r, i N a j v e f j i ilevetukš dnevnik v Združenih drla Yah n u Velja ca m leto « -Za pol Jet* .... Za New York calo leto Z\ inotmitM celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 TELL't'ON: rKELSLA »7» tntcrcd as Scceod fini Maikr, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Art of Congress of March 3, 1&79 TELEFON: CHELSEA 8S7f SO «3 — ŠTEV. M. NEW YORK. FRIDAY. APRIL II. 1930. — PETEK. 11. APRILA mi'. VOLUME XXXYin. — LETNIK XXXVTli N. Y. DRŽAVNI ASSEMBLY ZA ODPRAVO PROHIBICIJE DVAINOSEMDESET GLASOV i KRALJICA ZA PREKLIC, k>R0TI PA ! SILI SINA SAMO ENOINŠESTDESET V ZAKON ___ | .............mj j Prepričala ga je, da mo-V newyoriki zakonodaji niso suhači že dolgo doži- ra imeti potomca za vciš takega poraza. Cuvillierova predloga je- angleški prestol, o že- bila izročena revizijskemu odseku. Ako bo predlog tudi danes sprejet, bo izročen senatu, v katerem imajo mekrači veliko večino. GANDHI JE ZBOLEL OD NAPOROV i Na tisoče ljudi demonstrira po raznih indijskih mestih, dočim ja prvoborltelj za indijsko svobodo zbolel vsled prevelikih naporov. MOKROTA V POSLEDNJE SUHI ' GE0RGIJI DELO ZA USPEH KONFERENCE nit vi pa noče zaenkrat še nič slišati. IjONDON. Anglija, 10. aprila — M. Charlctte Cavi ndish je izdal* ž.vljtnjepis angleške kraljice Marije. v katerem je navedla več za-nivosti. P_ atr-jica pravi, da je angleška kraljica zeiu žalostna ker se njen najstarejši a-n še ciozdaj ni poročil Angleika kraljica ima o zakonu posebne naz.re Žal ji je. ker so tri-zahtevali fr njeni sinovi sa ntl. tiaii jim pri vsaki priliki pogovarja, naj »e ro>e ALBANY, N. Y., 10. aprila. — V assembly i u !k wyorske zakonodaje bo najbrž jutri z veliko vetrno sprejeta predloga, ki poziva kongres, naj skli-«> konstituanto za preklic osemnajstega amend-nienta. Demokrat Cuviilier iz New Yorka zatrjuje, da je ireba le- ^e dveh nadaijnih držav, ki bi *kli< an|e konstituante pa bi se moral kongres vklo-; • . Wa| 'ifSf IT W I niti zahtevi. j Princa iz Waiesa je prepričala. n ,, , „ . ... S da mora imeti na angleškem pre- C uviiherov predlog je bil ze sprejet z bi proti O i stolu cLrekmega dejie.a klasovom, ker je pa poslanec pozabil pripomniti, prigovarjanje, da da mora priti predloga takoj na dnevni red, je bila biiga v odseku. j ' Kraljica Marija ga je navdale- C uvilher je pa izjavil, da bo jutri takoj predla-1 V3la ter i , , , , v • * j 1 udarjala — Ei .-abeta ^e mota pre- dal naj jo odsek vrne, nakar se bo vrsiio drugo glase) vame, pri katerem bo dobila mokračev še več- iiii II i Senzacijonalna odkritja poročevalca Walter j a W. Liggetta. — V "su hi" Georgiji je izredno vlažno. Ponvic valeč Walter \V. i-..'geti. i ki je .svojetasno nx>tr.pii kot priča pred judicinamim odborom Washington u. ki preiskuje razmere. ka*er? je ustvarila proh*bi.ija je začel objavljati v Plain Talk" serijo člankov glede razmer v državi Georgiji, katera velja za eno najbolj suhih držav. BOMBAY, Indija, 10. aprila -Indijski voditelj Mahatma Gandhi je vsled prenaparov nevarno zbo- 1 iel. Po raznih irutijs&pji rac-.,ih in vaseh demonstrira na tisoče oseo in ponekod se je že vnel boj med indijskimi razredi. Najhujši nemiri so ze ravršili Kasiku. verskem središču, ki je od-j pravi Liget-t — zadnji č;;> se je pa j Morrow sta stavila konine predlo -dalj eno sto milj jugovzhodno cd } lotila prebivalcev taka želja, da je. g? francoskemu zunanjemu inim- Ameriška delegacija je zadnji poziv na štiri velesile. — Francozi pravijo, d a morajo imeti najmanj četrt milijona več ton kot pa pa Italijani. V Georgia je prohibieija uveljavljena že dvainGvaj.^.. let - LONDON, Anglija, 10. aprila. --Ameriški delegati na mornariški konferenci, so danes vprizorili ko-nečni napor, da dosežejo dogovor med pcUmi velesilami. Držav, tajnik Stimson in Dwigh; bi steno. vse njeno poroMl. jO jo podporo. Za predlog so glasovali tako demokratje kot republikanci. Par mokrih republikancev se je navzlic lemu zadržalo glasovanja, češ, da bi sklicanje kon-^tituante za moglo izpremeniti vso zvezno ustavo. Ako bo jutri Cuviilierov predlog sprejet, bo iz-vocen senatu, v katerem imajo mokrači veliko večino.« Nato bo izročena governerju v podpis. mishti, kajti j az še vedno verujem v star pregovor, ki pravi: Slaboten Bi nbaya. Vsled izgredov se je danes pripetilo na ducate smrtnih slučajev. V izgrede so bili zuploieni takozvani "nedotakljivi''. Boji divjajo že izza včerajšnjega dne Danes je napetost še povsod velika. Štiri tisoč "nedotakljivih" se jA u+abonlo na bregu rctte. kjer ne smejo prebivati Indijci drugih kas'. Kmalo so jih pa Indijci obkolili in jih pregnali. Policija' je patrulirala po Nasika ter vzdrževala red. ckoro uni mrgole opisati. Na j.": olj mokro mcstD izmed vseh je pa Au-; : ta. M'-d vsakimi dvaindva i žetimi aretiranimi meščani je bii eden aretiran zastran pijanosti. . muški ne bo nikdar dob.i primerne I skušali odpeljati. voz, ki je name nezaposlenost v ontario OTTAWA. Ont., 10. aprila. — V j Ligge.tt je tudi preštudiral razmere glede pijače v Georgiji. Korun:;) ! žgane je povsod naprodaj in sicer j stane galona dva dolarja. Lani so zaplenili v tej državi trideset tisoč kotlov. Skc.ro vsak T^deai se za-vrši po par aretacij v vsakem izmed 161 okrajev Georgije. Zaloga žgane , p j aee se p t vsled tega nič no > ... zmanjša. Koruzno žganje je mego- Izgredi so se pričrli. ko so Indijci če dobiti v vsakem kraju. Naprodaj je v malih in več j in množinah — od plnta do soaika desetih ga-Ion. Zaloga je naravnost neizčrpna. j svetišča. ! Liargett se j:- padal v Geergijo. V kampanji proti angleškemu ko je zaključil svoje pričevanje v solnemu m.nopolu >e b:I aretiran Washington«. nadaljni sin indijskega voditelja Njegova dosedanja odkritja so Gandhija. Outožili so ga. da nr.- imela velife uspeh. Prohib'eij. služ-i govarja svoje tovariše, naj kršii-i ba v Michiganu je bila reorganizi-\ postave glede monopola. Aretirali rana. Ko je zahteval, naj ga v po-so ga. ko je pobiral sol iz morja. Medtem pa je Gandhi zanikal, da namerava opusi,"ti program nena-*ilja. V prsebnem govoru je pozval njen samo za versko procesijo. žen-ske. Podila ga je k nji. naj jo pogled - j Boji so se vršili v vseh delih me-njič vpraša, če ga hoče za moža ; sta. Spopad se ie završil pri vratih ali ne. Ubogal je svojo mater ter za snu bil Elizabeto, k ga je usiišala 1 siaski zbornici v Kaiisasu proglas? za iažnjivca. je bilo oddano za predlog petindvajset glasov, proti pa enoinsedemdeset postava glede golobov sprejeta ALBANY. M. Y 10 apuia \ a i ma tru. Ijcnja yolob'jv v di -/avii^-m Kapi t la. je senat včeraj .«prvj«! postavo, ki prepo vt"duj«* uničevanje rrolobc« v kateremkoli mestu, rai\ ^ če so bobu ah p.; kodovani. St :: .t je tudi i/ rem » prepovedal zastruplja4! golobe z jedjo. dr. howard edwards zelo bolan provinci Ontario je nezapo.lenib pristaše, naj se proiivUo kon- skoro 40.000 ljudi, to je ^.e enkrat tako veliko število, kot ob istem času lanskega leta. • — to je presenetljivo visoko število, — je rekel superintendent KINGSTON, R L, 9. aprila. — Dr Howard Edwards, član Rhode Islands drža mega kolegija, je kritično bolan na svojem tukajšnjem domu. Opustil je aktivno delo pred dvema nu-secema. Su>r je pet in se-1 blio del° več cri m i icrucl r fcto tisoč ljudi. Nekoliko izboljšal pa se bo položaj, kakerhitro bo nastopilo gerkejše vreme. fiskaciji soli. katero so si nabavili na nepostaven na-. in. Svojo lastnino m >rajo braniti, četudi bi bila prelita kri. Časniškim poročevalcem je rekel: Hulscn. — Nezrpr sknost se tiče J — Pri tem ne gre niti za nasilje, ni-vseh možnih strok ter obrti. Polo- j ti za p: vračilo. Ča-opisje ni p:i-žaj je baje zato tak, ker so zaprli memo ocenilo resnične vsebine m dosti uradov, .vsled česar je izgu- * V G^xjrgiji je koruzno žganje zato tako običajno, ker vsak farmar prideluje koruzo in ker farmarji že odnekdaj distilirajo žganje doma. Mest i Augusta ima kakih 65,000 prebivalcev. Pred prohibicijo je bilo v mestu devetdeset salonov. Zdaj ni nobenega salona, toda pijača je duha mojeeu govora. naprodaj " vsaki hiši. Iz Modrasa ob iztočni obali po- Aretacije zaradi pijanosti so izročajo, da so danes na bazarjih ku- za uveljavljenja narodne prohibi povali nepostavno pridobljeno oije narasle- v Avgusti za 137 od- in da jila ni nihče motil pri tem. stotkov. stru Briandu. To se je zgodilo po konferenci v Carlton ho: 'lu. ka-; bor je bil pozvan Brian d malo pred : poldnem. LONDON, Anglija, 10. aprila. ! Zastopniki Anglije so danes obja-I vili, da so bili uravnavi vsi pru-' blemi med tremi mornariškimi ve i lesiiami za sklenitev medsebodjne-ga dogovora. j Uravnava je bila dosežena tekom , sestanka delegatov ' treh velesil. Besedilo pakta bo jutri objavljeno. Mornariški izvedenci so dosegli dogovor glede japonske reservac.j?. Ta dogovor bo najbrž glavni uspeh mornariške konference petih vele i >U. j Pogodba, katero naj bi podpirale vseh pet velesil, še ni sestavljena. Le malo pa je upanja, da bo to I pogodba več kot senca onega dokumenta, ki so si ga zamislili de -.legati, ko so se sestali meseca januarja. j Italija hoče namreč imeti ba~ j toliko bojnih ladij kot Francij i, in | položaj se bo težko izpremtnil. do-j kler se ne bo vrnil D in j Grandi v I London. Francoski mornariški n:.'.aister Dume.-iiii je izjavil, da Francija ne bo nikdar prvoiiia v pariteto, an pak zahtovaia 240 000 ton več t-o-naže kot jo ima italijanska1 mornarica Francija pa je pripraveljna skrčiti svojo tonažo v zamer > > pr.-memo varnrjstno formulo. C00LIDGE NE BO VEČ KANDIDIRAL Bivši predsednik je začel objavljati v "Cosmopolitan Magazine'* svoje nazore o važnih vprašanjih. Calvin Coolidge je napravil danes konec vsem govoricam, ki so se vztrajno širile, namreč, da namerava kandidirati bodisi za predsednika. bodisi za senatorja Zdru ženili držav. V Cosmopolitan Magazine je za ■ objavljati serijo člankov, v kateri sanikuje, da vodi tajno politicn-kampanjo, v namenu, da zoper za-Triame kak Javni urad. — Ko sem se poslovil u Wash ingtona - je izjavil bivši predset; nik — sem se poslovil tudi od v javnih služb. To je bila zame velika uteha ter nimam nikakega na mena. da bi se vrnil v javno življenje. Če bi hoU>l biti v senatu, t-moja navzočnost marsikateremu mojemu tovarišu ne bila prijein.' in pogosto bi celo orviral adntini stcacijo. v njenem delovanju, n mesto da bi ji pomagal. — Če bi kot prejšnji predsednik izdajal v Washington« poliuino silo. bi imelo to za pos.edicj v;ako-v'r:-tne neprijetne komplikacije. T -pomLslike bi opustil edinole če b: bila v kaki veliki krizi moja pome potrebna. — Prav inč ne simpatiziram / «. nimi, ki bi me zopet radi naprav. za predsednika. Dolo, ki sem ga la ko epravil v tem uradu, je zavr t no. ^Nadalje je precej na široko raz pravljal o ameriški prol;ibiciji, •> kateri je izjavil, da zaenkrat še n more kazati zaželjenlh uspeho-Uspehi pa ne bodo Izostali. Za uveljavljanje tako ogronvne naloge ko', je prohibicija. je treba dosti časa. skokv smrt ATENE, Grška, 9 aprila. - Akropola je postala danes zopet pozo-roišt-e nekega odstavljenega ar-madnega kapitana. Skočil je s pt-čin wir padel 400 čevljev globok > na streho neke hu>e. glavnicanadski delegat odptovai. london. Anflija. 10 aprila — Polkovnik načelnik canad- skr delegacije na mornariški koai-fereiui, po odpotoval s svojo ieno v petek proti Car tdi > parniki-n * Berlin". Njefovo nie$to b ) ravzc! Filip Roy, canadski pt^sl^nik v Pa ri/u Nujno delo drma je baje napo t lo polkovnika Ralstoaa, da je sklenil dpoLo^ati. sestdeset rdeckarjev v franciji je več smrti kot rojstev PARIZ. Francija. 9 aprila. — Iz danes objavljenih statistik je razvidno. da je prvič izza konca vejne število smrtnih slučajev v Franciji nadkrililo štfvilo rojstev. Še nikdar izza konca vojne ni bilo v Franciji tako malo rojstev kol jih je sedaj zrakoplovna nesreča ATENE. Grška. 9. aprila. — Ko sta danes zjutraj kohdirala dva aeropiana nad tukajšnjim mestom so bili usmrčeni trije letalci, eden je Lil pa težko ranjen. Kaj je povzročilo nesrečo, se zaenkrat ni moglo dognati. prijetih v varšavi! rati«™ *n y0ung0v načrt VARŠAVA Poljaka. 9 aprila -Pol; tka ixsiictja je vpnzcrila vče raj presenetilni napad na stanovanji znanih komunijitov. Aretirala je šestdeset oseb, zaplenila tiskarske str >e ter ogromno množino literature, pripravljene za demon-^•racije tekom ma|ske«a praznika Policija, je tudi zaplenila k ores-poridonsco mad poij«kimi komunisti ter moskovsko Internaeijonalo, BRUSELJ. Belgija. 9. aprila. — EU»1gijrki senat je včeraj popoldne odobril haaške dogovore ter Youn-gov načrt z 109 glasovi proti enemu Treba je le še odobrenj Italije in Japonske. Naslednji korak bo o-tvorjenje mednarodne banke v Bazlu, nakar bo sledil odpoklic zavezniških čet z nemškega ozemlja. Del ameriškega brodovja, ki pluje is S an Pedra proti Panami, kjer se bo udeležilo pomladnih manevrov. Spredaj je bojna ladja "West Virginia". G T AC iVi A DAT^ A i n i\ lil /■ jr\ list slovenskih _ delavcev v Ameriki. The largest Stoveema DtOj la the United State«. Umtcd every day except Sundays and legal Hotiday* 75,000 Readers. BRODOVJE STRICA SAMA DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo ^ ▼ Italijo Din 500 ___________ » » 35 I Ur 19«___— • 5.75 " 1000 ________________________ S18.5S " ZM---------» 1131 » 2500 .................. S 46.0f " 308_______« I6 R« " 5000 ............ ...... 5 91-00 " 500 -------f «.40 " 10,000 ________________ (181.00 U " 100«----------« 54-25 IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 - $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora J nhvedeno, bodisi v dinar jib lirah aH dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoje. Prt velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami *porazumete (lede načina nakazila. Izplačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. WUJN4 NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLK LUTU ZA PRISTOJBINO 75«. SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street Nctt York, H. Y, Telephone: Barclay 0380 ___!__ Ljkt liiopr NEW YORK. FRIDAY. APRIL II. 1930 ffh< LARGEST SLOVENE PAIL t la P. B, A | "Glas Naroda" | Otfr.ed and PubOibMl by BLOTKNIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) rtaak SaJUtr. President __Uwli B«o«dlk, Tttwrc 9>Uc*~of hnlinixw of tM mrpfvrmrtnn »od »ddreMes of above officers: >U V Ifth Street. Ornnrngb ef Maaintan,___New York City. N. Y "GLAS NARODA" (V«teo »( the PeepJa) Issued Every Day Except Sued*/« and Holidays rm celo leto tel je list sa Ameriko Za New Yerk sa celo leto -------f7-CC l , Kanado ..........................Za pol leta -------------------------—tl-50 pol l«u .........,....................$3,1» Za mostnim sa celo leto — četrt leta ________________________A 1^0 Za pol leta ----------------- Subscription Yearly $«.00.______ Advertisement on Agreement. 'Y "Glas Naroda" izhaja maki dan isvzemil nedelj In prasnlkoT. iSm Podpisa Hb osebnosti se ne prtabčujejo Denar naj se bls--oToil pottljati po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov. :rotoo, da se «*m tudi prejšnje bivsllifce naznani, da hitreje najdemo naslovnik« "GLAS NARODA". SIS W. IStb 2>,xeet, Ne« York. N. Y. . Telephone: Chelsea SS?8 MITCHELLOVA PROPAGANDA I j . . , l < — - ■ ^ •• | p Uenenilni pravduik Minhell nikamor nc» jiride s svo-!l . > suha*ko urf>paLrun<}<>. 1 M JI m Sihre i h ■ v«-, v zaklji:<"-ka,j da j<> administracija v tej -tvari ^loh<»k<> zahmila ic-r et tistu- dolarjev globe za kršil- 1 ee OvHemiifijstega amendment a, dasi bi nekateri najbolj za- . grizeni suiiaei to postavo rajši danes kot pa jutri odpravili. Nato je pa sve<"an<> da Je izvajanj«* doW-'ot .suhaške postave nadvse uspešno. J j j V svoji obrambi Jotiesove postav«- je Mitchell zago-P varjal dve predlogi, katerima je naklonjena Wiekersham- j ova komisija* Takoj nato je pa nastopil pred senatnim odborom ter ] dokazoval, da izvajanje postav hitro napreduje. «Vš, «ia | to te Vilke jasno dokazujejo, a »»paziti nazadovanja števila kršitev. Justiencmu dej>artnientu se je vedno nudila prilika, da posveti svojo pozornost velikim butlegarjem ali pa ljudem, ki barantajo s pint i žganja. Dosedaj se je še vedno izkazalo, da so veliki butlejrar-i \hA protekeijo lokiiinih jxditikov. Ljudje, ki barantajo piliti in kvarti t«r za« h iz i jo k«unaj za življenj«-, jwi nUo deležni nikake protek«*ij<*. Zapreti in poslati v je«*o par tisoč nudib birtlegarjev m obesiti to stvar na v«*liki zvon, je nadvse priljubljena metoda naših Mihačev. 'l"aka mct«Mla pa ne more osušiti uiti etie^a akra na-Kega Mikoziusk«*z mokrega kontinenta. Nadalje je zelo značilno, kak«i zel«« si Mitchell prizadeva prepr« eiti preiskavo pi-ohibi< ijskej;a urada, katero zahtevata senatorja H«vra!i in N»>rris. i-kva bi brez dvonut tiokazala. da vlada v sedanjih prohibit-ij-kih časih baš taka koruiM-ija kot je vladala za-ča^a diskreditiranega salona. Tako razkritje bi vsaj i/holjšalo enforcement, po čenmr hrepeni1 odkritosrčni suhači k«»t sta naprimer Nor ris in Horah. Toe t moral zagovarjati tudi zara- < di pobega pred vojaško .službo. i | j l/gnan iz Avstrije. Medved Janez, rojen leta 1874 v ^ Zdolah. občina Pleterie je v breži- ! škt m okraju, po poklicu rudar, je ^ 1 izenan iz Avstrije. Medved, ki i je bil že predkaznovan. se je pred J varnostnimi organi delal silno ne- ^ i dolžnega človeka, toda ko so ti te- ' i meljit- preiskali njegove okolnosti, : so dognali, da imajo v rokah že ; i dclgo i^kafi?ga vlomilca, ki je v Senovem vlcmil v neki lokal in cancel vse, kar mu je prišlo pod rok-Bil je oddan v preiskovalni zapor in se bo moral zagovarjati zaradi nedovoljenega prekoračenja meje. ; Poskus somomora. j I V vasi Breg pri Ribnici bi se na piaznilr Marijinega oznanjenja , kmalu zgodila žalostna tragedija. | V hiži Pakiža. po domače Gorju-j pa. živijo domači že dolgo v razprtiji. Na ta dan je bil v hiši zopet j prepir med ženo in možem ter starejšim sinom. Sin in mati sta sla proti očetu. Ta je ves obupan zbežal i2 s:be v kuhinjo, tam prijel za rezilnik in si hotel ? njim pre-itzati vrat. Ker je bilo crodj? pre-topo je prijel za kuhinjski nož in si prerezal vrat. Težko ranjen3g.i ! tc spravili vaščani na prvi via": in j ga prc^fliali v deželno bolnico. K i ire,i tudi nol ni til ester in lana ni bila tako globoka, tako da so Pakižu rešili še življenje V pijanosti zaklal o<-eta. V Trjlavcu pri Krškem je bila zaposlena s prekopavanjem vino- 1 ! grada družina posestnika Antena j Ar ha iz Cerkelj, broječa 12 ljudi j Delala je ves dan in se proti veee j ru okoli 20 vračala zidan" veljt proti d.-mu skupaj z Drobnih j jo, brez glasu in je takoj nato tudi izdihnil. Ko je Franc Arh spoznal, da je i zaklal lastnega očeta, je zbežal najprej v Gorico h kolarju Ivanu Romihu, od tam pa v hišo posestnika Žiberta. kamer so pezneje prišli orožniki iz Krškega in ga od-' v^dli v sodne zapore v Krfko, od-l" tam pa v sodne zapore v Novo mesto. Ker je ranjen, so Arha oddali v bolnico usmiljenih bratov v Kan-l diji. Prsti njemu je uvedeno kazen-! sko postopanje zaradi očetomora. V Tanei r©ri se je teiko ponesrečil ~ pri sekanju bukve 60-letni te«»c Anton Simončič. Bukev je nena- * doma padla in ga tako hudo oplazila po glavi, da si je moral poiskati zdravniške pomoči v tukajšnji bolnici usmiljenih bratom Iz Slovenije. Jakob Oraksler — 93-Ietnik. Najstarejši mož hrastniškegj :raja in okolice bo gotovo Jakoo 3raksler. p. d Čerdečan na Dolu c t :ri Hrastniku, ki je dosegel že 93 j et. Mcž je živa zgodovina vse choice Ima neverjetno bi.-ter spomin. ~ ia lahko še dan prve, kdaj je bil j postavljen sosedov mejnik, ki ga že * iolgo cbrašča zeleni mah. V njegovi otroški dobi še nI bil običaj, po- 1 najati v šolo, mali J a ker pa se je 1 .endarle učil v Hrastelcvi his; co ;tari driski cerkvi, kjer sta poučevala malo število otrok župnik in J t -.rganist. Ko je dopolnil 21. leto, se je ože- ' iil in prevzel čedno domačijo. Ker 1 ie imel grunt, s? mu bilo treba ] skrivati pred binči. ki so levili te- 1 daj fante v vejake. Starček rad ! pripoveduje, kako je bilo tedaj. Dol " :e bil majhna va'sica. po tudi Hrast- ; nik ni bil drsti večji. Večja pose- 1 ?tva ?c '.ila le pri R^^u pii Tona- ' žn in pil Poklarju. kjer je bila tu- ' di gostilna. Pri rudniku je delalo ; jedva 10 rudarjev in premog so j ; vozovi vozili po grabnu d<> Save. ki ie bila tedaj edine premetnc sredstvo. Po Savi so premog v:žili z ia-c'jarr.1 do O-ijsKar. nsiaj pa les m l:arigle. Na teh ladjah je bilo vedno več parov vprežne živine. Če jo Sava padla, so morale Ijdje kar pa 14 dni počivati, kar je bilo brodnikom nazaj grede všeč. ker so pili natevorjeno vino. Ko so za-'-eli graditi želcznico od Zidanega mosta preti Hrvatski, je Čerdačonov Jaka vezil zi srbme ferinte kameni, k progi. Pri gradbi žeieznice so bi- [ li zaposleni delavci iz vseh kra iev. | Mnogo je bilo Nemcev, Cehov. It o- j Ujanov in tudi Madžarov. Čerda-can se debro sprminja polirja Ma-džarja, ki ni znal pihali. Komaj je j pripeljal kamenje, mu je napra- j vil zarezo v ročico. Če mu je kup i j žganja, m a je kako zarezieo rac ; navrgel. Pozneje si je Čerdačan zgradil j žago in mlin. Žago mu je delal da- j leč naokrog znani tesar R" dečki s Hrastnika. S pokojno ženo imel jc 11 otrok. Devet jih še živi in je naj-starejša Marija stara že 68 let. Tihotapčeva smrt. C? marlžairki meji blizu vasi Že-mavie je ustrelila finančna straž i neznanega tihotapca, ki se na begu ni zmenit za pozive "Stoj!" U-radna komisija iz Murske Sobote je »poznala v ustreljenem tihotapcu i Jc.žrfa Časaija. posestnika v Že - ; mavljah št. 22. Nesrečni Časar je bil stir ielc j okrog 30 let in precej premožen. Najbrž se ga strast ;n slabi zgledi spravili na tihotapska pota. Baj, je tihotapil že vež let. Usodnega dne je tihotapi! z nekim drugim tihotapcem tobak iz Madžarske na jug. stran. Tihctapea je zasariia patrulja oddelka finančne kontrole v Martinju. ko ita baš preskeri-la mejo. Opustila sta se v divji beg in ker na ponovne klice nista obstala, je straža rabila orožje. Jožef Časar je bil takoj mrtev, njegov tovaiiš pa je srečno pobrgnil. Pri mrtvem Uhr-tapeu to našli 100 | zavojčkov madžarskega tobaka zo ! pipo n 400 Din. S sekiro je udaril po glavi. V Smolenji vasi sta se pred ta - I motnjr gcstiinc začela prepirati A. Judež, p o sest n k iz Cika ve, in Anton Vidič iz Smolenje vasi. 26-letni mlinarski pomočnik Janez Krasote? ju je hctel pomiriti. Naletel pa je slabo. Vidic ga je udaril s sekjro po levi strani glave, tako da se je moral Krašc7ee zateči v kandijsko bolnico. Smrt se skriva za nami Vsak dan citate: Ljudje so bili naknadno napadeni z hudim bolečinami t želodcu, odvedeni v bolnišnico za operacijo, tam so umrli. — bilo je že vse prepozno. Dovolf strupa se nabere v 24 urah, da nas iahko umori. TRINERJEVO GRENKO VINO očisti vaš želodec in čreva in reši vaš život strupenih zaostankov. Glavni "Kluč" do zdravja je. držati notranji dele telesa čist. ker oo-lezni navadno prihajajo iz strupenih ostankov v telesu. Dobite si tega zdravila še danes od vašega lekarnarja! Vaš slab apetit. zaprtni ca. glavobol, in plini v vaših črevih se hitro razidejo. Vzorec dobite od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept. 72 Ime ............................................... Ulica ........i............................................... Mesto, država ....................................... Velikonočni prazniki še bližajo. .. c? • P ! ■ I GOTOVO se boste tudi to leto spomnili svo- | jih dragih v stari domovini, z malim ali I večjim denarnim darilom za velikonočne I praznike. Pripravljeni tort* popolnoma za točno izvršitev j vseh naročil, vendaj prosimo, ne odlašati in nam j naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se odpo- j more nujni potretjij in veselje obdarovancev se podvoji, ako dtospe denar pravočasno. • ■ • _ V.K* v — i Sakser State Bank m 82 Cortlandt StreetT NEW YORK, N. Y. ^ j Prvi proračun savske banovine, j Finančni minister je potrdil no- ( vi preračun savske banovine Iz- j dat ki znašajo 149.455,666 Din. O'i j tegj. odpade na tehnični oddelek | 44.199.020 Din. za narodno zdravje I 33.637.502 Din. na kmetijski c*dd< -lek 25.036.781 Din. prosvetni oddelek 23.305.770 Din itd. Dohodki znašajo 110.000.000 Din tako da bo treba kriti deficit, ki znaša okrog -t i milLjonrv dinarjev. Dr. Marinkovič v Ženevi. ; Iz Ženeve javljajo, da je prispe; tiakaj jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič. ki se je dalje časa mudil v Davasu na zdravljenju. Minister dr. Marinkovič je po-popolnoma okreval ter bo po lasti., izjavi v kratkem prevzel posle mini i strstva v Beogradu. 16. marca j. sprejel dr. Marinkovič v Ženevi p >-močnika ministra zunanjih poslov Fotiča ter jug. bernskega poslan;!: i dr. Šumenkoviča. nato pa konferi-ral z z zastopniki Male antate pri Ligi narodov ter z zastopniki odbora za javno varnost pri Li^i narodov. Ta odbor ;i se imel :-c - a'' že ta mcsec, pa jr bila seja odgo-dena. Pcset srbskih seljakinj v Zacrebo in I.jubljani. 17. marca je prispela v Beograd večja .skupina seljakinj iz Krušev-ca v slikovitih narodnih no:ah. Skupino odpotuje v Zagreo in \ Ljubljano, da poselijo hrvatske in , sleven-.ke seljake in da si c-ilcdaio t razne zavode in ustanove za izo ■ I brazbo kmečkih gospodinj. H Kcngres profesorjev. j 10. marca je bila zaključena ple-: narna seja udruženja jug dovan-j ski h profesorjev. Sklenjeno je bil . ' i da se bo vršil letošnji kongres u-j druženja v dneh cd 1. do 4. julija j v Beogradu, nakar bodo udeleženi i L; priredili ekskurzije ko Srbiji. Določeno je bilo tudi. da bo posebn ; delegacija p: d vodstvom predsednika dr. Divca sodelovala na mednarodnem kongresu za srednješolski pouk v Bruslju. Za francoske poplavljence so profesorji darova-1000 frankov. Zanimanje Skandinavije za jugoslovanski izvoz. V Beograd se je vrnil s svojeg a •(potovanja po skandinavskih deže-11 lah načelnik ministrstva trgovine ■ in industrije dr. Rudolf Steinmetz-1 Sorodoiski. 22. marca je izjavil no-\ vinarjem da ob>toja v severnih državah, na Danskem, Švedskem. 1 Norveškem in Finskem veliko zanimanje za jug. izvozne predmete. 1 zlasti za poljedelske proizvode, pre-1 divo, vino itd. Poudarjal je, da je : standard v teh državah zelo visel; 1 in kenzum velik. Tamošnji gospodarski krogi žele stopiti v dirketne poslovne zveze z Jugoslovani in .-o 1 postavili že gotove ponudbe. Velik 1 novinarski koncern • Berlin&dske " , Tidende" v Kodanju je p mudil na razpolago svoji cdlicno. organiziru-. ni gospodarski urad za brczplaO-' j ne informacije, ki jih more dobili - j vsak jug. izvoznik. V Oslu na Ncr-, veškem je prav tako žitni monopol Statencrrnfortning za informacije o uvezu in prodaji pšeni- - ce na razpolago jug. izvoznikom. Elektrifikacija Zagreba. 20. marca ob 2 popoldne je b.l zročen prometu velik električni vu i Sagreb-Karlovac. Zastopniki me-: lega plinskega in* električnega od • ieikjt z mestnim nacelr.ik-^m dr Srkuljem ter direkt rjem zayrt ike centrale so se v družbi zastopnikov kariovške centrale odpel m!i s avtomobilom v Karlovac, kJerjHi jo spur.ieelo karlov ko mes'.no zastopstvo. V prlsctnciti predstav-riik.v Zagreba in Kar lovca b ■ v hi-rirf^elekTrični centrali na O/iju p-vič spuščen električni t k po novem vodu cd Karlovca do Zaarebi Zvečer bo v "Gradskrm podrumu v Zagrebu slovesen banket Velike letalske prirerfitve na vst-sokalskem /letu. Nedavno je Aeroklub 'Na.^ kn la" prijavil korporativno v->:op . Sokola kraljevine Jugoslavije Aeroklub je prejel pismo, v katere-v. javlja savezna u;:rava SKJ da t .i ? največjim navdušenjem spre km i v svoje članstvo. Ob tej priliki se d -znova iz vrst Aerokluba, da b' 1 j r. vsesrlkolskem zlntu v Beogradu prirejene tudi velike letalske -v« -a-nosti. ki se jih bodo udeležili k gostje tudi poljski, čehoslovaski m rcmUnski letalci POZDRAV! Predno . e podam na ;rni ocran s parnikom ' Pari. ". :r enkra' prav iskreno pozdravljam vse prijatelje in znance širem Združenih držav, pose-:no pa pozdravljam sledeče družine: Jeričevo. Lc-nar v Gabrouškovo, Le.-kavčevo. in Mr Zidar. Kadar pride kateri od vas ali dru?i naši rojaki v staro domovino. ne pozabite, da Jožef Ko prevaža esebe s postaje Stična v St Vid, Molava, Zagradec. Žužemberk itd., kar vprašajte na postaji Stična za zgorajšnje ime. in nverjen sem. da boste deležni najboljše postrežbe. Tem potom si štejem v dolžn ;t da se najiskrenejše zahvalim Sa';-ser State Bank za vso postrežbo ter io vsem rojakom sirom Amerike naj topleje priporočam. Uverjen sem, da bo vsak. ki -f bo zgerajšnje banke poslužil. deležen iste postrežbe kakor .sp~dai podpisani. Jožef Kos. na poti v Stično na Dolenjskem. | SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET : j NEW YORK, N. Y. | posluje vsak delavnik ! od 8.30 dop. do 6. popoldne. L Za večjo udobnost ! svojih klijentov, vsak j pondeljek do 7. ure zvečer. ; Poslužujmo se vsi brez izjeme, | te stare in stanovitne domače banke. j peter zgaga i V sedanjih modernih časih se je marsikaj izpremeniio Posebno so se pa drugat ili p d; m: ilede zaroke, zak na in ljubezni Sveti zakonski stan ima roma i enco U.-.te^a kredita ko: ga je imel včasi. in ljubezen ni nit: malo tako vzvišena kot je bila nekoč Ko so se p:ij3tsljice p »eovarja-je o Čednem fantu, ve je < ylasila najlepša in najbrlj p vredna med njimi — O. njega pa p iznam. Pa sn dobro ga p iznam. Saj sva bila \ cn-dar zarO^eha. — Zaročena sta bila? so 7x. čudile prijateljice. Seveda, — je odvrnila. —- Koliko časa si pa bila zaročena ž njim0 Ja — je odvrnila lepotica, vam pa ne moreni povedat Sem pozabila pogledati na ur ¥ I IDetroita p.oroeajo d,-aeroplani bolj poet ni Ne bo nič, ne do nič, p.ijatcL S Takimi tolažbami me pa že ne boste Magaii če bi jili za-tonj dajal., ne vem. če bi premamili "ra Zga- v,o. da o; se dvieiill v zrak * Iz Carigrada por c.p itj laii-ko vsakdo ogleda sultanov harem, «e plačft p :!ndvaj.s< • centov v t -.)• nine Harem je sev d i p u n. Kiti t ie r duliske ni v njem. cesar j.'" vstopnina >lLrindvaj-;p: centov prt*-'. isoka. Odv-j?povsod me tirjajo in me pozivajo, naj izpolnim cb'jub glede prelepe Ribniške doline. Rojak i/ Canade me j? odlo.no pozval, naj Oom mož-be se da. Mile :4. presim In cdpu"čanjn I Kajti naloga je težka in od gov r- I na® Najmanj dvajsetkrat -eni se že J lotil, pa se mi je o vsaki priliki p-; javila taka praznina v možganih, da sem obupal nad samim seboj. Kajti pisati o Ribnici ni maU n i kost J | Navzlc temu se pa ne bom izne-■ veril. Kakorhitro se bo nabralo do-j vrlj s.varine, bom začel zajemati. : Nihče pa ne bo smel biti raž,>aran 1 nad zajetim Kajti zajemal bom z j raj to. * Izkušen mežak je takole nu ho-val: — Tisti moiki, ki misli na ženi-tev. tpioh nie ne misli, kajti če bi kaj mislil, ti ne mislil na ženite v. H' V družini se je rripMii dogoiel^ j ki se posebno v revnih družinah | rad pripeti. Mati je pričakovala otroka, in je pričakala, ne samo enega, pač pa J tri. j Trojčke, zdrave, krepke in kričave. Babica jih »ie položila " pleteno košarico in jih lepo zadelala z belo odejo. — Pojdi očetu povedat - so naročili šestletnemu bratcu. In fantič jo je ubral da so :;e kar iskre kresale za njim. — Oče. oče: — mu je že od daleč klical. — Dom:v pojdite, oče. Pri nas doma otroke dobivamo' Ena kosala jih je že polna H- — Ali mi moreš posoditi deoet dolarjev? — Nak. denarja pa ne p fjodim. posebno prijatelju ne. Posojil > ponavadi uniči prijateljstvo. — Ah. kar posodi. Saj tako velika prijatelja pa tudi nisva * — Gospod doktor, katera doba v življenju ženske je po vašem mnenju najzanimivejša? —- so vprašali zdravnika. — Najzanimivejša doba je onih 8 do 10 let. ko vsaka ženska trdi,. da je stara 25 let. * — Pazi, da nikoli ne zvem, da me varaš. — je rekla ženica svojemu možu. — Prisežem, da bom dobro pazil. * Nemec. Francoz in Italijan sede za mizo. — Katerega je danes0 — vpraša gost pri sosednji mizi Nihče nima koledarja in tudi no-vin ni pri rokah. Tedaj potegiv Nemec iz žepa denarnico, preštejc brž osrtanek svoje mesečne plače in pravi: — Pondeljek, 23.^ deset mtnut na I pet, gospoda. ' "Tf ___L .*/ KRATKA DNEVNA ZGODBA j XiL * ft NU08A' K". Ji J___'____i ______m___ il m XKW YO>t». KKIDA1. AI'RRL 11. The LARGEST SLOVENE DAILY In C. 3. A. . - ^ . §L osir dihov ZEN A MOJEGA PRIJATELJA On te moj najboljši pri ate.!. Najino pn atel'itvo je .staro žt pet in rtvajse: in (d prvih dn: ko va kipaj hodila v šolo Seved i sem jaz bolj nadarjen od njega. On je imel samo več sreče pri učiteljih in skušnjah, Oienila sva se skcro istočasno. čeprav sem -»a svaril pred tem korakom. Smatral em, tla e je preu-anil. Po resnici ] povedano, to mož ni vreden iene.: Ze!o ljubim in čislam svojega pri jatelja. A kdo pena njegove napake boljše od mene? Po naravi jr I sebičen, nčemuren in domišljav; ter se v duhovnem oziru ne dviga I nad povprečnost. Takšni neenaki! zakoni vodijo cesto v katastrofo. r>'u*ajno poznanje z moškim od-1 pre nežneiuteči ženi. ki ga preka- 1 ia duševno in telesno. cM. No bi | bil rad v ni ego vi keži. . , , s. m i K )' prijatelj čutim dolžnost, tir. i bd m nad čistotstjo in nectetaklji-1 v o jo njefteve rodbinske sreče. Trn- ! oim se, da bi ostala daleč izven nS--■■"l » t '*i ."-m kroga. Revež niti rej J n ti. kaj vse storim zanj. Toda to i važno. Ali zahtevam mar od njega hvaleinost? V tem pogledu . ! nik ili radodaren Vendar mu ta odpustim že vnaprej. Kdo ve k*J T^pvi se riej Iz njegov* očarljive iti.r" .■»iiepam. da razume moje m:--.i Ve a -v; tur doliso motri z ia»gone;n*n": pi"iH' m, iltMi ce ni njenega moža Vrl l ve mi rdi da e v te.n rsh a zan:c!jivost Morda misli, ia s i/ drugih razlogov ©ču- va: i vpliva tujih mož'' Cas ji bo dote < a . kako nesebično ravnam in njrv.a hvaležnost bo moja na j bo *>a nagrada M ' p: j .e2! vi b. e ne pozna .!<• * : e NiU -e ne potrudi, da b prodrl v n cm notranje živi j »ne in da b: ga rajši nel. Z neverjetna b; skrbnostjo in samo njemu • > trum p^vzdigom samega ki mu bo gotovo nekoč postalo u-sodno. re no meni. da jo prcvladu- ' Nesrečni zmota' Nič ni nevar-j ni e kakor r? kdo podcenjuje sv >-jt /'"no C*' ne najde pri svoje n možu dovolj priznan'a. ga bo pač isicaia pri kom drugem! Ali sleoi, bedak re^ ne razum? tega? In .še vee. Mi samo nepezoren napram nii marveč je v njeni prisotnosti i^k..-no ljubezniv napram moji ieni. — Moja žena je seveda zelo ljubezniva in ča*tivredna oseba, z njegovo j se pa ne da primerjati. Ta ima nc- 1 kaj posebnega. n?kaj. kar moji ni manjka, črsar sicer ne morem navesti, kar pa jasno čutim Rt*, zen tega Je moja iena gotovo najmanj pol leta starej&a od njegov v Vendar moj nesrečni prijatelj vse -ta tega n- vidi Mra žena na i" očarala, kar že samo na sebi dokazuje pomanjkanje mteligen-re. Ne glede na to, da se v tem rac-! odeva vsa surovost njegovega srca, zakaj končno sem jaz njegov prijatelj m iena prijatelja bi mu morala l>Lti v nekem oziru sveta On pa se' ponaša napram ny — nočem reči ne^padohno — vsekakor pa pred-' rano prijazno. Kadar smo skupaj v restavraciji, poda jedilni list naj- prej moji ženi. kakor bi on plačal zanjo, ne pn Jaz Jaz seveda vidim, da njegova žena tc opazi in da trpi zaradi te netaktnosti. Da bi popravi! neza.služeno žalitev, ji prihodnjič jaz prvi ponudim jedilui list in i prepustim izbiro jedi. Kake- ljubeznivo je hvaležna! Kako nežno prikloni glavico! Njena "hvala lepa" dobi poseben, globok pomen. N«. vedno moram reAi iznova: Ne bi bil rad v njegovi koži! V svoji slepi sebičnosti še vedno ne razume ničesar. Ni dovolj, da podcenjuje svojo ženo. ampak začenja gledati od zgoraj dol tudi name in meni. da tega no vidim. Molčim samo zato. da ne pokvarim naših odnošajev. Če poda moji ženi kožuh — kar je seveda vsiljivost. zakaj tudi sam ima ženo s ko- ' žuhem — se dotakne, "pomotoma",! njenega vratu in drži kožuh doli j nego bi bilo potrebno, tako da člo-ke dobi vtis. kakor hi objemal mo- , jO ženo. To dela kar očitno. Najbr-J /? p>dcenju>c tudi mene in me ima j za bebca To pa je z?lo nevarni polit ka Ka ti če č!ovek ne narde dovolj priznanja pri svojem prijatelju, ga zacr.e iskati pri njegovi ten: U-tvaria da iie vem. da -»• i.i tam >e^tan? z mojo ženo. k dar n»e ni doma O njeni zvestobi m -"veda popoln :ma preverjen. K ~er pa tudi ona ni slepa in bo mala razlikovati med menoj m »jim O tem >?m že povorU z n v-govo ženo. *o sva b.la slučajno sama. Tad; ona je n-dvomno zelo dostojna in poštena, ampak tuli muez1n0va smrt Neverjetna novica iz Carigrada, nuezin je umrl. T - je najmanj pri akovana in donekod najglobja re ' forma Mustame Kemala. Nič p^ liričnega tu. nobene zveze z vlado: po radiu in zvočnikih, nastanjenih ,kj džamijah bodo verniki ix>slej ?vedeli uro molitve, namaza. Vsak pravi moslim mera opraviti" svoj j aamaz petkrat na dan. mu?zin pa je z minaieta pozival vernike k molitvi. Za svojo molitev m oslini ne potrebuje nobenega posrednica — svečenika — niti posebnega (KKlopja. Gre v mošejo, kadar u-j tegne, lahko pa moli kjerkoli, dona, pod milim nebom, na ulici, na i adji. I^lam nima duhovščine. Ule-j ma — množina od alim t. j. učenjak mola. hodža. mufU ali šejk ul I-la:n imajo nikakega svetega mačaja To so preprosti posvetnja-a samo s to razliko, da pripadajo svojevrstnem zborom, zavodom, katerih proučujejo islamske zapovedi ter razlagajo koran in uporabo svete postave, šerijata. Iman je igolj upravnik, tako rekoč čuvaj liošeje, ki pustivšl svoje mesto u-tegne postati čevljar, štacunar, nešetar. trgovec. Nekateri muezi-it so bili pravcati umetniki, tako ta so iih občudovali še džavri. ne-leverniki. kadar so peli." : ona ni sl^pa in zna razlikovati m< a nama. Vsekakor se oo mavkme u - zavedla, če pojdejo stvari tako m- - prej kakor dozdaj. Samo nekaj morem reči: moj i. prijatelj je. in žal mi Ta je. Tcd.. - odgovoren za prihodnost ni.se n j j jaz. pač pa njegova sebično-t. i njegova lahkomiselnost in njeeo- - vo neutemeljeno samodopad?nje. i! Avtorjeva opazka: Če vas zan:- - ma, kaj misli in čuti prijatelj moža. ki je tukaj izpraznil svoje sr- ; ce, čitajte to povest še enkrat nd ^ I kraja.-^-- BIKOBORBA NA CESTI »i t - Na tako zvani "rarhpi" v Ljub- ! - ljani za glavnim kolodvorom je pri- ! ■ šlo 27. marca okrog 12. do razbaV- ! . I ljivega dogodka. i, Posestnik in trgovec J že Koši- ■ ček iz okolice Novega mesta je na- J • ložil na Dolenjskem dva velika, i -j huda in lepo pitana bika t-r ju v : j vagonu prifjeljal v Ljubljano, da ju | proda mesarju. Bika sta bila meč- j no povezana in je sir. nud vežnje vse v redu Ko s? ie vagon ustavil na rampL". je K-šičck poklical več delavcev ;n Klusa! bika viti zope* na zemlje Odprl >o va- t gon a -ta jih živnli jpocrdravili z lekarn nesrečo napovedujočim *u'i> njem. M^zie pa se tega niso p: strašili m prvi bik -e je m.. tenr-stično odmaja' tx> tt-žk: drnavzdol. Delave: ea v n t--t( ter ga cdd.il! mr-nrju. Na ' st. je priše! drugi b:k Ta je sc^.-hai vse huje kakor prvi. se hudobne 7 :al ekreg in > že na zen iji krai tira potuhnjeno pt-be .; glavo. Morebiti bi slo tudi z njim vse v redu. da ni baš tisti trenuten pri vozila mimo železniška lokomotiva in spustila par . So : ih s"'jm in nesrečno brlizganje je bilo krivo, da je bik nenadoma napravil pn: ogromnih skokov, nato pa dvignil rep Nič ni pomagalo, vsi: cha. hopa. horuk — stoj1 niso zalegli. Bik se je še enkrat strumno zasukal. nat_. pa je z dvignjenim repom ubral čez tire in naprej čez polje priti Dunajski cesti, ljudje pa za njim. Pričela se je divja gonja v kateri je ia2besnela žival zasledovalce vedno prehitevrla. Ljudje so se v strahu pred razdivjanim b.-kom razbežali na vse stran!; za njim se je podil nekaj časa le trgovec; Jože Košiček. Oba sta pridirjala že do Vodovodne ceste, kjer se je Ko- 1 šiček biku tiliko približal, da ga je! lahko prijel za vrvi. Naenkrat pa je 1 bik butnil v stran in spravil Kc- j šicka pod sebe. Temu bi že hud:* i predla, da ni na tistem mestu zem- ] lja 2aradi zadniega deževja prccej j namočena in mehka. Tvegal je tudi drugi peskus, a ga je bik spet j piavil pod se ;e, tako da ga je .sko- ? ro zmečkal. V tistem hipu je prihi- j tel na junaški mejdan tudi stražnik in preplašil bika s streli iz sa- i mokresa. Razdivjana žival se je u- ' maknila in pričela pasti na travni, ku. Košiček je nato uvide!, da bika ne bo mogoče ukrotiti, zaradi česat je naprosil stražnika, da žival u-streli. Ker to s samokresom ni šlo je stražnik slednjič cpravil to s ka-rabmko. ki mu jo je donesel neki tovariš iz stražnice II. Pogodil ic bika z več streli v glavo, nakar je Košiček žival še zaklal kar na mestu. Zaklano žival, ki je še malo prei ogrožala življenje ljudi in ki je tehtala nad 700 kg. so nato hlapci prepeljali v mesto ter jo oddali me sarju. VODNIKOVE KNJIGE i ■ m za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdo, jih Wei™; čiti za leto I 93 1, naj nam pošlje $ 1 in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna •ci as Naroda* __;___ Mali Oglasi imajo velik uspeh • 0' BfiiiW ^, Prepričajte se! - • * v Naročite I SLOVENSKO-AMER1KANSKI i KOLEDAR j za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. § POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA | 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" | 216 West 18 Street New York, N. Y. | Prrtl krat Uai s j razpisa: - van -e o zanimiv rn. vprašan'u. n.i k:;*ero n.; b. od^ov"srile ž^n-g - • . nonti.-'.a postane n -žen metulč?k. ki navdušeno obletava mlado uradnico. Če je dekle 1-; lir koliko podjetno, če ni samo lepa ličinka, temveč tudi dobra kvarteta. se ujame na nj?n trnek 90 vseh neoženjih šefov. Mnoge moif* prijateljice so ae na ta način zelo debro omožile. Hvala bo«u pa nism-' navezane samo na ta izhod. Moderni moški občujejo raje z žensko svobodnega poklica, ker ve. ua zna stati na lastnih nogah in da gloda na življenje v prvi vrsti praktično. Zdravnica pravi: Naš poklic tako važen, da se moremo omožiti samo z zdravnikom. Povprečni moški se boje žensk, ki jih v prebrisanosti nadkrilj ujejo. Žena -zdravnica se jim zdi morda nežensko samostojna. vkljub temu, da odgovarja baš njeno delo filantropični zahtevi, izgovorjeni tako pogoste v zvezi z modernim ženskim vprašanjem. Večkrat se pripeti, da e .'.ravnica, hrepeneča p . rodhin-o naibolj srečne ene i žen>ke. ki se udeležujejo raznin ; mednarodnih športnih tekem Te potujejo po svetu, seznanijo s'> z mnogimi moškimi in prav lahko najdejo pravega. Filmska igralka odgovarja: Me se moramo omožiti srečno ali nesrečno, to ni važno. Filmska igral-; ka. ki se ne poroči pravočasno, velja za premalo privlačno. Vsaka i filmska igralka potrebuje moža. da ; ji dela reklamo Saj n: dobro, če i govori svet samo o filmski igralki, i | kajti Ijud'e posebno radi govore o J človeku slabo. V takih primerih je • dobro, če lahko gre vsaj del obre- i : kovanja na možev račun. N j pravljični princ je slavni igrale--.; milijonar v dolarjih ali pa knez i obubožane Evrope. Če V3lja vedno I in povsod načelo "carpe diem". velja to pri filmski igralki še poseb- . do. Slava je vedno nesigurna bo-I dc?nost. fT Natakarica ima pa drugačne iz-1 kušnje. Vsak moški hc-ce živeti pi, njenem mnenju udobno, jesti h>' ee dobro, spati na mehkem in ime- IZGLEDI SAMOSTOJNIH ŽENSK NA MOŽITEV t: k >^a. da mu s:rež Zato ni čuda c: i p. :a:.e natakarica mt-k mu včasi iak» neobh dn potri-;-na. da p= r- > :jj< Tu \ 1m pa.-pregovor, ca gre I abe/ n / - !od< - Natakarica ;>r,.-. iahk » n le mož.t. iii.a to:.-- fcav ,.;rj ,, da se uli mora navadno še otresli . Rt-dk - na* .■ ic.trit e.k. t». • samice, r «.n .-da c- ni u ore . 'i in ■ če so ie malo pcdjeir.r- .i .- j Pa c pn '.arm telefonist ka m ^ žalostno vprašuje, zakaj sovre;zv . ! moški baš žensk? njenega. pokU-^ Če moški : >lef jira m dob. : . i pravo zvezo, ne črhne niti besed I-a • (Če je pa proga zasedena, mo. t v ubčga telefonist ka poslušati pri-p težbe ali celo psovk?. Telefonist ki tl ne sme imeti živcev. Tista, ki r-0| odgovorila na anketo, je medkra--J jevna št. 91 In pravi, da ni nič 0 j drugega, nego številka. Ubožica ie t obupala in s? samo še vprašuj j koliko leto bo še številka 91. Da bi se kdaj ctnožila. o tem niti rie sa-. | n j a. Služkinja pravi: Pravkar se je o-a možila moja prijateljica. Vzela je ^ kvalificiranega tovarniškega de-e i lavea. ki ima večjo plačo, kak^; i. J marsikateri uradnik. Kot čedno m a 1 dokaj izobraženo dekle je služila v e 1 boljši rodbini, kjer so se moški ra--j di ozirali za njo Bila je pa pamet-; na in mislila si je 1 Gospod hi se ; pozabaval z menoj, potem bi me z pa zapustil. Za milosti vo so bilc-3 njene roke pregrobe, nižji in sred- - nji uradnik; imajo premajhne p!a- - j če in zato je raje vzela delavca. ( | Vdova-uradnica odgovaria: D«>-j kler sem bila še dekle, so bili m ■-_ ški rezervirani, da jim ni bilo trt-} j ba flirta plačati s svobodo. Zdaj _ i se sicer tudi boje za s\'ojo svobodo, toda rezervirani niso več. Me mlade vdove smo v težkem položaiu. 1 Priletni moški se ženijo samo z I mladimi dekleti. Koga pa vzame 30-letna° 60-letnega vendar ne f more vzeti. Res je. da so na svetu [ ženini, toda to so bodisi večni ženini aii pa samo reflektanti na o- 1 premlieno stanovanje iudobn 1 starost. Najbolje se poroči vdova kateri zapusti mož trgovino. ! i Šivilja pravi: Imela sem mnogo 1 ženinov, med njimi so bili uradni- ' ki. odvetniki in zdravniki. Na modnih revijah, konjskih dirkah in : raznih družabnih prireditvah seri se .seznanila z mnogimi moškimi, vzela sem pa pisatelja. Če so moževi detektivski romani vir dobrih dohodkov, je moj modni salon še boljša molzna krava. Midva sva s i svojo usodo popolnoma zadovoljna Vzgojiteljica pa odgovarja: Nasi | izgledi so z redkimi izjemami zelo slabi. Gospodična pri otrocih :>e ne more seznaniti z nobenim m >-škim. ki zahaja v detično rodbino kajti to bi bilo proti moralnim r.ačelom. Srečna naključja, da na.> ] i vzame iz hvaležnosti vdovec, kate- * remu vzgajamo otroke, so zelo red-11 ka. i( 6!edališče-G!asba-Kino uspehi pevca si hlja \ >111 ANI IN KKKLIM Na vabilo raiio-p x Milu- n'' i ' r ■ :n-• "i-.i }ievec Antom 6ube4] za :a±* Je nad vse pričakovanj« NavzoM b^niki so mu navdušeno aplavttra-li Par dni za tem -e dni Subelj v Milanu krncert, ki je še irpš'1 uspH kot nastop v radiu Publika In kr.-tika Je bila odu^evijena nad prekrasnim čustvenim rrrdvaj;: llem nt ia rojaka. D : 1 je ponovno vabilo. da nastopa za mila n-ki radio, a že ga je zval brzojavno njeao.' manager v B- riln. nemško presit lico. ki je dp.nf menda trediičv v-e evrc;:=ke Itultuie, Odpeljal se je v Berlin, kjer je imel v pondeljek 24 marca v 3f rch-t"lnovi dVorani koncert "N '»ro Sp'rituiJs", Pel je samo angleški Spremljala pa je nn klavirju pianistka t»dč Marica Vo gelni'rc iz Ljubljane. Izbrana berlinska publika- h' docela napolnila veliko Bechstelnovo dvorano, kjt r r*:lčajno r*a >t pijo | odlični umetniki svttfvnf^a sit ve sa. Med elegantno publi'co je bilo | t paziti juge I vanskegs p-slanika min. BalugdJiča. uradnike anuri ; škega p -laništva itd. Zanimivo Je aejstvo. ua je p ris. stv; valo kc n" ! tu tudi p;?r zame: .»ev. Kaj težavn » t prodreti \ ledena 1 sr;a mizit b rlinvke publike, ki j-.-•krajnt r zeivuana in ratvjjnn A z? po prvi j" ;rni ir* ftubelj zmago*, iti zavzel p; 'i.nkc B:. je nagrajen - prisrčnim . olav/rm Od ?em je m> ral y acv.ti in ga ♦ vzhičena publika ?r. ;: .dii .•> fj p netičr.im a-,: vz :rn Ub ] :vz: »u. ■»k'.ipi.o - .v Marico Vc'-'fi.trk pr,-šia **eštet a...kt« -.a...... ^ :i:u . a ti* a*-.krenili. prisrs ml* iu t 1-gi.t • a jitih (/,•.:<■, Vfdn- .r. V. J ,1 jo mi '.al.i I:.. :: ,:. , si i. na dvo- .llCa C. 1 . »•: ' ^ ' ■ I.::- 111 hf C ia zapustit: dv- ran p:av ■ 'j < dru so .-tail in kočah Na -\id :ije!" Ker mil; ^ p. - mi k« i t- te. vem. kako težko dobi k ntakt z b^rPn. ko publiko L< r rko ta publika ogreje do • >. :t< ,11a j.:: Šuiji;u. Sicer pa Šubelj zasluži ta triumfalen u-speh. Prepeval je tako k po in prisrčne. s takim znanjem m fine.čo da je vzkliknil znani nemi ki krliik D: Wanderer • Der Junge sing t herrlich!" '"Fant divno poje!"t .Milan Kosit-. JAZZ IN POBOŽNO PETJE Neko pariško sodišče obravnava neobičajno in zanimivo zadevo. Družba za izdelovanje gramofonskih plošč je po doigein prizadevanju d'bilo od častitljivega pri-orja pariških domini kancev dovoljenje. da sname na plošče p?tje v dominikan redovni kapeli. Tvrd-ka je izdala take plošče, da pa izkoristi ploščo, kakor zahteva pri.i-cip štednje. je drugo stran ploače opremila z lahko glasbo poskočnega jazza. Tako je .šla plošča v sv t in pobožni komad je postal zelo priljubljen. Nedavno pa se je oglasil neki pobožnjak in napisal ostro pismo dominikanskemu predniku. k3ko da dovoli, da so pobožne redovne melodije na isti plošči s pr--šuštnim ameriškim p. .-som Tudi prior sam se je ustrašil te sos?*< i-ne dominikanskega kora in bara ter zahteval od tvrdke. da mora takoj uničiti plošče. Ker se tvrdka ni udala zahtevi, je sivar prišla pr~d sodišče. SEZNAM ARANŽIRANIII KONCERTOV. 12. aprila: Hcrminie, Pa. 20. aprila: Cleve'and, O.—Collin-wood. 13. maja: Chicago, 111. (Orchestra Hall 25. maja: MJlwaukee, Wis. 2 junija: Calumet, Mich.. (Opera House): 7. junija: Traunick, Mich. 15. junija: Ely. Minn. 22. junija: Duluth. Minn. Naslov: Ranovee R. 6233 St. Clair Ave. Cleveland. O. Ko pridite do svoje KAVE! JS& SVE2A, VRELO vroča kava iz Električnega g^S _ Percolatorja je dovršeni zaključek obeda! I /!>• inn !;iiik«» j.- 11.-< |»r \ it j i]i»In o k;i \ •» z K!«'k-i Ht'niin I *«'r«-*»I;it*»rjriM, kajti vrot"'iii;i j,-r;ut;i. in kava m* m«trc |M'i*ft»)ir;iii |«rflti!r*». In p'»Ir^Tfua ima Kl« k-t!-:«"-ni IN-ia-itlnr •!• U!
  • li*<-tt <- nik«*lj in krasim «>h. lika ua naju-avljata /.r\ > 1 »i'iljiihljciiiui. Ta Percolator je naprodaj po *695 V vsrh oaiih izloibal*. k^r oomte dOOili ti: tf i več firnqih ul orcfv 'ibero. ■HHMBMManBBnHHHB The New York Edison System Th« Brock fr Eeiton 'Jj jA New York Ediion Company Company Inf. JrTStTK« Uniltd Eiecfric New York 1 Outtni I^SW Liqhf 4 Power E ec'Mc L:gfi» & (JW^p V w Co»npcny Po««1 Compo"y jafliw TheYotkert Eleciric lighr t Corrpo y "tiii wed A- H——M— — >L-J NEW YORK, FRIDAY, APRIL 11, 19)9 - - Tb* URUK8T ILOfRK« Dtal la 0. JL SIROTA kom an iz Življenja. Z« O las Naroda priredil G. P. Tu nu-sLm tixuX jaz je irttla Mrs SulUva« Vendar pa ' "u m 7«»pet /v*č*-r. Mr Flint. — Hvala vam. jfoapu.* TcJu/m rut k-dnjiii par dni pri.šlu Mrs. Sullivan jx>»x>ito r. r vec-| krut. sedrla p< tka. zck> ptijazne^* obraza. Nekega večera ko je: t I Jerw a »K : Kina. ie .(-dela v naročju Trueja pri ognju. skrbno' i it£ \ piaač - SUir True /a katero dekl.eo dtla sedaj oblek. ?H Za U'. '.u majhno deklico. je odvrnil True. — ki potrebuje do- j u stvari D » daj j«; imela le par cunj Ali pozna.-, kako tako Jerica 'j Mi lun da jo poznam, - je odvrnila Jerica - rr1.kv\ptr , . i Aa in v vasem ndrncju ' 1 • ton-j Z.ika j pa misli-. u.i bi Mr*, Sullivan tratiLi dinar WWi. je rt kla J»r:ci ter povesila svojo glava Jaz U n? u .>1 ia a ruio ste rekli vi VVrli. kal rrkcp t !«rr:e novih ->biek /tnotenja in tudi Tru" I • &tt&, 1 smthlj.M < « i " kupila ti.c Trut * Ali je bogata? — je vprašala; \ii S.uiuari' N..%uicc*: • rt-Kt l Ttur — M-.-i.s Graham jih; • ki.p.I ter L«> placuia Mrs. Sullivan, da jih izgot v.i r* Kud je Mi.v» Gt ah«uii J jo J| g ||| a j Ona je dama. picdobra zii ta «ret. Povedal ti bom o nji pozno-9 < He da.i pa je ia.s. da nrtš tipati H '|9 9 § I j§j 9[ 'J 1 Neku m bcic. ko j* bila Jerica že >ko;-o popolnoma zdrava, je b.la j « uo um učena t« i j»- sla »pat pred mrakom in spala trdno tri ure. Ku !>e ie prebucuia. je videla, da ima True družbo. Star mož. do- j ali --t ure j. i kot 11 ue. je m-cel na nasprotni .-Irani pri peči ter kadil p.- ' pro. Njegova cbltka. da.-uavno obnošena, je fcila čista. JeHra je ugi -! bala i«r kcnc< no prišla do pravilnega zaključka. Ta moški je moral bli err Mi Sullivan, Mr. Cooper Bi i je cerkovnik in ni bil veselega j ^prtloM-nja Njegova služoa ga Je delala takim. 1 1 H • ' : True pa je bil njegov resnični prijatelj, tdini, katerega je imel.: Cžororila .v»a o raalicnih stvareh Ko pa se Se Jerica prebudila sta govorila o nji K pa «i 1U piibral? je vpra.sal Mr. Cooper Pri Nani O ran t o vi, je rekel Trpe — Ah se je ne spominjaš ' Una j«- i-ta imxka. koje >in je bil poklican kr,t priča v nekem pr.ct?-Mati se je ob tr-j priliki strašno razjarila. Da sedaj lal pi\>c takoj naslednjega dne. Sam Bog pa i me je navdahnil s pravo mislijo ter sem vztrajal pri svojem sklepu. Vi | o:te Mi->> Graham Ona gre v vaso cerkev redno s svojim očetom. Bii ,-em pri njeni hi.^i ter kidal sneg. ko me je poklicala noter ter mi po trigla Mu) kako krasno ima v svoji hiši! Pripovedoval ^ni Jerici o njej. kako je dpej Sulivan. naj ji na-.-avi ;.mxp ko *«* govoril. Nato je skočila kvišku, skrila svoj ubra^ na nieuova pr a. bruhnila v solze ter vzkliknila: Ali b.m \edno ostala pri vas? Da. ch'Uer baš živela. je tekel True Ti boš moje dete. 4'etrto poplav je. l i;Vl KOltAK K IZBOLJŠANJU » 0 . M* ■ • • ' > iur.' • .1 večera. Jerica je stala oknu ter opazo-Vala i-.»ko .-e e Trueman vračal s svojega ponoda. Bila je čedno oble-uma ..<. udi nj*n iteraz in njem roki sta bili či*>ti. Sedaj je bila popol--•ua tfofci v boljša kot leta pred njeno bolesaiijo. Prej je bila bleda ir. . Lu -u.'.i. m nične 1 ci niso bile v nikakem razmerju z njenim osta-l.m teltaom. Va < !aiu pred njo pa je sedela fiebela in čestitljiva mačka, kater » « 1 if prt atano gladila dočim je mačka neprestano prečila kot star veteran, ki je zadovoljen s svojo usodo. Naenkrat pa je bilo slišati čuden rope t v hiši. Hwi je bila stara ter je nudila dovolj skrivališč za podgane Člu-mislil, da se podira dimnik kos za kosom. Tci pa nI vznemirilo Jerice. Vajena je bila lilišati take o ume vso tvoje življenje. Drugače pa s«« je oonašala mačkn. Našpičila je ušesa ter kazair v.sa sna menja, da se hoče spustiti v boj jfi 4 * Jerica se te oarria naokrog z izrazom zadovoljstva. Nato je splezal.. L i.a rob okna. kjer Je lahko videla priliajati starega nK>ža. Nato je vzela »verjo mačko in se ozrla s ponosom na svoje nc^i?a\ice m čevlje. Še nikdar prej ni prišel tako pozno, in Jerica je bila skrajno ne- • 1 rpna Imela Je namreč zanj veliko presenečenje. Mačka je boljše pa • ..ia na njeno ctnašonie. Jn ko je vstopil, se mu je pričela mačka pri-haovfetl ter se vritl kreg njegovih nog. kot je bila že njena navada. - Hallo, macica. — je rekel True. — Kje pa je moja mala de-h! kllea?b Zaprl je vrata za seboj ter s tem razkril Jerico, ki je takoj s smehom planila proti nJemu I J. e odločijo kdaj in po kateri progi žele potovati. Na splošno povpraševanje in zanimanje rojakov za naše skupne izlete naznanjamo, da priredimo to leto sledeče izlete: PO — ' FRANCOSKI progi's parnikom 'lie de France' preko Havre PRVI SPOMLADANSKI IZLET—18. aprila NAS GLAVNI SKUPNI IZLET 1 5. MAJA Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom: 6. JUNIJA poletni izlet 11. JCL1JA tretji poletni izlet 25. JUNIJA drugi poletni izlet 1. AVGI STa četrti poletni izlet S PARNIKOM "PAIUS" TUDI 2 SKUPNA IZLETA. DNE 23 MAJ \ in 30. JUNIJA_ Po CUNARD progi s parnikom 'MauretamjaT preko Cherbourga l skupni pomladanski izlet __dne 30. APRILA —----- Po COSULICH progi 1. SKUPNI POLETNI IZLET ' SATURNIA' dne 30. maja 1930 Nadaljni izleti po isti progi: 30. maja "S ATI'K NI. V 3. sept. "VULCAN! A" 29. nov.'SATUUNlA ' 2. avg. "VULCAN1A" 9 okt. VI LCANIA" 11. dec. "VULCANIA" Pišite nam čimprej za cene. navodila glede potnih listov, vize-jev. p« rmitov itd. na: SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 ki nameravate prirediti VESELICE, t * M ' ZABAVE 1H ^mmmmmmm V OGLAŠUJTE _______ _. ________________—_____________ "GLAS NARODA" ne citat samo vase članstvo, pac pa vsi Slovenci v vasi okolici. ____ j| cene za oglase so zmerne j Na Pruskem je slika popolnoma drugačna. Okolica Woperec . okraj slepianski »nem. Scheilff in mužakovski i nam. Muskan-. vsak od teh tvori poglavje za.se. V Wcv re -;h in v S'.epem še srečavamo p>e^tre narodne nošnie. Ljudstvo je tukaj v n rednem oziru prepuščena popolnima samo seb. Uelteljstvo je v c-irromni večini nemško ali r -negat-sko: v celi pruski Gornji Lužici cir-laieta oamo dva lužiško-srbska a-čitelja! O lužiško-srb^kih duhovnikih v narodnem smislu tukaj ni govora. Zavedni kine:je so r.U pripovedovali. da se narodni jezik In noša na vse mogoče načine /a'i-ra. Najmlajša generacija r.r razume več lužiško srbskega jezika. So pa tudi primeri, da šoli cdr -.! • mladina tekom svojega življenju ' vasi. zopet vrne k s v.-, jem u narodu Ljudstvo je v teh krajih 3e'.o siromašno, zato mora velik d^l iskati zaslužka v mestih in tovarnah. Ti ljudje so za lužiško-srbski narc? za vedno izgubljeni. PoleG mnog^i - žalostnih znakov, ki pričajo, da o tu slovanski živel kmalu izginil. ''< tudi nekaj svetlih. Toda to so 1 iskrice, ki ne zamorejo dit: mnozu upanja. Gornja Lužica je od Del-, nje danes že odtrgana z nemškim : jezikovnim pasom. Na severu, v Dolini Lužici je -> ■ slabše. Tu prebiva največji df1! Lu žiških Srbov, ki pa je brez narodnih voditeljev, razc-n nekaj častnih iziem. Narod je prepuščen popoi-i noma sam sebi. Chocebuz • nem. Kottbus« in ci t I mesta so tukaj kakor v cstalili delih Lužice, ž • .skora j popolnom . nemška. Samo ob četrtkih, ob pr.-: liki tedenskega sejma, kaže Cho-I čebuz slovanske lice. Na vsake--.: ' koraku srečavamo brhke Lužič^o | ke v pestrih narodnih rušah. D j kaz. da b. se dalo tu v narodnem o J žiru mnogo storiti, ali narod je zapuščen in tava v temi. Doinjoluži-j ške vasi so brez narodne duhov>či-1 ne in brez zavednega učiteljeva j narodno zavedne bi lahko prešle/ na pr-tih. Turistično zanimiva Blata »nem. Spreewald) so iiajliu.u | i^jostavljena germ an iz' ran ju. ker i je tujski promet z?lo velik. Razor Mašice Serbske v Chocebuzu, ki v daja vsako leto koledar v doljno-ljužlškem narečju, nar dnih dr i-štev tukaj ni. V.sa Lužica kaže danr< nemšk lice. Nikjer ne najdete lužisko-srb j skin napisov, nepokvarjenih las--: nih imen ni videti nikjer. Vsa k narodno - gospodarski pokre^ zatrt nemški kapital v kali. Zato tur' . - Srbska ludova banka", ki je bt'' ustanovljena p-J nemški inflaciji ne more razviti uspešno svojih .sil Povprevratno živahno gibanje i osobjenje ni r^odilo pričakovani: sadov in zato prevarani narod o te:: danes noče mnogo govorili in t ud ne slišati. V manjšinski politiki .-o delujejo z ostalimi narodnimi man šlnami Nemčije, kar pa šele do d i nes ni pokazalo niknkili uspeh ; Ljudsko mišljenje je pri večini pr-pojeno s saškim in pruskim miši j-njem. Na Saškem in na Prusken sicer srečavamo mnogo navdušeni1 Slovanov, ali povprečni narod mi . sli prusaško. če prav se govori !u ! žisko-srbski jezik, j V splošnem se lahko reče. da I v Lužici dela. ali delavcev je pr? j malo. Večina se ne briga za niče | sar. je usoda Lužiških Srbov v nji i hovih rokah samih Vekoslav Bučai BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nud 1 brezplačen pouk, ki se žele nauči ti angleški in iioc jo postati dr ' žavljani Združenih držav. Ofelasit^ ! se za pojasnila v ljudski soli štv | 27, East 41. cesta v petek z jutra . od 10. do 12.. soba štv. 308, ali pt ' t»ondelj«*k in sredo ob 3. do S., sn ha 413. CENA dr. kerkovega berila JE ZNI2ANA Angleško-slovenskc Berilo ; (ENGLISH SLOVENE HEADER) Stane tam« VI.— ! maroeitc ga pri KNJIGARNI GLAS NARODA Zli West It Street New York City I e! *di 7.\ zodočaost ze'o slabi. Turii ostala mteligenca je narodno zavedna in deluje z narodom ro-:o v roki. kar je rodi o že marsik *k d ber .sad. Večina župnij in šol ima duhovščino in učiteljstvo lužiško-srbske narodnosti. Ženske nosi:o In o naroči .no nošo. V zadnjem ču--u se je začel s pomočjo nemškega škofa umetno ustvarjati klerika.i-' zem. ki proglaša narodnost za poganstvo Cepitev narodnih sil le samo vprašanje časa. Pokret e ( zavz?l že precejšnjo razsežnost. k?r! a a zaa varja tudi tednik "Katoliški j Posol". ki velja za najboljši 1ažiš'"o j srbski list. j V pokrajini vzhodno od Bud:/-, šina živi evangelski del saških L.i-ž.-šklh Srbov, ki je narodno zelo zave.ien. vendar ne toliko kakor v katoliški Lužici. Cerkev in šola sta di.-loma v narodnih rokah, vend ke ideale Ljudstva tukaj ne nosi več narodne noše. V šoli, ki je v cel: Lužici nemška, se na Saškem, kjer » hrrti -ure 11amVtir® I..- vi.. \ li«i"licrl-«,tjr|c 14. aprila: K.-ltiii-p Clu.lK.urs. lluiiliurf 1C aprila: A«|uittil:;, « '>i«-rfM,:.rjf l*i • m J* til ll.irui' k, l "li*ir lni.ir^, min 1". aprila: Sijtluurt, Cii> iii|>!» . i ":.»-r b--ur* l..i! i:.: J. Cb»-rl>uuri|. ,\i tHrrtx-n 19. aprila: M.i-.v.. rl-. t k n. t>,, rl„ g II sini t - u i K Ctir-rlNiiii« M .4 ml. u* ' •• \V .i«h 11 «1 : . . rl- i:rr 24. aprila: l--rn, I •••!• -iji.- » :» >1 .-r. I r- m«-* C9 aprila: M.ij»*»li'-. i^t I . .(i • g K T j«.i < iir-rUt. i j tK Hr.m^n Si .trii.Uiin. »ur M-t. U .t | tr; iUdi \V.-f i -n :.it»d. C.fc«-« A n« » ri ;•••! ^ 26 aprila: M lili- t. <-t-. rt....: g AittTMu, '1 r.«t 30 aprila: M . uirr cfn-i liOitrjr .Ml . rt Itillu,. 4*h*.rl.i>utK H;.ml»ur» iT* -lil lloi.-f vflt. '"t-l InjUl < lit eiii«-it 1 »i.ij ■ l .; • -.1. I . • •!.. ! 1 nt;. I : i . ! i • ' - mija: I "ari.s. llavr i r«-iB*-n. . "h.-: : ..lir« I :r,------ l t<.|.,.-ri<-. < "liti i i -t i: .11.-; .! : . B"Ul .«!,.- - - M. , I-.. nt.us«1uj». N:.i».!i. fnaja <' >-v«-l 11 <1. < :...ii! « 11. (ntuire iU-t^niuu.Jl. iMierlx.^ri; .inmrr- , l».«i M::.:., k i 1... M> r. 7 i:i ■ „ .•t iil .«, i. <"*■*-» • N»-w V. rK. «'!tert.»ut-t$. 11:i,l.uI? tll.l.lMJS, «•1,^.1- ■ lil. : - ' >\\ :fip>. I •) . |-l.. .ure > I vrm,;iii,!._ « "h.■» l«»,i p. A n: v. . r|« fi \ .. . ti.l.iiii, I:.M«l-.tii Ni,i Mn »:..t- I t .-j tl.i , 1" m:ij.i .U !> 'K-n i>k.i ■ , r»„:ii i; S v 1 12 triu jn Kun. pa. r'ii.-M»4irs Uwu.^it ........ 14 M:.i j.«® lli V k-anla. Trat r-. r.-i £T ■ s: « H Mil.ti? s: f |-r. ~i.j.-r.t Ilar-li'..; .'•>.-«^ i ;>- R »n. u i ir. m tj:: : ! • i. i r.iri. II r. Sf'ittjp.iri. Ch»-rt'.' . 11 i:i ,i . u 'I i j» -t:« . <• r I •• ■r j; t>t,ui4,jBl 0i.-rl.,.mi; \utw. ri« n NVy» Am*t^rdi,i[ | . ,J.«as■ • • -'ir \l«-t i: 't. i•).,ni 5«'- nt;, j i:»-)i»ii'#. (*li.rnr«rc llunihiiig h. * J.1-; .. V........ ni. J... lir-, iii.-r,. <*!>• r!.....rji. J:r.-rs,. ,, M:turtrj ini.i. «*»:. r»K,iirj; M:»in'.ure. . i l...«:ra ll.ui.li,-z K-rlir.. ibiul'.KM«* >wr M r. Ilniii t j i-': Mia j.i I':«n*. Ilavr.- II. in« rl. '"l .-rl. iirj !>•-'. t« i .m. . jr M.-t U..t j t. -.lani — I fn.ij • : M ii: ur t-.u!. . i 'h rUn.rjr • maja; A.|.>i« " - • "I., r I- lii ir Allien l:.ur: it.--a-nt i: -.-, v«-n. . - i :„,„r4, ! nr-tivii 2:- Tiiiija l s.iturr .. T: -r J»r**.|.-n. «"h»il...iirs. I:i.-m« i, Kitri.J«! « •■ . rl...n:«. |;r<-, ,, i r... maj, Kran.v, tlatrp ' •l.vrr.pii-, t "l,, rl«..irc !:..t|i r-l.iiri. j;, ulr.c ^ m.., );,.• : "S TU lJ.. : K«-'K»-riIs. nrl. t "ti* rJ-oiiri.'. Un». i|., Mn.n.-k.-i t.iia. I-. Uoftii.- Mir M. i rWprekg oceana" i ' i Najkrajt« In najbolj ugalni *et a«, cotova n trn na ogromni* Mrnlklh: ILL DE FItA.VCE 18. ap. 15. mi j i i • 7P.M.I 18P.M j PARIS 2. maja: 23. majaj i? P. M i <4 P. M.' FRANCE 30. maja. (7 P. M . N»Jkr»jta pol po e«i««n!cl V«ak6a >• v poa*bnl kabini ■ vnetni Moderni ni udobnoatt — Pijana !n slavna francoaka kublnja. Lu-e^lco ultk« can« * VpraAajta kateregakoli J^k pooklaJAaaeca a«eaU jA FRENCH LINE 1» »TATI «TRIKT j -IhHL N»W YORK. N. V. ::— i •'.-.r - jj it. 1 - rt V- »k. < Ml" . I.jurg Mi: .-!:. ,: ,B ttrwiM li r.rr.lani « '.M. M tu. t;.; V..'.-!«k.iii l-.u".' ene --.r M« i:.-t- -, N ip :» r., i„,i;, 11 jUTiiJu:® B M .. t. t , , -(j. ri ■ • • ir ......»H..|.'af..., m-rl-^rc. n.,mt«i«« la-Viatl :«»,. < :,.-rl» .ur 1'arla. If..ti-. : i,- i »j. rS.. jr« I-iplnai). 1 "ht-rt mi \ >il n f- l:..tt. r '. • *l junij«; lt«*iiir!,| llani-.f » i'li. T U' .rK. Hi — 1 '"'in• I .lat • -„n< ri "Va| •. i . >r . France. Uavm Kur..[W, Ctivi •. -irg I:«, a . . * , 1 :r»- m«-" \\ .m. »•.«» *rU**r. I t' i,.. <1i' ■ ' • . l'r sitlM I I: It • •!., I »«. .. Ur« m n t'J. junij i: 1U-I «-lc:il;ft, i' i «I..-i,ti; li. .1. a-'.' .t., i flin'M * i»*ri Ha!',.,. ........................II..ml. . n j titn :i Hr. ru. i'hi>rlMHK ltr»-ni«-n \J;. J«-; i i ' "!.•-» c t. • it«. n< _ ■ . «..;r M« i i: M..!irri.ifiiti ri-.'il'.iutir J.-A iilt ': »l: I "H«l !• -1; I ^ « < : .. r ||. . V., |. • : Orxtvii I la\ . ^ Kako se potu-je v stari kraj id nazaj v Ameriko. Kdoi je otof/ijifn potovati v star* kraj. je potrebno, 4» Je M* učen o poluih listih, prtljagi I« drugih »teareh. Vsled naše 4olfo-tetne izkušnje Vam ml xamorem« dati najboljša poiaralla In priporočamo vedns ie prvovrstne brin* parnlke. Tudi nedrtavljanl sam<*erjo po« toeati t stari krti ua ohlsk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje aa po»raite» (Return Permit) Is Wash-inrtona, ki Je veljaren sa eno leti, Bres permita je sedaj nemogočo priti nasaj tudi v teka f. mesecev in tmi.i se ne pošiljajo ved v stari kraj, ampak ga mora vaak prostleo osebno dvigniti pred od po to van Jens r stari kraj. Prošnja sa permit so mora vložiti nsjrosnje eden meseo pred nameravanim od po to van je eu •n on!, ki potujejo preko New York a, Je najbolj«, da v proinji osnaAljo, nsj "wt jim pošlj« na Barfo Offleo, New York, N. t. KAKO DOBITI SVOJCI IZ BTAKZCiA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljav« x prvim julijem, snaša Jugoslovanska kvoto S45 priseljencev letno, m kvotnl vlsejl se tsdajojo sama onlos prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti no: Storiš« .mertttib državljanov. mošjo ameriških drsavljank, ki so se po I. JucJju 1921. leta poročili, žene In neporočeni otroci tspud 18. leta poljedelcev. Ti so cpravlčeui de prve polovice kvoto. Do drugo polovice pa se opravičeni ten* in neporočeni otroci ta pod XI. leta onih nedršavljanov, ki aa kili postavno pripuičeni v U» 4cšeh sa ssal-no bivanje. Za vsa pojasnila se obr*£ajto a« posnano In saacsljlvo SAKSER state BANK «S COKTLANDT ITkin NIW TOBK