priporoča svobodno izmenjavo informacij, da se doseže boljše razumevanje med narodi. Gospodarski odbor pa je sinoči s 30 glasovi in 8 vzdržanimi sprejel resolucijo, ki zahteva od glavnega tajnika, naj pripravi potreben material, za to da bo gospodarski in socialni svet lahko pripravil poročilo, kako nezadostno razvite dežele uporabljajo svoje dohodke. Britanski delegat je izjavil, da je treba z izrazom ((gospodarsko nezadostno razvite države« razumeti tudi satelite Sovjetske zveze. Zato priporoča, naj bi Madžarska, Romunija in Bolgarija tudi poslale informacije glede delovanja državnih odjetij, ki jih imajo skupno s ovjetsko zvezo, Stalni opazovalec španske republikanske vlade v OZN Jose Ascensio je danes izročil predsedniku glavne skupščine OZN pismo predsednika španske be. gunske vlade De Albornoza. v katerem poudarja, da bf vsako naklonjeno stališče do španskega totalitarnega režima spodkopalo temelje sedanje politike Združenih narodov. Dalje pravi pismo, da španska republikanska vlada upa, da Združeni narodi ne bodo sprejeli ukrepov, ki bi posredno ali ne posredno zmanjšali splošno obsodbo Francovega režima. Iz Washingtona pa medtem poročajo, da je mednarodna u-stanova organizacija za kmetij- stvo in prehrano (FAO) sklenila, da bo proučila prošnje za sprejem Španije, ki jo je ta predložila leta 1946. Trumanov volivni por SANT LOUIS, 4. — Danes je v Sant Louisu imel predsednik Truman edini volivni govor za volitve v Kongres, ki bodo v torek, V svojem govoru, ki je bil namenjen demokratski stranki, je Truman ponovil obljube, ki jih je dal v volivni kampanji za predsedniške volitve leta 1948, Govornik je dejal, da je po prihodu v Belo hišo stalno delal za mir. Kar se tiče Koreje, je predsednik izjavil, da ZDA niso še nikdar toliko storile za mir, kakor so to storile to poletje, ko so v okviru OZN prevzele vodilno vlogo, da se odbije r.a-pad na Koreji. Pri tem je govornik omenil, da bo boj še trd, O volitvah 7. novembra je Truman izjavil, da bodo te odločile način življenja »katerega bodo živeli prihodnja leta. naši sinovi«. Truman je nato ostro napadel izolacioniste. Govornik je sicer dal priznar.-je republikancem, ki so za tesno sodelovanje z demokrati v zunanji politiki, toda kritiziral je republikanske izolacioniste in dobesedno dejal: »Glasovati za izolacionizem pomeni glasovanje za samomor ZDA«. Govornik je ob tej priliki slavil delo demokratske stranke v notranji politiki pod Rooseveltovo in Trumanovo upravo. Nato je obljubil svojo pomoč »načrtu Branan (za ohranitev cen poljskih pridelkov) in poudaril, da r.-asprotuje Taft-Hartleyevemu protidelavskemu zakonu ter je primerjal vedenje demokratov po krizi 1. 19o2 z vedenjem republikanske stranke, natero je obtožil, da hoče odpraviti «New Deal« in »Fair Deal«. ATENE, 4. — V četrtek se bo nova Venizelosova vlada predstavlja zbornici. Menijč, da bosta Venizelos In Papandreu dobila zaupnico v parlamentu, ker Ju podpira skupina 20 populističnih poslancev. DFS za Beneško Slovenile razna« V zvezi z vmešavanjem sodnih oblasti preko tarčemt-skega okrajnega sodišča v čisto šolske zadeve, ki ne spadajo ne pod kazenski, ne pod civilni zakonik, smatra izvršilni odbor DFS za Beneilco Slovenijo za potrebno, da ugotovi naslednje: I, V Beneški Sloveniji nimamo niti osnovnih niti 'rednjih šol v materinščini; zato smo primorani pošiljati svoje otroke v slovenske srednje šole v Gorico, če hoče* mo, da se učijo v slovenščini; 2 na okrajnem sodišču v Tarčentu so postopali protizakonito, ko so zaradi tega preko orožnikov pozvali na zagovor starše nekaterih naših dijakov, ki študirajo v Gorici; pri tem so jim skušali dokazati, da te šole mso enakopravne onim z italijanskim učnim Jezikom, čeprav bi morali vedeti, da ni tako; 3. na okrajnem sodišču so prav tako protizakonito vplivali na starše, da bi te otroke zopet poklicali domov, čeprav so pristavili, da jih k temu ne morejo prisiliti; 4. zaradi skoraj stoletnega narodnega zatiranja je med beneškimi Slovenci vkoreninjan čut manjvrednosti; uprav-ne tn sodne oblasti hočejo to izkoristiti in že s samim sodnim zasliševanjem naše ljudi ustrahovati; 5. slovenske srednje šole v Gorici vzdržuje rimska vlada; po katerem zakonu torej si lastijo sodni organi pravico, ovirati svoboden obisk teh šol? Na podlagi gornjih navedb zahtevamo, da se tako samovoljno postopanje kaznuje in prepreči vsak nadaljnji poizkus takega raznarodovanja. V posebni spomenici rimski vladi in OZN bomo v kratkem podrobneje orisali šolsko stanje v slovenskih predelih videmske pokrajine in v njej dokazali zločin genocida, ki se izvaja proti naši manjšini v Italiji. Sv. Peter Slovenov, 31, oktobra 1930. IZVRŠILNI ODBOR DFS ZA BENEŠKO SLOVENIJO froiestna izjava OFS Demokratična fronta Slovencev v Italiji opozarja ve« kulturni svet na nove raznarodovalne spletke, pri katerih se dobro znani krogi v Beneški Sloveniji poslužujejo celo sodnih oblasti. S tem kršijo člen 15. svečano podpisane mirovne pogodbe. Italijanska vlada je dolžna ne samo po mirovni pogodbi, ampak tudi po 6, členu lastne ustave, ustanoviti v videmski pokrajini slovenske osnovne in srednje šole povsod, kjer prebivajo Slovenci. Edino s tem bi se popravile vse krivice, ki so jih zakrivili nad našim ljudstvom razni režimi v preteklosti od liberalnega do fašističnega. Za zboljšanje takih razmer pa se do danes ni storilo ničesar; obratno, sedanje oblasti skušajo na vse načine še nadalje potujčevati slovenske otroke v Beneški Sloveniji, in to v trenutku, ko je Organizacija združenih narodov sprejela konvencijo o kaznovanju In preprečevanju genocidnega zločina, pod katerega spada tudi potujčevanje otrok. Demokratična fronta Slovencev v Italiji bo z vsemi močmi podprla zahteve beneških Slovencev In popolnoma odobrava protest njihovega Izvršilnega odbora ter sestavo spomenice, s katero naj se vsa demokratična javnost obvesti o zatiranju beneških Slovencev, predvsem na šolskem področju. Gorica, 2. novembra 1930. IZVRŠILNI ODBOR DFS V ITALIJI On. G,Andreottiju Prosimo podtajnika v predsedstvu rimske vlade, ki je včeraj govoril v Trstu o Istrskem okrožju in dejal, da «pogoji prebivalcev v coni B niso več znosnb, naj si dobro in natančno prelitd oba gornja protesta predstavnikov prebivalstva Slovenske Benečije! Ove diviziji kitajskih čet udeleženi v bojih na Koreji Glavni štab 8. ameriške armade potrjuje udeležbo kitajskih čel v bojih - Izjava kitajskih političnih skupin o zbiranju kitajskih prostovoljcev za boje na Koreji KOREJSKA FRONTA, 4. — Oborožene sile držav člaMC OZN so se še morale umakniti zaradi sovražnega pritiska, ki narašča od ure do ure. Na anie-riškejn poveljstvu, kjer niti najmanj ne skrivajo tega umika, nočejo dati nobenih pojasnil o novih položajih ameriških editrjic. Gotovo je le to, da je severno od Kunuri Južnim Korejcem kljub besnim napadom uspelo obdržati važno postojanko Vormi, iz česar bi upravičeno sklepali, da je spodletel namen severnih, ki so z obkolje-valr.im manevrom skušali odrezati zavezniške oddelke, ki napredujejo vzdolž zahodne obale. Kljub tonu pa ni mogoče skrivati dejstva, da so v zadnjih 24 urah severni dosegli precejšen strateški uspeh, ki lahko podaljša korejski spopad še čez to zfrno, kar bo gotovo prisililo Američane, da spremenijo vse načrte. Kaže. da je bil načrt severnih podrobno pripravi j e« že tedaj, ko niso hotel; braniti Fi-njanga in so dovolili južnim divizijam, (te. so v naglih in dolgih pohodih Ob vzhodni obali tekle proti tnandžurski meji, tako da so že vsi mislili, da je vojne konec. Res pa je, da so ves ta čas severni izbirali najboljše čete in jih zbirali v sredini polotoka. Zadnja past, ki so jo severni prejšnji teden nastavili, je bil napad proti vzhodu v saneri Vouisama k: Ham-bunga. Najpivo so obrnili vso pozornost na to področje, da so tako lahko odločneje udarili na področje, k; je bilo do sedaj najmtmejše, tajn, kjer so se ameriške in južne čete približale tnandžurski meji rja 20 km. Prvi udarec so doživele južne (divizije, ki so zbežale, pustile na terenu vso težko ojtremo in ranjence, ne d* bi se brigale za obkoljene oddelke. Tako so izpostavile bok 24. divizije, ki je z vao naglico hitela proti Sinuju. Ce ne bi naglo irj odločno posegla prva konjeniška divizija, ki je razbila napad, bi oborožene sile držav OZN doživele poraz, katerega posledic ni mogoče računati. Bitka se nadaljuje in ne kaže, da bj se tako httro izčrpala. Zadnja porodila s fronte pravijo, da je prva divizija mornariških strelcev prešla v ofenzivo proti kitajskim četam ter napredovala za 8 km proti velikemu hidroelektričnemu bazenu pri Sošinu. V dveh urah in pol hudih bojev so se po- morski strelci približali elektrarnam na 16 milj in prodrli 21 milj severno od Hamhunga. Glasnik poveljstva Mac Arthurja potrjuje, da se je po umikih prejšnjih dni položaj izboljšal na severnozahodni fronti. Odbit je bil napad na obrambo Kunu 36 milj severno od Fonjanga, katerega so branili južni. Južna divizija Kapitol sj utira pot v samem Kilču, katerega brani 2000 severnih. Na področju 24. divizije Pa je nekemu ameriškemu bataljonu, ki je bil obkoljen, uspelo prebiti obroč severno od reke Soniona ali 8 km južno od Jon gb j ona. V ameriških političnih vojaških krogih vlada danes precej napeto ozračje, kjer je glavr.i štab ameriške osme armade v Seulu potrdil, da se vsaj dve diviziji LR Kitajske udeležujeta bojev vzdolž reke Song-šon. Vesti s fronte govore o 40.000 in še več celo 80.000 kitajskih vojakov. Poro. i la letal, skih izvidnikov, ki nadzorujejo mandlursko mejo, pravijo, da korakajo še druge kitajske čete proti meji Očitno je, da gredo v Korejo. Glavni štab severnokorejske VPLIVNA BORBA V ZDA Zunanja politika vlade glavni v stavnikov — da se škandal ni dal zamolčati, zlasti ker je opozicijski tisk pisal o njem, čeprav omenjajoč le, da je šlo za »protiklerikalno« demonstracijo. Ne, gospodje od »rUnttd« in »Corriere di Trie-ste« — parafraziranje borbenih antifašističnih revolucionarnih pesmi ni nlkakšna protiklerikalna demonstracija, ko se ve, da tisti, ki so jo priredili spadajo v zločinske fašistične zapečke v Ul. Ca-vana. Temu te pravi najbolj grob izpad najnizkotnejših fašističnih. instinktov, zrastMh iz V torek 7. t. m. bodo v ZDA volitve za Kongres. Volili bodo vse člane Predstavniškega doma, ki jih je 435, in 36 članov senata od skupnega števila 96. Za te volitve se pripravljata v glavnem dve stranki, dve stari nasprotnici: Demokratična stranka in Republikanska stranka. Obstaja sicer tudi Progresivna stranka, toda ne pričakuje se, da bo imela kak uspeh, posebno tudi ne zaradi tega, ker je po odhodu Wallaceja, ki sedaj odkrito napada Sovjetsko zvezo, stranka precej oslabela, ker se pred ameriškimi volivci izreka za pro sovjetsko. Sedanji položaj obeh strank v Predstavniškem domu je sledeč: demokrati 282, republi- kanci 172. 1 Vollvna borba je y polnem teku. Posebno so urni republikanci, ki se trudijo, da bi se po 18 letih opozicije prebili db oblasti. Zato so njihovi napadi na politiko vladajoče Demokratične stranke tako ostri. Napadi se nanašajo v glavnem na uradno zunanjo politiko ZDA. Ze več mesecev vodijo republikanci ofenzivo proti Achesonovi liniji in obtožujejo demokratično stranko, da je preblaga in preveč popustljiva v svoji protikomunistični borbi, posebno na Daljnem vzhodu, na splošno pa do Sovjetske zveze. Slišale so se tudi take obtožbe, da Acheson in Truman vodita — komunistično politiko. Ostra kampanja se Je začela že z napadom Republikanske stranke na ministra za obrambo Johntona in na zunanjega ministra Achesona. Johnsona so obtoževali, da ie kriv neuspeha ameriških čet na Koreji. Vladi so očitali, da vodi politiko nerealnega gledanja v namene sovjetske vlade, kajti Acheson je sicer govoril o sovjetskem imperializmu, dodal pa je, da to »ne predstavlja neposredne nevarnosti vojne«. Dvanajst dni pozneje pa se je začel napad severnokorejske vlade na ameriške prijatelje v Južni Koreji. Republikancem je dalo to povod za splošni napad na ameriško vlado. Republikanski senator Taft je Iziavil, de ne b( prišlo do napada na Koreji, če bi ZDA obdržale tam svoje čete. Taft je kritiziral tudi veliki vladni deficit in ogromne stroške za oborožene sile, ki da navzlic temu niso imele uspeha. Pritisk republikancev je bil tolik, da je bil Truman prisiljen zpmenjuti ministra Johnsona. ' Pa tudi še pred korejsko vojno so se slišale pogoste kritike proti vladni politiki. Znani novinar Wa!tcr Lippman je zahteval revizijo zunanje politike na podlagi opustitve platforme dveh blokov. Predlagal je, naj bi »v izpostavljenih in občutljivih deželah ob sovjetski periferiji odločno jačili priroane težnje teh dežel z odvajanjem od obeh koalicij in z iskanjem one varnosti, ki Vi jo lahko našli s pridobivanjem neodvisnosti od ene (sovjetske) in druge (ameriške) koalicije«. Predsednik Republikanske stranke Thomas Dewey je tudi govoril o krizi zunanje po- litike in dejal; «!mperativen cilj naše zunanje politikg mora biti, da prenehamo mirno gledati na stalne uspehe komunistov v Aziji. Bolja je kakršna koli akcija kakor sploh nobena«. Republikanski general Mac Arthur je osnovno misel Republikanske stranke odkrito iznesel v svoji znani Izjavi o Formozi, ko je nedvoumno zahteval od vlade ZDA, naj priključi Formozo in naj jo vključi v svoj strateški sistem na Pacifiku. Tudi številni drugi republikanski senatorji so ob raznih prilikah ostro napadali zunanjo politiko ameriške vlade. Hanld Stasscn je zahteval, naj se začne »velika ofenziva v (Nadaljevanje na 2, strani! vojske pravj v svojem poročilu, da jg ta na vseh področjih fronte zapletena v boje z ameriškimi in južnimi četami. «Na področju Ansju«, pravi poročilo, naše sile še naprej napredujejo ter odbijajo sovražnikove napade. Vzdolž vzhodne obale na področju Kanko in Smgrina so naši oddelki zapleteni v obrambne boje na novih že vnaprej določenih položajih«. Skupna izjava kitajskih demokratičnih strank obvešča, da se po vsej Kitajski «javljsjo prostovoljci za boj proti ameriškemu napadalcu, za obrambo svojih domov in domovine«. Izjava, katero so podpisali med drueijn kitajska KB. dialje revolucionarni komite Kuomin* tangove Kitajske. Kitajska demokratska liga, Kmečko-delavska kitajska demokratska stranka in Lisa za samoupravo Formoze, pravi, da se ljudstvo demokratične Kitajske obveže, «da bo z vsemi sredstvi ki jih ima na razpolago, podmrio pravično prošnjo voditelja neke dežele in zato podpira vse one Kitajce, kj prostovoljno sprejmejo sveto nalogo, da se uprejo ZDA, da pomagajo Koreji itd» ----- Kitafcentnaklonjeni krogi prevzeli vlado v Tibetu KALIMPONG, 4. Iz tlbeso. Oba velika duhovna sta zaklenjena Panšen Lami, ki prhe ja v Tibet skupaj s kitajskimi četami Indijskt radio poroča, da so sedaj kitajske čete 15o mijl od Lase. Ker ni dobila indijska vlada nobenega poročila od svoje misije v Lasi, je od nje zahtevala, naj v najkrajšem času pošlje izčrpno poročilo o položaju v Tibetu. Iz poročil radijske postaje v Novem Dtl-hiju ni mogoče n'č točnega ve* deti glede domnevanega, odhoda Dalaj Lanie iz Lase. Do-brn obvtščenl kr gi v indijski prestolnici pa niti najmanj ne dvomijo, da bi po določilih mednarodnega prava dovolili Dalaj Lami zatcčFče v Indiji, če bi moral zapustiti Tibet in bi pokazal željo, da bi rad ostal V Indiji, Soodgovornost kominformovskih hujskačev (Nadaljevanje s 1. strani) stična «izjava» 0 vpodžiganju sovraštva, razkolov . . .» in o "dopuščanju možnosti delovanja krajevnim komunističnim skupinam». Mar kominformisti niso takšna šovinistična skupina? Kaj drugega naj bi bilo kot šovinizem — njihova hajka proti slovenskemu gledališču? J n njihovo zmerjanje s s’ci a-vi? In njihova nezaslišana kampanja najogabnejših laži in klevet proti vsem našim organizacijam v obeh conah Tržaškega ozemlja? Ne bomo naštevali pri tem vseh golid gnoja, ki so jih zlili in jih še vedno zlivajo na Jugoslavijo in na njeno vlado in proti jugoslovanskim narodom v celoti, ki jih imenujejo "banda jugoslavas, v čemer so $e v zadnjih dveh Zetih postavili na čelo vse protijugoslovanske hujskaške kampanje sovraštva in borbe do iztrebljenja. Kako se torej morejo ti ljudje, ki so j:m vse najrgab-nejše metode borbe, kapre prehajajo iz okvira politike v kriminal, prešle v meso in kri, še zgražati, ko je proti njihovemu kominfrmistčne-mu voditelju klerofašistični tisk sprožil kampanjo, ki je mnogo, mnogo blažja od nenehnega blatenja, laži teror’-stičnih napadov itd., ki se jih poslužujejo oni sami predvsem proti nam? Dvojna mera in brezpri-merno hinavstvo — se pravi tej in takšni raboti! Toda to smo Ze večkrat ugotovili in navajamo pr'mer zadnjih teror't-čn.h atentatov in kmninformističn ga ravnanja spričo nj-'h 1» kot ponovni dokaz za to. Kar hočemo odločno poudarit’ danes še posebej pa je tisto, kar iz vsega povedanega logično izhaja: Kominformistični hujskači so s svojo nenehno kampanjo laži, s svojim hujskaškim pisanjem in blatenjem, s svojimi napadi na naše organizacije in njih posamezne člane, za zadnje teroristične nočne atentate globoko soodgovorni pred vso tržaško demokratično javnostjo, sordgv~mi skupno s vsemi italijanskimi klerofašističnimi hujskači vred. In ta odgovornost ni prav nič manjša od odgovornosti, ki jo nosijo klerofašir stični oblastniki in njihov tisk, o čemer vsakodnevno naštevamo zadostno število dokazov. UČITELJICA PIŠE NAŠEMU LISTU Naših poštenih učiteljev nebodo zapeljali s hinavstvom si Un Ram v njihovem brezuspešnem prizadevanju za združitev z Delavsko zbornico KOLEDAR Qledali6če - -Radio* Nedelja 5, novembra Caharija, Savina Sonce vzide ob 6.49, zatone ob 16.47. Dolžina dneva S-50- Lu,n0a vzide ob 0.55, zatone ob 14..». Jutri ponedeljek 6. novembra Lenart, Sever SLAVA PADLIM BORCEM! Tov. Marija Sosič Voliuna borba v ZDA (Nadaljevanje s 1. strani) hladni vojni, kar zahteva, začetek programa gospodarske pomoči v Aziji podobne Marshallovemu načrtu«. Seveda nj Demokratična stranka v tej kampanji mirovala. Med raznimi ukrepi je zelo važno omeniti Trumanovo potovanje na tihomorski otok Wake, kjer se je sestal z Mac Arthurjem. Truman je sicer izjavil, da 1e bil glavni namen tega sestanka razgovor o obnovi Koreje in o mirovni pogodbi z Japonsko. Gotovo pa je, da je bil volivni moment v tej stvari eden od najvažnejših Po znanem incidentu med Mac Arthurjem in Trumanom glede generalove izjave o Formozi in posebno po Mac Arthurjevi zmagi na Koreji, je bilo Trumanu na tem, da bi volivci Videli, kako general, ki je zaradi zmag postal popularen, soglaša s politiko Demokratične stranke glede Formoze. V poročilu o sestanku se izrecno poudarja, da se Mac Arthur strinja s predsednikom v zunanji politiki vlade. To je bil nedvomno občuten udarec za republikance in Truman je uspešno izvedel svojo potezo. Ker se je vojni položaj na Koreji spremenil na bolje, so morali, republikanci iskati druge argumente. Zato je Harold Stassen obtoževal Trumana, da «namerava tajno podpretj sprejem komunistične Kitajske v OZN«. Vojna na Koreji pa je imela ?e eno posledico za notranje življenje ZDA. Izkoriščali so dejstvo napadalne politike sovjetske vlade za napad proti vsemu, kar je naprednega. Vojna na Korejj je služila napadalnim krogom kot povod za splošno borbo proti socializmu. S tem je sovjetska vlada dala argumente napadalnim elementom, posebno v republikanski stranki. Mnenje političnih in novinarskih krogov je. da bo morda Republikanska stranka pridobila nekaj glasov, vendar pa ne bo dosegla večine. Na splošno so mnenja, da bodo novi momenti v vojni na Koreji, atentat na Trumana, sklepi, ki jih bodo sprejel; v zvezi s sovjetskim predlogom za sklicanje Sveta zunanjih ministrov kakor tudi nihanja cen na notranjem trgu ter nekateri politični škandali imeli znaten vpliv na ameriške volivce. Ena od največjih težkoč za obe stranki pa je, da se običajno volitev udeleži malo volivcev. Predvideva se, da bo na volitve šlo okoli 43 milijonov volivcev, ali 43 odst. od celotnega števila. Na splošno pa prevladuje mnenje, da ne bo velike razlike med številom glasov za demokrate in za republikance. Tako imenovana Ga-luppova anketa na je pokazala, da je nekoliko večje število volivcev naklonjeno demokratom. Tovariš urednik, zelo vam bom hvaležna, če mi odstopite malo prostora v vašem dnevniku, da povem nekaj svojih misli v zvezi s člankom, ki ga je "Del on objavilo pod naslovom "Iztrgali vam jih bomo«. Članek je bil objavljen že 22. oktobra in prihajam nekoliko pozno, a ker sama ne či. tam tega neresnega lista, sem prečitala omenjeni članek šele na opozorilo svojih znancev. V članku "Iztrgali vam jih bomoti je govora o slovenskih intelektualcih, zlasti o slovenskem učiteljstvu. Predvsem pa-de v oči nov odnos kominfor-mistov do našega stanu. Do včeraj smo bili tudi mi izdajalci in banditi, napadali so nas v časopisih in na sestankih in de-nuncirali policiji; danes pa so postali silno emilosrčnis in pravijo, da «bi bilo krivično, da bi obsojali našo inteligenco«, ki je samo žrtev "protiljudskega pritiska titofašističnih hierar-hovs itd. Pisunček tega novega pamfleta na račun slovenskega učiteljstva pa je silno naiven in neuk in četudi poizkuša priti do učiteljstva z novo metodo (s korobačem skritim za hrbtom!), je vendar zapadel v isto žaljivo omalovaževanje slovenskega učiteljstva kot njegovi predniki. Za Destradija smo bile slovenske učiteljice koze in tudi člankar v «DeIu» misli, da nas bo ujel na sol na iztegnjeni roki Mož ima seveda debelo kožo in zelo malo posluha na čast; tudi ne pozna dolge, hude borbe slovenskega učiteljstva za svoje mesto v narodni skupnosti. Doba Mccrtina Kačurja je že daleč za nami, vmes je doba, ko smo slovenski Jermani s landri dobojevali najlepšo borbo slovenskega ljudstva, tisto borbo, ki jo somišljeniki pisunčka v «Delu)> imenujejo «sramotno preteklosts. Vsega tega omenjeni člankar ne zna oceniti, zato nas ne pozna, zato nas imenuje «sredstvo in orodje», ki ga je mogoče prestavljati iz roke v roko. Ker nam je hotel dati generalno odvezo za naše «grehe», katerih nismo krivi, ker so le "titofašistis tisti, ki "skušajo napraviti iz slovenskih učiteljev orodje za svoje umazane in temne protinarodne namene*, se je možu spodrsnilo, da nas razglaša za ljudi brez lastne volje, brez samostojnega mišljenja, brez ponosa, skratka za poslušne hlapce z zelo upogljivimi hrbtenicami. Vsi tisti, ki bi nas radi kupili, naj vedo, da nismo nikomur naprodaj in da nismo in ne bomo orodje v rokah nikogar. Res je, "slovenska inteligenca je razen male skupine poklicnih hlapcev, plačančevi, — in mi bi dodali še: zapeljancev, — s svojim ljudstvom. Prav žato smo tudi slovenski učitelji že leta 1942 zavzeli SAMOSTOJNO in po LASTNEM preudarku odločno stališče proti Kominformu. Naj se le pisunček iz «Dela» informira pri Weissu, Ferlanu, Destradiju in drugih, kako so potekala zborovanja v tisti dobi. In to je bilo v času, ko so se postavljale «točne» in «nezmotljive» prognoze o skorajšnjem padcu Titove vlade, Ce bi bila tedaj le trohica hlapčevstva in oportunizma v našem učiteljstvu, bi ne nastopilo tako odločno.- takrat bi se izmikali in taktizirali, kakor bi pristajalo ljudem, "ki! ne smejo ziniti besedico. Mi j pa smo izgovorili ne le bese- | dico, temveč odločno besedo, četudi smo se s tem izpostavili ! gonji, v katero so na žalost ! vpregli tudi mnogo poštenih, a zapeljanih ljudi iz našega ljudstva. Izvršili srno s tem zavestno in s polno odgovornostjo le svojo dolžnost do ljudstva, ka-,., teremu pripadamo, do svetle tradicije našega stanu, ki se je že davno otresel hlapčevstva in mu je sodnik le njegova vest in ljudstvo. Ponavljam; nihče nas ne bo trgal iz nikakih rok, četudi bi to "trganje* pri «Delu:» poverili bolj spretnemu človeku kakor je pisunček članka «Iztrgali vam jih bomo«, ki nas je hotel «pobožati)>, pa nas 'je pogladil prati dlaki. UČITELJICA Kominf ormističrjo «sindikai-mo» glasilo «Undta operaia« je 27. oktobra objavilo članefe pod naslovom «Cadaveri viventi e file strimiinzite«. O vsebini omenjenega članka bi ne bilo vredmo izgubljati besede, če ix bi bilo v njem nekaj takih «ugotovitev«, k; samo 'e bolj Naročite si KOLEDAR OF1951 zn ceno 850 lir Poleg koledarja prejmete za ta denar še tri knjige Prešernove knjižnice jasno kažejo, kam vodi dajnes pot kominformističnih sindikalistov. V članku namreč ponovno premlevajo še neprebojen udarec, ki jim ga je zadalo vodstvo Delavske zbornice s tem, o'a je odibilo njih predlog o združitvi obeh sindikalnih organizacij. Seveda si ne upajo izliti svoje jeze nad vodstvom Delavske zbornice, ki kljub vsem njihovim poizkusom noče sprejeti ponujenega prijateljstva, temveč stresajo svoj bes na «titiste», ki «so bali vedno proti združitvi obeh organizacij«. Posebno jih je seveda zabolela in ogorčila ugotovitev rtitistov«. dia so se njih vrste prav zaradi omenjenega predloga o združitvi z Delavsko zbornico, zelo skrčile, kar ie jasen znak, da so tržaški de-informističnih sindikalistov ter se zato tudi odtegniti njih sindikalni organizaciji. Sebe in svoje *e preostale somišljenike hočejo na vsak način potolažiti z izjavami, češ da so jih njih politični nasprotniki že pred časom imenovali »cadaveri viventi«, in vendar Se danes obstajajo. Pri tem pa seveda ((pozabljajo#, da jih dejstva sama postavljajo na laž ter kažejo, kakšen je resničen namen takih pozivov r.-a združitev z DZ. Da bj čimbolj utrdili v svojih somišljenikih prepričanje o moči, ki jo je sindikalna organizacija pridobila, odkar jo vodijo ljudje kot Radich itd., navajajo nekaj ((primerov«, ki naj bi potrdili ((pravilnost« sedanje sindikalne linije Enotnih sindikatov ter upravičenost zahteve po združitvi z DZ. Med te »primere« spada po njihovem tudi stavka industrijskih delav-cev, ki je bila meseca februarja; sami imenujejo to sitavko »magnifico sciopero«. Vsi tisti industrijski delavci, ki so omenjeni članek prečitali, se bodo Od tu in tam n ioi Upali smo, da je končno lo-njerske vidalijevce srečala pamet! In glejte, zmotili smo se. Saj če prav dobro pomislimo, so nam že podali dokaz svoje «aktivnosti in vztrajnosti na pravi liniji» na dan proslave bazoviških junakov, k0 so s "heroično teatralno gesto* trgali zastavice, nalepljene po zidovih. Skrbno so uničevali vse, kar je nosilo peterokrako zvezdo, ker je ta preveč bodla njihovo tankočutno vest. Pred konferenco ZAM je lo. n jr rska mladina napravila člar nek Za stenčas in ga raz besila na navaden prostor, prav ob Titovi sliki, ki je že dober mesec visela na deski našega stenčasa Drugo jutro mladinskega članka ni bilo nikjer. Preiskali smo vse kote: morda je burja odtrgala pap'r, — nič; morda so se otroci igrali in iz hudomušnosti, ne pa iz hudobije Strgali plakat, — nič. No, raje kot zagnati neutemeljen krik ali pa dolžiti morebitne neodgovorne osebe, smo napravili drug stenčas, ga res trdn0 pritrdili in nanj napisali kratko pripombo, da je to druga številka ker je prva "slučajno)) izginila! Včeraj pa je izginila tudi našg II. številka stenčasa. Danes ponoči pa je bila Titova slika polita s črnilom. Gospodje vidalijevci, dovolite nam vprašanje: ste hoteli s tem dejansk0 pokazati svojo popolno povezanost s tistimi, ki so slavili včeraj "la festa della vittoria?*. Kaj se vam toži po tistih *prelepih» časih, ko ste pisali «Roma-do-man in se ponašali s črno srajco? Kaj mislite doseči s svojimi visoko s kulturnimi dejanji?Tito- slika že znova visi na stenčasu. Oglejte si jo in zapomnite si, da kljubovalna vo. Ija, ki se čita v njegovih potezah, je tudi v našem srcu. Trgate nam stenčase? Dobro, napravili bomo druge! Zavedajte se, do se z vsako tako gesto še bolj pogrezate v blato, v katerem že tako globoko tičite. Ce vam ugaja v takt nesnagi, izvolite, saj ima i sak človek svoje veselje. Do tega pa vas je verjetno pripeljal vaš velik Vidali, ki ne porablja niti v rižarni, rab iti prelepih izrazov kakor svinja, ljudožerec , Ali bodo v Samctorici zares popravili pot P Pred dnevi smo čitali v ((Primorskem dnevniku«, da je občinski svet na svoji zadnji seji v Zgoniku sklenil, da se popravi in razširi pot iz naše vasi v Salež. Sklep zgoniškega občinskega sveta nas je zelo razveselil in pričakujemo, da se bodo obljube v kratkem uresničile. Naša vas sicer ni prav velika, toda vedno imamo opravka drugod in nujno potrebujemo malo boljšo pot kot je sedanja V takem stanju je, da je sploh ne moremo imenovati pot, zlasti ob slabem vremenu in deževju. Ozka je in luknja prj luknji, tako, da morajo otroci, ki hodijo v šolo v Salež, kar skakati po obcestnem zidovju. Z vozovi pa je skoraj nemogoče po taki poti. Pritoževali smo se že dolgo časa, pa brez uspeha. Upamo, da bo sedaj občinska uprava napravila svojo dolžnost in nam popravila pot. Seveda sama popravila ne zadostujejo, pot je treba razširiti, da bomo lahko z mirnim srcem vozili in se ne bomo bali za naše šolske otroke. Občinski upravi pa svetujemo, da nadzoruje delo, da se ne bo zaman trosil občinski denar in da bo delo dobro napravljeno. Jutri bodo otvorili otroški vrtec v Mavhinjah Jutri ob 10.30 bo v naši vasi otvoritev otroškega vrtca, ki je bil pravkar dograjen. Vrtec smo zares potrebovali, zato imamo in bomo lahko pošiljali tja naše najmlajše. Tega se veselijo zlasti matere, ki imajo doma male otroke in polne roke dela. Vsaj nekaj časa so brez skrbi, otroci jih ne nadlegujejo, pač pa se vzgajalo in učijo pod vodstvom učiteljic — vrtnaric. Na otvoritev bodo prišli, kakor smo zvedeli, občinski odborniki in nabrežinski župan. Slaba cesta v Vižovljah Malo se oglašamo iz naše vasice, ki je v neposredni bližini Sesljana in spada pod na-brežinsko občino. Sesljan se bolj razvija, ker ima morje blizu in je ob glav- ni cesti, mi smo pa nekoliko v ozadju. V ozadju smo na zemljevidu, pa tudi v drugem pogledu se nas spomnijo bolj poredkoma na naši občini. O potrebah naše vasi bomo še pisali; danes naj omenimo le cesto v Mavhinje. Morda bi si kdo mislil, da ta cesta ni važna za našo vas. Pa ni tako. Tudi m; uporabljamo to cesto, ki je sedaj v zelo slabem sta nju. Bližajo sg zimska dela, Zato opozarjamo našo občinsko upravo tudi na to cesto in pričakujemo, da jo bodo postavili v seznam za letošnja zimska dela in jo dobro popravili. Stanovanjsko vprašanje v nabrežinski občini Stanovanje je osnovna življenjska potreba in zavzema med socialnimi problemi važno mesto. Brez primernega stanovanja ni potrebnega udobja in oddiha, ni zadovoljstva, ni pogojev za zdravje. O tem bi nam mogli mnogQ povedati tisoči Tržačanov. Pomanjkanje primernih stanovanj pa ni le v Trstu, ampak tudi izven njega. Tudi v naši občini je polno domačih brezdomcev, kateri domujejo V zasilnih prostorih, celo v takih, ki ne zaslužijo imena sta. novanje. Kraševci pravico takim luknjam «prkat» V Praprotu je tričlanska družina, ki ima svojo spalnico pod stopniščem v I. nadstrop- smo zadovoljni, da ga zdaj j je. Ali moremo v takih pogo- Tržaški trgovci z gorivom 30 ustanovili svoje združenje Bazne gospodarske novice Pred nekaj dnevi je bilo ustanovljeno v okviru Združenja trgovcev na debelo posebno Združenje veletrgovcev in uvoznikov trdih goriv. Ustanovni občni zbor je odobril društveni pravilnik, proračun, določil letno članarino in izbral za predsednika g. Quin-tillija - Leonija. 3. t. m. je zasedal v prostorih tukajšnje Trgovinske zbornice nov »Trgovinski sosvet« pri zbornici. Zasedanju so prisostvovali zbornični funkcionarji in zastopniki vseh tukajšnjih trgovskih krogov. Ni bilo objavljeno, kakšna vprašanja so obravnavali. Grška trgovinska zbornica v Trstu s sedežem na obrežju 3. novembra opozarja vse tukajšnje tvrdke, da se morajo obračati izključno na njo, v kolikor žele navezati trgovinske stike z Grčijo. Prav tako je tudi edinole ta zbornica pooblaščena izdajat; za ves STO izbirna Izpričevala za vsakovrstno blago. Trgovanje s sladkorjem je v tem tednu slabo, bodisi zaradi praznikov, bodisi zaradi pričakovanja nadaljnjih padcev cen. Mislimo pri tem bolj na tranzitna trgovanje. V resnici je beležiti novo ponudbo češkoslovaškega blaga franco avstrijsko - češkoslovaška meja, po ceni 160 dolarjev za tono, t. j. 6 dolarjev manj, kakor pred 10 dnevi. Ponudbe blaga dobavljenega izza morja kvotirajo 170 dolarjev za tono fob izvorno, tržišče, prav takšno blago franco Hangar -Trst pa ponujajo po 180 dolarjev. * * * Poročajo, da bodo v kratkem položili temeljni kamen tvor-nice vžigalic v tako zvani ža-veljski ((industrijski luki«. Produkcijska kapaciteta tvornice naj bi znašala 5 milijard vžigalic letno. Površina, ki bi jo zavzemal obrat tvornice v celoti bo znašala 20 tisoč kv. metrov. Vžigalice bo tvornica, kakor upajo, izvažala v dežele Srednjega vzhoda in v obe Ameriki ter ne bodo namenjene domači potrošnji. Last- jih pričakovati zdrav rod? Komisijski ogled takih stanovanj bi nam dal zanimive podatke, iz katerih bi mogli razbrati hude posledice, ki padejo na delavske družine in posredno na skupnost. Zato je naravno in razumljivo, da je dolžnost državne (pri nas conske) in občinske uprave reševati stanovanjsko vprašanje z vsem razumevanjem, resnostjo in doslednostjo. Najti bi se moral Primeren način, ki naj bi reševal to vprašanje p0 socialnih načelih, to je v interesu delovnega ljudstva, oziroma pretežno delavstva, ki je najbolj prizadeto. Sedanja praksa Pa je ravno nasprotna. Posebno pade v oči izredno prizadevanje za prišleke, katerim se gradijo dovolj udobna stanovanja in celo naselja (ribiško naselje Stivan) dočim jim je naše delavstvo deveta briga. V tem vidi naše ljudstvo raznarodovalno politiko in de. lovanje domače reakcije, katera daje vsestransko sistematsko podporo tujemu in nam sovražnemu življu. Tudi to je opomin in dokaz, da je edino pravilna borba malega človeka v samopomoči. To zahteva malo več žrtev, a nudi večje jamstvo za neodvisnost. Domov sta se vrnila Pred dnevi smo že poročali, da sta neznanokam izginila 17-letni Emilio Tellini in 19-letni Lino Canciani. oba iz Skednja doma. Naveličala sta se mirnega družinskega življenja in se 31. 10. letos ob 9.30 napotila v širni svet pustolovščinam naproti. S fantastičnimi načrti sta najprej na ' skrivaj prekoračila mejo z Italijo pri Devinu in jo peš mahnila proti notranjosti italijansko republike namenom, da bi se prišla v Francijo. Med potjo pa sta lačna in utrujena opustila svoj prvotni načrt ter v noči na 1. november zopet na skrivaj prekoračila mejo z Italijo, to- prav gotoyo z začudenjem vprašali, katero stavko imajo kom-informisti za ((magnifico sciopero«, ko je vendar vsakomur dobro znano, kaj so industrijski delavci s to stavko dosegli. Prav gotovo ni še nihče izmed industrijskih delavcev pozabil, da se je prav ta «magnifico sciopero« zaključil zelo klavrno ter da so s pomočjo tega dosegli delavci te kategorije le tako majhne spremembe delovnih pogodb, ki v nobenem primeru niso mogle pripomoči k izboljšanju njih življenjskih in delovnih pogojev. Ce hočejo kom-informisti z navajanjem te stav-ke dokazati utemeljenost svoje zahteve Po združitvi z Delavsko zbornico, potem so si izbrali zelo slab primer, kajti industrijski delavci «uspeha» te »krasne stavke« prav gotovo ne bodo zlepa pozabili. Seveda ram je jasno, zakaj navajajo kominformisti prav to stavko kot primer njihovih dosedanjih ((uspehov«. To je bila namreč do sedaj prva stavka, na katero so pristali tudi voditelji DZ skupno z voditelji ES; kljub vsej ((enotnosti« pa je bil njen »uspeh« takšen, kot se ga pač spominjajo industrij ski delavci sami. Danes so kominformistični sindikalisti odkrito pokazali kaj se skriva za njihovo borbo za dosego enotnosti z Delavsko zbornico. Se do nedavno so v svojih člankih in govorih napadali Delavsko zbornico in njene voditelje ter jih imenovali imperialistične agente itd. Danes se takih psovk zelo skrbno ogibajo ter hočejo svoje delavce na vsak način prepričati, da bi bila Delavska zbornica lahko kljub vsemu razredna sindikalna organizacija, če bi le spremenila svoje vodstvo. Pri tem pa seveda pozabljajo, da je bila Delavska zbornica ustanovljena na željo delodajalcev in odgovornih oblasti, ki so hoteli imeti v njej direktno opor0 v borbi proti delavskemu razredu. To so nekoč vedeli in trdili tudi kominformisti, toda danes te tega več ne »spominjajo«. Danes si le iz vsega srca žele združitve s to »sindikalno« organizacijo, kar naj bi po njihovem prispevalo k okrepitvi borbe delavskega razreda proti razrednemu sovražniku. Ni čuda >če jih zato ogorči in razjari vsak naš članek, v katerem razkrihfcujemo njih podlo politiko ter jih označimo za to, kar v resnici so, in sicer za' r.-a jbolj verne hlapce interesov kapitalistov. Toda njih jeza In ogorčenost pa.č ne moreta spremeniti dejstev, ki potrjujejo to, kar smo že večkrat poudarili, in sicer, da se je število članov njih ((sindikalne« organizacije zelo skrčilo ter da se je še tisti del, ki je ostal včlanjen, odtegnil vsakemu sindikalnemu delovanju. Tržaško delavstvo, ki mora na lastni koži občutiti posledice izdajalske politike kom-informističnih sindikalistov, se danes ne bo dalo več preslepiti od njihovih lepih besed, temveč se bo v vse večjem številu vključilo v tisto sindikalno organizacijo, ki vodi resnično razredno borbo, ki ne pozna nobenih kompromisov, katere glavni cilj je in ostane borba za zmago pravic in interesov delavskega razreda. Rodila se je v Sv. Križu pri Trstu 13. decembra 1923. V partizanih, kamor je vstopila 11. septembra 1943, je bila bolničarka. Padla je na položaju v Spodnji Idriji 4. novembra 1943. Tov. Josip Balbi Rodil se je v Trstu 13. aprila 1924. 12. septembra je postal borec Tomšičeve brigade. Padel je v borbi proti Nemcem v Koritniku S. novembra 1943. Pokopan je pri Knežaku. Tov. Romeo Kante Koncert v Nabrežini Na-brežince i n prebivalstvo bližnjih vasi opozarjamo na koncert, ki ga bo priredila Glasbena Matica prihodnji pe tek (10. trn.) .v nabrežinski dvorani. Na koncertu bodo nastopili solisti, komorni zbor in orkester. ------- OF SEJA OKRAJNEGA IZVRŠILNEGA ODBORA OF bo v torek 7. t. m. ob 19.30 v Nabrežini. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8100-8150, papirnati šterling 1740-1750, dolar 670-672, dolar (telegrafski) 678-679, švicarski frank 155 156, 100 frankov 174-176, avstrijski šiling 22-22,5, KINO Rodil se je v Trstu 12. maja 1903. Borec tržaškega Primorskega bataljona je postal 25. septembra 1943. Padel je na današnji dan pred šestimi leti, t. j. 5. novembra 1943. Slava njihovemu spominu! DOLOČILA ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO ETROV METIL-FENIL PIPERIDONOVE OGLJIKOVE KISLINE TRST, 4. (PIO) — Ukaz ZVU štev 204, ki stopi v veljavo na dan objave v uradnem listu, prinaša določila za proizvodnjo in prodajo etrov metilfenil-piperido-nove ogljikove kisline na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. OPROSTITEV CARINE ZA OLEINSKO KISLINO FLO-TACIJSKE VRSTE, NAMENJENE ZA FLOTACIJO FLUORITA TRST. 4. (AIS) — Ukaz ZVU štev. 3, ki stopi v veljavo z objavo v Uradnem listu, odreja oprostitev carine za oleinsko kislino flotacijske' vrste, namenjene za flotacijo fluorita (jedkav-ca), na britansko-ameriškem področju Svobodnega tržaškega o-zen-.Ija. S Saksidove razslave v galeriji „Scorpione" nik obrata bo italijanski indu-1 krat v nasprotni smeri, se na- strijski konzorcij vžigalične industrije. Kakor znano se je svojčas potegovala za zgraditev takšne tvornice milanska družba «Torraquila» kot podružnica ene največjih avstrijskih vži-galičnih tvornic. Vendar, kakor vidimo, ni uspela, ker italijanski vžigalični kartel ni želel dobiti y Trstu novega konkurenta. to z nekim prevoznim sredstvom pripeljala do Trsta, tukaj pa prenočila v neki veži v Ul. Baiamonti. Neki njun znanec ju je nato drugo jutro pospremil na policijsko postajo, od tu pa na njun dom, kjer so ju starši sprejeli z odprtimi rokami, oba pustolovščin željna mladeniča pa sta obljubila, da ju ne bo nikdar več prijela volja Ro širnem svetu. Rosseiti. 14.30: ((Zdravnik in mladenka«, Janet Leigh. Excclsior. 15.30: «Trije mušketirji«, Lana Turner. Fenice. 15.30: «Kadeti iz Gua-scogne«. Filodrammatico. 14.30; «Jutri je prepozno«. ts Alabarda. 14.30: »Pesem Indije«, Sabu, Armonia. 14.30: «Južr.o od Tahitija«, M. Montez. Garibaldi. 14.30: «Prinašalka kruha«, Vivi Gioi, C. Ninchi. Ideale. 14.00: «Hrast velikanov«, S. Hayward. Impero. 14.00: «Crni kontinent«. Čudežna še ne raziskana Afrika. Sledi: «Deček in orel«.' Italia. 14.00: «Govoreča mula Francis«. Kino ob morju. 15.00: »Močni spol«. Savona. 14.00: «Lisičii princ«, T. Povver, Orson VVelles. Viale. 14.00: «Pesrr,i po cestah«, L, Tajoli. Vittorio Veneto. 14.00: «Ponos in predsodek«, Greer Garson. s Adua. 14.00: «King Kong«, Bruce Cabot in Fay Wray. Azzurro. 14.00: «Kapitan iz Kasti, lije«, Tyrone Povver. Belvedere. 14.00: ((Dopisnik X«. C. Gable, H. Lamarr. Marconi. 14.00: «Divji veter«, R. Milland, Massimo. 14.30: «Rdeče skale«, Novo cine: «V deželi Buffalo Billa«, L. Aubert. Odeon. 14.00: «Koraki v temi«, E. Flynn. Radio. 14.30; »Sicilijanske večernice«. Venezia. »Sneguljčica in sedem tatov«, Peppino de Filippo. Vittoria. 14.30: «V planinah bom tvoja«, Betty Grable Carmen Miranda, Cesar Romero. BI! RADIO iilB JUG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 5. 11. 1950 7.00: Jutranja glasba: 7.15; Poročila v ital. in objava sporeda: 7.30: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.45: Jutranja glasba; 8.00: Operetna glas. ba: 8.30: Kmetijska ura (slov.); 9.00: Odlomki iz znanih Beethovnovih del; 9.30: Kmetijska ura JA Folklorna glasba; 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.15: Slavni solisti pred nvikrofo. n°m; 11.45: Našim ženam (slov.); 12.00: Glasba po željah (slov.); 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Mladinske skladbe Vasilija Mirka igra pianist Marijan Vodopivec; 13.30; Pionirska ura: Mali leksikon za pionirje (slov.)-14.00: Glasba po željah (ital.). 17.00: Oddaja za podeželje: Pogovor v narečju; J. Kersnik: Otroški dohtar; Reportaža- Za napredek naše vasi; 18.30: Lahka glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00; Kaj smo vam pripravili (ital.); 19.15: Poročila v ital • 19.30: Napoved časa - poročila v s ov.; 19.45: Veder spored slovenske glasbe: 20.15: Nekaj znanih »;2,2oV5:, Politični Pregled vinn ’ i' Iz opernega sveta; •® Športni pregled (ital.); •J i , Čajkovski: Serenada za godalni orkester; 22.35: Plesna glasba; 23.00: ZaSnja poročila v i ’ „-305: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Uspavanke; 23.30: Zaključek. L JUBL JANA.MARIB0R in rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 m.) PONEDELJEK 6. 11. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Zabavna glasba; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napovej! časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15; Vokalni so. listi in ansambli izvajajo lahko glasbo; 13.40: Dr. Mirko Rupel: Pogovori v jeziku in podobe iz slovenskega slovstva - 3. nadaljevanje (slov.); 14.00: Johann Seba-stian Bach: Chaconne (izvaja violinistka Jelka Stanič-Krekova), J. S. Bach: Italijanski koncert (izvaja pianistka Maša Ciklaž-Bohin-čeva); 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Športni pregled (slov.); 17.45: igra Zabavni kvintet; 18.00: Iz znanstvenega sveta (ital.); 18.15: Baletna operna glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Ob obletnici velike Oktobrske revolucije (sl.); 20.05: Ob obletnici velike Oktobrske revolucije (hrv.); 20.30: Ob obletnici velike Oktobrske revolucije (ital.); 21.00: Vesela ura (ital.); 21.45: Melodije Denze m Tostija; 22.00: Večerno branje -Ivan Cankar: Podobe iz sanj (slov.); 22.15: Rapsodije; 22.40; 20’ znanih tangov; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji d-an, POTOVANJE PO JUGOSLAVIJI je naslov zanimivega predavanja, ki ga bosta imela urednika inž. Renko Stanislav in Koren Jože v četrtek 9. novembra ob 20.30 v dvorani na stadionu «Frvi maj«. Predavanje bodo P°-nazorjevaie številne slik*-Vabimo k čim večji udeležbi. PROSVETNA DRUŠTVA PD I. Cankar. V torek 7. C m. vaja moškega zbora. Pozivamo vse pevce, da se je Soio“ vo udeležijo. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello, V. XX Set* tembre 4; Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1; S Sabba, Trg Valmau-ra; Vielmetti, Borzni trg J -Harabaglia v Barkovljah ui Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. [iiiiiiiiiiiiiiiilllilllll[|lllllllnlllllll||lllllll|l!!! MALI OGLASI GREM KRPAT IN LIKAT n» dom. Naslov na upravi Usta- ^ NAJNOVEJSI IN NAJHITREJSI STROJ «Union» za POPI^ ui. nogavic - 17.000 lir: Trst, ua Commerciale 3, dnevno oq do 12. _____ PRIDNA IN SPOSOBNA ženska išče zaposlitve v jutranjih URE NAJBOLJŠIH ZNAMK Pr d dam. Naslov na uoravi Pou «Prodam». MODISTKA izdeluje, modenUZ; klobuke po zmernih cenan. Goldoni ll-III. ______ PISALNE STROJE prodam, izre na prilika. Ul. Corridom Batagelj. _________ MOŠKO PERILO izdeluje pridna šivilja Naslov na upravj hiti- HITRA IN VESTNA TIP^A”a- CA sprejema delo na dom. slov na upravi lista. —• Šivalne stroje in štedilnike PRODAM. v NASLOV NA UPRAVI Llb± KrojašS® delavnic® TRST— Ul. VaJdiriv0 Izdeluje moške obleke 35 id id ženske plašče. Obrača popravlja po Izredno kih cer.-ah. PLETILIA izdeluje ženske obleke, l°p ter otroške oblekice po ug cenah. Naslov na upravi Ul. sv. Frančiška 20-1- Mizarji i oesk. podjetniki kmetovalci! >«»« vezane t šče, turnir, parkete in drV“ nudi najugodneje IBS! nI viale Sonnino Tel. IZDELUJE PO N A J• NIŽJIH CENAH lN NAJ SOLlDNEJ*' MIZARSKA DELAVNICA Psi/pIs EtttM TRSI UL. TORRICELLI, **• «• : : Tudi na obroke : • NOSILKE .VODE. GRADBENIK __ SPREJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA- " OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPHEJbMA IN načrte TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA CENE UGODNE1 Naslov na upravi lista, UL sv. Frančiška Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll. nadst. - lelejon 11-32 Potujčevanje otrok je genocid K oktobra t. »m 1. je s podpi-članic OZN večir..e držav %ila v veljavo konvencija o ‘«aovanju genocida. Zločj :in genocida pometli sistematično uničevanje celotnih “Jalnih, raarlih; etničnih, *°vn,ih in verskih skupin, '‘“t zločine genocida določa Ho, ^^j3 ^1 Prestopke čla-kakšne manjšinske skupi-in prestopke proti potujčenju njenih otrok. tiinSemJ.e 2nano’ da 50 konven-tr(,K?r 8«nocidu smatrali po-(_ ° 2at°. bi se več ne rasna divljanja, kot sta »m -_a,ala ^a^2ew in nacizem Pripadniki drugih narodov. p>- • Bh °B raznih prilikah, pa ^aavidno, da v Beneški Slo- igapn;jaga in 12 številnih dru-Prunerov, Q katerih J razvidno, da H ___ to s!a.'n marsilkaterem pogle-ijva' • na <^ori®kem še vedno Witk° genocidno fašistično RRo. Se vedno so prebival-Beneški Sloveniji w Kanalski doli ta b* em jezlku 111 še več Se^1 061° notranji minister v Re- v "Unaiski dolini brez šol 3 trd; da je zahteva po šolah ? drugih manjšinskih pravicah jih sinov, vnukov in pravnukov, ki so se na ta dan zbrali okrog nje. Marija Obala se je poročila v V.ilo, ko je bila stara 23 let. Imela je šest otrok. Ko ji je mož leta 1896 umrl, se je pri selila v Raščak, kjer živi še sfdaj. Aretacija Na podlagi tiralice, ki jo je izdala goriška sodnija, je policija včeraj aretirala 49-letne-ga Ivana Medveščka iz Ul. Ri-smondo št. 6. Medveščka so odpeljali v zapor, kjer bo sedel nekaj časa. Ufe Propaganda*. Za laj^vlja seveda tudi tar-t ‘sffcik podobne klevete ■«1 soli. junija letos je Zveza nskm prosvetnih društev v C JJ^Sbvi konferenci v Pisna 1X581313 na UNESCO tej y katerem ie razložila žaj narodni ustanovi polo- v itai.8®3 manjšinskega šolstva vor, (fel‘i^veZa ie dobila odgo-Učih p do to vprašanje pro-ja, ^ ‘ °udevanje še vedno tra-|ti' (j. ,dl na duše naših otrok, iti & 1 radi za vsako ceno *e VprfPntnjčili, pa tudi ' hujši trai’aio in so vedno *• Kako dolgo še? 1QQ-letni jubilej Zrušilo se je beračevo prenočišče Ko so pozno ponoči zaprli zadnjo gostilno, v kateri se je predsinočnjim mudil 79-letni berač Andrej Madon brez stalnega bivališča, si je ta poiskal prenočišča v neki napol porušeni hiši v Standrežu. Ko se je nekoliko vinjen ulegel na pod prvega prostora, ki ga je v njej našel, so se pod njim strohnele deske nenadoma zlomile in Madon se je kaj kmalu znašel v kleti. K sreči je neki mladenič, ki se je ob tisti uri vračal domov in šel mimo te hiše slišal, da se je v njej nekaj podrlo in da nekdo ječi. Ker mu tema ni dovoljevala, da bi sam pogledal, kaj se je zgodilo, je poklical na pomoč orožnike, ki so Madona izvlekli izpod ruševin. Ker je bil mož ranjen in je krvavel iz nosa, so poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tatinski obisk Predsinočnjim so neznani tatovi obiskali stanovanje gospodinje Marije Pintar v Ul Mo-relli 8. Ko se je Pintarjeva vrnila domov po kratkem obisku svoje sorodnice, je takoj opazila, da se je v njeni odsotnosti nekdo pritihotapil v stanovanje, ker so bila vsa vrata in predali v spalni sobi odprti. Nemudoma je ženska vse natančno pregledala, da bi ugotovila, česa so se tatovi polastili. Odnesli so ji razne dragocenosti in nekaj obleke v skupni vrednosti 35 tisoč lir. Tatvino je še isti večer prijavila policiji. Danes igra Juventina v Miljah pri Trstu Danes bo štandreška nogometna enajsterica «Juventina» igrala v Miljah pri Trstu proti nogometnemu društvu «Li-bertas«. Upamo, da se bo tudi to pot Juventina dobro odrezala, za kar je porok njena zmaga prejšnjo nedeljo, ko je na igrišču v Sovodnjah premagala nogometaše iz Moše. Na stadionu «Prvi maj» pa se bosta pomerili nogometni reprezentanci goriških in tržaških dijakov. Iz Ažle Dve smrti V nedeljo 22. oktobra je smrt pobrala dve stari vaščanki im dobri gospodinji. Dopoldne je umrla 73-letna Klemenčič An tenija, popoldne Pa fe 75-letna Domeniš Marija. Obe sta bili dobro znani !n priljubljeni pri sesedih. ICINO = 15: Človeški bes», V. VERDI, Mayc>. VITTORIA, 15: ((Kristus med zidarji«, L. Padovani. CENTRALE. 15: «Prvo obhajilo«, A. Fabrizi. MODERNO, 14.30: «Fabiola», EDEN, 14.30: «Rio Rita«, Kanadčan Edvvard Dmytryck je vzbudil v Združenih državah Amerike veliko pozornost kot filmski režiser že s svojimi prvimi deli ((Ranjene duše« in ((Neizprosno sovraštvo«. Zlasti v prvem od teh dveh prikazuje na preprost način in nazorno razvoj običajev in življenja ter blodnje vojnih povratnikov. Ko se je pred nekaj leti v ZDA sprožil protikomunističen val preganjanja, je bil tudi Dmytryck, ki so ga smatrali za levičarja, klican pred posebno epuracijsko komisijo. Ta je zahtevala od njega naj se izjavi, če je vpisan v komunistično stranko ali ne. Dmy-tryck pa ni hotel dajati nikomur odgovora za svoja dejanja in je rajši zapustil ZDA ter odšel kot begunec v London. Takrat mu je znanstveno kulturna mednarodna ustanova UNESCO poverila režijo filma ((Kristus m d z:darj'», ki je doslej njegovo najboljše delo. Film je izdelan po romanu pisatelja PietrG di Donato, sina italijanske družine, ki se je izselila v Ameriko. Delo se razvija v prvem desetletju po prvi svetovni vojni v New Yorku med italijanskimi izseljenci — zidarji. Režiser nam v njem na preprost a zelo učinkovit način prikaže nevarno delo zidarjev na viso- 'Tlim KRISTUS MED ZIDARJI kih mestnih stavbah, njihov trud, družinsko življenje, njihove skrbi in težave, pa tudi njihove redke vesele ure, ki še bolj poudarijo temne obrise vsakdanje borbe za kruh v večnem strahu pred nezgodami in brezposelnostjo, ki je baš v tistih letih zajela v ZDA poleg drugih delavcev tudi množico stavbmetv. V glavni vlogi predstavlja Sam Wanamaker mladega zidarja, ki si sredi tujega sveta zaželi svoj dom in toplo ognji, šče. Njegovo ženo, ki je glavna ženska vloga, igra Lea Ps-dovani. V zakonu jima raste družina in oba se pehata z delom ter si pritrgujeta od ust, da bj si kupila hišico, ki sta si jo izbrala že na poročni dan za svoj dom. Dolgotrajna brezposelnost grozi uničiti te sanje, ko sta že skoro dosegla svoj cilj. Eri tej preizkušnji mož skoraj omaga in reši ga le ženina odločnost, ki ji ta dom pomeni življenje. Režiser zna zelo spretno izrabljati svetlobne učinke, čeprav prevladujejo pri njem temnejše konture, kar se mu verjetno zdi potrebno za ustvarjanje odgovarjajočega duševnega razpoloženja. Zelo dobro je prikazana nesreča pri delu na stavbi in zidarjeva smrt, ko se počasi počasi pogreza v malti, ki ga zaduši. To je najmočnejša scena vsega dela. Prav tako je zanimiv zaključek. Na sodnem dvoru so izračunali vrednost človeškega življenja po tem, koliko bi lahko še delal. «In ljubezen in skrb? Kdo bo te plačal?« se vprašuje potrta vdova. Priznali so ji neko posmrtnino in vsa družina je odšla končno v svoj novi dom, kjer b do morali živeti brez očeta, ki ga je odkupil s svojo smrtjo. Na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah je Dmytryck prejel nagrado za najboljšo režijo ter s tem dosegel lepo zadoščenje kljub vsem zakulisnim spletkam, ki s0 se odigravale pri razdeljevanju nagrad na tem festivalu. I. M. Iz svobodne Goriike Veteran našega Krasa tovariš Avgust Kafol Obnova gozdov na primorskem Krasu je tesno povezana z likom in imenom gozdarja Avgusta Kafola in z njegovim uspešnim 40-letnim delom. 'Kjer je še pred pol stoletjem bila goličava, so pozneje posadili borovce kot prehoden pionirski nasad. Zdaj pa rasejo na tem mestu vitke jelke. Tla so postala vlažna in na njih rase mah, ki je prekril kamen. Ko v žgočem poletnem dnevu zaideš v gosto, hladno senco jelk, se ti zazdi, da si nekje daleč, daleč od Krasa. Da se je to doseglo, je bilo potrebno dolgo in vztrajno delo desetletij ... Sela na Trgovinski zbornici Pred dnevi se je na goriški Trgovinski zbornici sestal mešani občinski in trgovinski odbor. Seji je prisostvoval tudi župan dr. Bernardis. Na tej seji, kateri je predsedoval predsednik Trgovske zbornice inž. Penso, so razpravljali predvsem o poslovanju organov proste cone in so se pred zaključkom pomudili še pri drugih gospodarskih vprašanjih. Iz Krmina Spomenik padlim so začeli zidati na hribu v Medeji. Pri tem delu, lei se je začelo pred približno M dnevi, je zaposlenih okrog 40 ^delavcev. Med njimi je mnogo brezposelnih obrtnikov, ki so Jib hoteli v začetku odpustiti z dela. pa so ‘nazadnje na intervencijo sindikatov le ostali, ker nimajo drugega zaslužka. Računajo, da bo trajalo delo več mesecev in bo vsaj malo olajšana nekaterim hudia zimdka brezposelnost. NASA SOLA je že vedno na istem položaju kakor lani. Kakor znano smo zahtevali v prejšnjem letu dvprazredtiico, ki je spričo znatnega števila učencev popolnoma utemeljena. Našo prošnjo ao takrat zavrnili s pretvezo, da bodo odprli še eno enorazrednico v Plešivem za tamkajšnje otroke, ki hodijo v krminsko šolo. Sole v Plešivem riso odiprli, pri nas pa je še vedno ostala le enorazrecJ-nica. v (Peifiii/ Prosvetno društvo «Nas prapor« v Pevmi uprizori danes 5. t. m. ob 17. uri v prosvetni dvorani Gogoljevo igro «Ze-nitev«. Vstopnice bodo v prodaji od sobote dalje v Mikluzevi trgovini in v prosvetni dvorani v Pevmi. Vabljeni vsi Goričani in okolica. Po možnosti ne jemljite s seboj otrok. Kino v Standrežu V kinodvorani Lutman V Standrežu bodo jutri zvečer ob 20.15 predvajali sovjetski film «Baltiski poslanec« v katerem igrata glavno vlogo N. Cerke-sov in M. Domoščeva. Nocoj bo prva predstava ob 19. uril MALI OGLASI Pianino, križane strune, Koch e Korselt, v najboljšem stanju. Harmonij, sedem registrov, proda Ivan Kacin, Ulica Cravos 27 (Rdeča hiša) - Gorica. Sprejema tudi popravila! septembra je naša Marija Obala pra- i3et°s gmka ta Z8'3. nenavaden jubilej. Na ta ,« Je namreč dopolnila sto Ctr0sti- R°jena je bila v i« s .u v podboneški občini Jfefc Jt.od k™ poročila v Ra-Bjjk 3 spada pod občino i; saic? ve marsikaj povedati ši®Je8a žaljenja in med hešk-- tUdl lo’ 113 ie 1,110 v Pod Slt3venrji mnogo bolje tto rlj°, katere se še do- 16-let v ?ia- Saj je imela že *e kraif* le Italiia zasedla na-Jubilej je proslavila način sredi svo- Salara Prav je da se tudi mi oglasimo Prav je, da se tudi mi oglasimo in povemo, kako gre dvomesečno tekmovanje. Odkar či-tam naše časopise, še nisem opazi-l dopisa iz našega kraja. To ni prav, ker bi lahko kdo mislil, da nič ne delamo. Danes bom povedal nekaj, za naprej pa naj bi mladina od časa do časa, vsaj vsak teden enkrat sporočala uspehe našega dela, težave in napake. To j[ bo koristilo, ker ji še vedno jnanjka znanja in razgledanosti. Ko bo videla v časopisih objavljene uspehe svojega in našega dela, bo še z večjim veseljem tekmovala. Od 1. do 30. oktobra je bilo na prostovoljnem delu 93 fron-tovcev, ki so opravili pri gradnji sedeža KLO in popravljanju cest 631 ur. To je ptrvi del sprejetih obvez, katere bomo po možnosti še prekoračili. Lazar IZGUBLJENE OSEBNE IZKAZNICE Tov. Ubald Vascotto iz Izole je pred dnevi izgubil v U. Bec-caria v Trstu osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. * * « Tov. Viktor Škrinjar iz Brto-nigle je pred dnevi izgubil v avtobusu, ki vozi iz Kopra do Škofij, osebno izkaznico in druge listine. * * • Tov. Dolenc Emilija iz Ankarana je 1. novembra izgubila v Trstu osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. * * • Tov. Virginia Orlando iz Semedele št. 46 je izgubila pred enim mesecem osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA nadarjene mladine v kmetijsko šolo! Ko taujj i® Pred kratkim začel. dobljeno znanje na razpolago 'ijan,, 3 Kmetijski *oU v Sko- za še večji in boljši razvoj go- v-, . u DiT.i V - ____ I j . __ ____________ tarnal?, Pru’ smo se po-u’ kuko so se odzvali 8ojenceJa~ z udeležbo novih 6oo„i k° smo zvedeli, da KDZ iz Ankarana N, v iša> KLO Bertoki lar« !ngancl dva, Kampel-tlega> Babiči dva, Ma-°be„i ^ga, Šmarje enega, ':t>pga J pežarji dva, Boršt ttj. h^e dva in Sv. Lucija ..% . ’ da ig tle P°lrebno podčrta-f*zume ° vPrašanje najbolj hi Sy T erent za kmetijstvo NiaiV.Ucih, ki je osebno pri. t1 Se moL?lade tovariše. Zato Rl)Z. ^ale zanimati ■ T* u'” vse n&se i^brafgZA. in strokovno So nn kmetijskih moči raS0li imeli dovqlj, zato [b hov«,01 prinaša s sabo ved-Hoti!tahlCTe. Te bodo lah-. ta, s«, 1° lri Pravilno reševa-® ljud°^0 'mele 23 lo spo- Nli,S?, ki smo jih na- ** Poln1 nekai ukrenili, je Slaig „ Sto113 vasi, kj niso "i thorai nega 8°ienca- Te »f(5Wn! v.edeti kako važna je veih r lz°brazba v današ- S nov?0ju: v* nave- Ne hnri ' ®°ienci Kmetijske i' ip n-M Jtoktobljene strokov-l Jta n° znanje prenes- le in „ru®e’ zadružne ekono-.n Posestva. Nkuje ■ ue vedno pri' v k tf *n sP°sobnih znali gospodarska L. • Ib a Sa,nl in dobro reše. ti ta v 1toaj° možnost, da iz-Jslva i:'!861* vprašanjih kme- 1 ta'\,clisle tovariše. tki*3 Ve^iT ki čutijo k, tt ; je 3n poklic. Ljudska »i ^ Sr, n. ta t’ več .Po-krbela, da denar ta s«, Vlr k tr,a ko1 i® Bil nekdaj, .'tao 3 lake šole imeli dostop Vr^tav pVl Bogatih in velikih š,.ata vSemr^. lako so odprta S-,i Več 1 Bi radi pridobili 5.v,aZnania in si tako olaj-v 2 nevna pereča vpra-s^nsir Spodarstvu. tat? let" ;______ S >V ^Prakso V le na vrtnarski ta je več tovarišev kmetijske šole v Jugoslavijo, 'S>V te 'taltaina Prak * Me,toB So ®u Pri Celju, dru- go- spodarstva v okrožju. Zvedeli smo tudi, da bodo v šestih KLO, kjer obstajajo KDZ, dva ali trimesečni večerni kmetijski tečaji. Pouk in predavanja bodo dvakrat v tednu. Tu se nudi naii kmečki mladini še posebna priložnost za učenje. Kaj je lepšega kot to, da uporabiš svoje znanje in ga daš na razpolago in v pomoč skupnosti. V krajih, kjer bodo ti tečaji, naj bi mladina z obiskom pokazala svojo pripravljenost prispevati najprvo z učenjem in nato s praktično pomočjo in delom na terenu samem. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 » Telefon 70 Tekmovanje SIAU pospešuje plansko gradbeno dejavnost Piran Otvoritev doma za onemogle Včeraj, v soboto 4. t.m. je bila v Piranu slovesna otvoritev doma za onemogle. Prisostvovali so poverjenik Za socialno skrbstvo pri okrožnem ILO in okrajnem odboru, predsednik in član; MLO ieT predstavniki drugih socialnih ustanov ter zastopniki množičnih organizacij. Poverjenica za socialno skrbstvo je pozdravila starke in starčke, vse zastopnike, se zahvalila vsem, ki so sodelovali pri tem delu ter izročila tov. Peccraru, ravnatelju sirotišnice, denarno nagrado, ki mu jo je nakazail okrajni ljudski odbor za njegovo požrtvovalno in vztrajno delo. V imenu okrožnega odbora je pozdravil navzoče tov. dr. Hlavaty in poudaril dejstvo, da ljudska oblast skrbi in bo skrbela za stare, ki niso več zmožni dela. «To ni miloščina, to je naša dolžnost, da skrbimo za naše starčke«. Veseli obrazi in smehljajoče se oči starčkov in stark, ki se počutijo v novem domu bolje kot doma. so bili izraz hvaležnosti ljudski oblasti. V novem domu za onemogle je prostora za 60 oseb. Prej je bil tu samostan, nato zapuščena in razbita stavba. Okrajni odbor je dal stavbo popraš iti in iz piranske bolnišnice so se preselili starčki in starke, tako da ima sedaj bolnišnica več prostora, onemogli pa nov dom. Dvomesečno tekmovanje SIAU, ki ga izvajajo vse organizacije, ie zlasti močno vplivalo na gradbeno delovanje našega okraja. Zavzelo je nam. reč precejšnji obseg ter doseglo tudi nekaj uspehov. To je tembolj pomembno, če upoštevamo, da stojimo še vedno pred rešitvijo najtežjega yra*a-Dja, in sicer pred organiziranjem delovne sile, z njenim številčnim ojačenjem in porazdelitvijo na razne objekte. To je tudi razlog, da se nekatera gradbišča borijo s prevzetimi nalogami. Prav zato so si delovni kolektivi na primer pri gradnji slovensko-italijanske osnovne šole v Kopru zadali tekmovalni plan. Isto velja za delovni kolektiv na gradbišču vinske kleti v Skocijanu in Turist — hotela v Kopru. Na vseh teh treh objektih je gradbena dejavnost precej živa. Lepo je opazovati razvoj teh gradenj, ki so napredovale ravno zato, ker vsak delavni kolektiv prevzete obveznosti tudi resnično izpolnjuje. Uspehi bi bili še večji ,če ne bi bilo te ovire, da je poleg pomanjkanja strokovne delovne sile včasih odnos delavstva do dela samega nepravilen- Tako smo ugotovili, da je bil pri izpolnjevanju tedenskega urnika previsok odstotek izostankov od dela. Vseeno se je ta odstotek na nekaterih drugih gradbiščih v zadnjem mesecu precej znižal. Verjetno je pripisati to izboljšanje vplivu dvomesečnega delovanja, po drugi strani pa stre mijo vse množične organizaci- je, zlasti pa sindikalne, da izboljšajo delovni kolektivi disciplino in hkrati povečajo uči-nek dela. Se posebej so Se množične organizacije obvezale, da bodo v času tekmovanja prispevale posameznim objektom potrebno pomoč s prostovoljnim delom, ki jo bodo odgovorni KONFERENCA MESTNE ZP V KO?RU Danes bo v mali dvorani koprskega gledališča konferenca mestne ZP z začetkom ob 9. uri. Vabimo vse bivše borce in aktiviste, ki stanujejo v Kopru, da se konference gotovo in točno udeležijo. činitelji pravilno razporedili. Ne gre namreč za to, da bi imel ta ali oni objekt na razpolago toliko delovne sile, ki bi je niti ne mogel koristno zaposliti, na drugem objektu pa bi delovna sila primanjkovala. Zato bo treba gledati na to, da bomo posvetili čimveč aktivnosti organiziranju prostovoljne delovne sile in da bo ta sila doprinesla čimveč uspeha ter koristi. Izredno pažnjo smo posvetili objektom, katerih dograditev je nujno potrebna, in ki so v zaključni fazi dograditve; te bomo lahko v kratkem izročili že svojemu namenu. V tem pogledu pridejo y poštev že omenjena slovensko-italijanska osnovna šola v Kopru, Turist-hotel v Kopru in vinska klet v Skocijanu. Po drugi strani se nadaljujejo dela pri zadruž- nem domu na Škofijah in v Bertokih ter pri stavbi osnovne šole v Bertokih po predvidenem planu. Precejšnjega obsega so tudi dela pri popravilu dijaškega doma v Kopru. Izven teh del, ki so zajeta v dvomesečnem tekmovanju, pa V gradnji še dela, ki so v enoletnem planu. Ta dela izvajamo v tempu, ki ga narekujejo predvsem potrebe objekta in zopet delovna sila, s katero razpolagamo. Pospešili smo zlasti cestna dela ter pri gradnji ceste Križi. šče-Rižana smo v zadnjem tednu znatno pojačili število delavcev. Tako smo dosegli, da bodo posamezni odseki te ceste grobo dokončani in povezani. Gradbeno vodstvo je izvedlo nekatere poprave na osnovnem načrtu, ki bodo pripomogle, da bomo celotno delo izvedli še prej in bolj okonotnsko. Tako delamo in gradimo v tekmovalnem zanosu kljub pozni sezoni. Prepričani smo, da tudi ne bodo izostali zaželeni uspehi. Obvestilo glavnega odbora ZB NOV Slovenije o terjatvah Pozivam0 vse upnike, da do 30. novembra dostavijo vse terjave do Počitniškega doma ZB v Savudriji glavnemu odboru ZB Slovenije, Erjavčeva cesta št. 16, Ljubljana. Po tem roku ne bomo upoštevali nobene terjatve več. V terjatvi je treba navesti, kdo je blago prejel. Glavni odbor ZB NOV Slovenije V našem časopisu čitam številne članke, ki dajejo vsa mogoča navodila in nasvete. Ni-kdo izmed tovarišev pa se do danes ni dotaknil zelo perečega vprašanja: to je rezanja vinske trte, ki je kot podlaga za vzgojo trte same in temelj vsakoletne trgatve. V Istri uporabljamo za rezanje trte dva izraza, tako da režejo in obrezujejo trto. Trto režejo vsi napredni vinogradniki, ki težijo za tem, da obvarujejo svoje trte kot kulturo za dolgoletno izkoriščanje. Vsi vemo, da trta ni kot ostale kulture, pšenica, koruza in krompir, ki obrodijo že prvo leto. Zemljo za vinograd je treba globoko prekopati, da nam bo v najboljšem primeru rodila šele tretje leto. Napredni vinogradniki režejo svoje trte tako da odrežejo tisto rožje, ki je odveč in ki ne bi rodilo. Pri tem pa pazijo, da očuvajo tako imenovana speča očesa, ki služijo kot prve straže pri elementarnih nezgodah. ZA VINOGRADNIKE Rez vinsfce trte Zastareli način obrezovanja trt prinaša vinogradniKom samo šKodo ! Trte obrezujejo tisti vinogradniki, ki poleg odvišnega rožja odrežejo tudi vsa speča očesa, pri čemer puščajo trtam mnogo dolgim serpentinam podobnih rozg, na katerih ni mogoče najti spečih očes tudi če jim pognojimo z veliko količino umetnih gnojil. Da bo pomen besede — rezati in obrezovati — bolj jasen, moram pojasniti, da režejo trte tisti, ki pustijo speča očesa na starem lesu, obrezujejo pa trte tisti, ki obrežejo ves les s spečimi očesi vred. Taki vinogradniki ne morejo biti sodobni gospodarji, ker svoje trte obremenjujejo s kroženjem soka ter trta ne rodi NAGRADE KMETOVALCEM vinogradnikom in vrtnarjem Če posekaš ali izkoplješ eno samo sadno drevo, vsadi na drugem mestu - dve Človeku, ki dela in skuša pri- I valcem služilo za izpodbudo, vabiti iz zemlje z razumnim da bj se zares zavzeli za obno- ^<“3'ete^a državnem posestvu prl Mariboru. Tu vJStr4"0 usposabljajo v vino- dj,.? vrnitvi bodo 1 svoje moči in pri- *hNvu Sadlarstvu in ^ rt-«.* Ob vrnitvi 12. Ko se je pričelo bombardiranje so se Tito in tovariši zatekli v votlino. Medtem so se spustili padalci. Ena skupina je odšla naravnost v smeri votline. V tem trenutku ni bil razen enega pribočnika niti en vod zaščitnega bataljona vrhovnega štaba pri Titu. Vsi vodi so bili razmeščeni pri sovjetski in - ngle-ški misiji in opravljali so razne druge dolžnosti v mestu. Namestnik komandanta zaščitnega bataljona Mičo Jankovič je bil v štabu bataljona v središču mesta, in ko je videl, da se spuščajo padalci, je zgrabil brzostrelko in stekel k votlini. Za mostom na reki Uncu je naletel na štiri nemške padalce ki so se odpravljali k votlini. Ker jih j? opazil predno so oni njega, je sprožil ogenj in vse stirl pobil. V mehu so Nemci neprestano dovajali ojačenje. Nova jadralna letala so pristajala. Za vsako hišo so se bile hude borbe, Nemcj so se spuščali na njive, na katerih so delala drvarska dekleta. Takoj so jJB postrelili. Od vojaških edinic je bila v bližini Drvarja edino višja oficirska šola. Tovariši iz te šole so se že ob zori odpravili učit. Bili so v okoliških gozdičkih in brez orožja. Ko so videli, da se spuščajo padalci, so pohitel; v hišo, toda razen .samokresov v glavnem niso imeli nobenega drugega orožja. V mestu je divjala huda bor- ODLOMKI IZ DEDIJEROVEGA DNEVNIKA (TRETJI DEL) Zverinstva Nemcev ob napadu na vrhovni štab NOV ba. Padel je ves Okrožni komite SKOJ do poslednjega človeka. Mladinci so metali nazaj bombe, ki so jih metali Nemci skozi okno. Okoli hiše, v kateri je Bil komite, so pozneje našli na desetine mrtvih Nemcev. Hišo so Nemci takoj obkolili, da ni nihče mogčl iz nje. Po dveurni borbi, ko so vsi tovariši razen Ljube Bosniča bili mrtvi, se je odpor končal Ljubo Bosnič je bil v nogo hudo ranjen. Po smrti tovarišev mu je v nekem trenutku uspelo, da se je izvlekel iz hiše in se plazeč spravil preko reke Unca. V hiši, kamor se je zatekel. je našel neko ženo, kateri je povedal o smrti tovarišev. Med nadaljnjo borbo so Nemci naleteli na to hišo. Zažgali so jo in tudi Ljubo Bosnič je zgorel v njej. Votlino, v kateri je bil Vrhovni štab, so nemški padalci stalno napadali. Kurir tovariša Bevca, Vlado Henrik, je stopil na votlinino odprtino, da bi si ogledal kre-tanje Nemcev. Zadelo ga je v glavo m dolgo se je mučil. Okoli enajste dopoldne sta se Tito in Bevc prebila iz votline. Medtem se ie borba razvijala dalje. Takoji po prvem napadu je Marko poslal skupino mladincev pod vodstvom Rata Dugo-njiča in Mileta Neoričiča y mesto, zato da hi rešili radijsko postajo sovjetske misije in da bi Nemcem preprečili, da razvijejo fronto proti votlini. Rato in Mile sta se prebila do hiše sovjetske vojne misije. Spotoma sta naletela na strašne prizore. Poleg nekega zidu sta našla petdeset ustreljenih mladincev, kmetov in žena. V dopoldnevu so Nemci postrelili v Drvarju veliko kmetov. Vsem ujetnikom so postavili vprašanje: «Kje