59 
 
Spremljanje vsebnosti vode v tleh v povezavi s padavinami in 
prepuščenimi padavinami 
 
 
Klaudija Lebar
1
, Katarina Zabret
1,2
, Nejc Bezak
1
, Mark Bryan Alivio
1
, Mojca Šraj
1 
 
Povzetek 
 
Skladiščenje vode v tleh je pomemben del hidrološkega kroga, ki vpliva na porazdelitev količine 
padavin, ki prispevajo k odtoku in bogatenju podtalnice. V prispevku so predstavljeni preliminarni 
rezultati spremljanja prostorninske vsebnosti vode z globino (PVV) na treh lokacijah raziskovalne 
ploskve ob stavbi OOG UL FGG v Ljubljani. Meritve se izvajajo pod dvema vrstama dreves (listavec 
in iglavec) in na prostem. Na prostem padavine tla dosežejo nesporedno, zato je odziv PVV predvsem 
tik pod površjem najhitrejši. Prepuščene padavine, ki vplivajo na PVV pod drevesi pa se običajno 
začnejo z določenim zamikom, kar vpliva tudi na zamik odziva PVV. Ne glede na lokacijo je odziv 
PVV najhitrejši in največji blizu površja tal, z globino pa se upočasnjuje in zmanjšuje. V bolj mokrih 
obdobjih posledično odziva PVV v globljih profilih ne moremo pripisati le enemu padavinskemu 
dogodku. Nasprotno pa je sicer hiter odziv PVV v sušnejših razmerah prisoten le v primeru obilnejših 
padavin in pod površjem, medtem ko ga v globljih profilih nismo zasledili. 
 
Ključne besede: prostorninska vsebnost vode v tleh, prestrezanje padavin, prepuščene 
padavine, eskperimentalna ploskev 
 
Key words: volumetric water content, rainfall interception, throughfall, experimental plot 
 
 
Uvod 
 
Tla predstavljajo pomemben element vodnega oziroma hidrološkega kroga, saj stopnja 
vsebnosti vode v tleh neposredno vpliva na to, kolikšen delež padavin bo odtekel površinsko 
in kolikšen delež bo prispeval k bogatenju podtalnice oz. skladiščenju vode v tleh. Količino 
padavin in čas, ko padavine dosežejo tla, pa s prestrezanjem padavin dodatno uravnava 
vegetacijski pokrov. Številne raziskave so pokazale vpliv prisotnosti vegetacije na 
zmanjševanje erozivnosti padavin (Zore, Bezak, and Šraj 2022) in s tem erozije tal 
(Rodrigues et al. 2020), zmanjševanje površinskega odtoka (Zabret in Šraj, 2015), povečanje 
infiltracije v tla (Cui et al. 2022) in zadrževanje padavin (EEA 2015).Tovrstne raziskave so 
pomembne tudi v luči prilagajanja na podnebne spremembe, saj na naravi temelječe rešitve, 
imenovane tudi sonaravne rešitve (angl. nature-based solutions), v svetu vse bolj pridobivajo 
na pomenu. Ne glede na to je uspešnost vseh rešitev, tj. na naravi temelječih, inženirskih in 
kombiniranih, v boju z globalnimi problemi, kar podnebne spremembe in ekstremni 
vremenski dogodki zagotovo so, omejena in odvisna od številnih dejavnikov (Seddon et al. 
2020). Za ovrednotenje in opredelitev slednjih pa so ključnega pomena dolgoročne in, kjer 
je mogoče, zvezne meritve različnih hidroloških in meteoroloških spremenljivk (Likens 
2021).  
V tem prispevku je predstavljena raziskovalna ploskev prestrezanja padavin v urbanem 
parku v Ljubljani, ki je bila v letu 2021 nadgrajena z monitoringom prostorninske vsebnosti 
vode (PVV) v tleh. Namen teh meritev, katerih preliminarne rezultate predstavljamo v 
prispevku, je raziskati vpliv prestrezanja padavin različnih drevesnih vrst na časovni odziv 
                                                 
1
 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova c. 2, 1000 Ljubljana 
2
Inštitut za vode Republike Slovenije, Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana 

60 
 
spremembe PVV v tleh med padavinskimi dogodki in ga primerjati z odzivom na odprti 
lokaciji, kjer dreves in posledično prestrezanja padavin ni. Z raziskavo bomo dobili vpogled 
tudi v sezonsko spremenljivost vplivov prestrezanja na PVV v tleh, ki so posledica letnega 
razvojnega cikla dreves, različnih lastnosti padavinskih dogodkov ali kombinacije obojega.  
 
 
Opis raziskovalne ploskve in metode 
 
Spremljanje PVV poteka na 600 m
2
 veliki raziskovalni ploskvi v Ljubljani ob stavbi 
Oddelka za okoljsko inženirstvo UL FGG. Raziskovalna ploskev je travnata površina, kjer 
se na zahodni strani ploskve nahajata dve skupini dreves (slika 1). Prvo skupino predstavljata 
brezi (Betula pendula Roth.), drugo skupino pa borovca (Pinus nigra Arnold). Na ploskvi 
so bile že pred približno dvema desetletjema vzpostavljene meritve prestrezanja padavin 
(Šraj, Lah, and Brilly 2008), vendar pa podrobnejše analize izmerjenih podatkov in 
ugotovitve o vplivu skupin dreves na zmanjševanje odtoka in opredelitvi najvplivnejših 
meteoroloških in vegetacijskih spremenljivk na proces prestrezanja padavin segajo v 
obdobje po letu 2014 (npr. Zabret et al., 2018; Zabret in Šraj, 2015).  
 
 
Slika 1 – Raziskovalna ploskev prestrezanja padavin dveh skupin dreves 
 in spremljanja časovne spremenljivosti PVV. 
 
 
Raziskovalna ploskev je bila v obdobju meritev večkrat posodobljena s sodobnejšo in 
dodatno merilno opremo, jeseni 2021 tudi s senzorji za spremljanje PVV (slika 1). Količino 
padavin na prostem spremljamo z dvema avtomatskima dežemeroma Onset RG2-M (angl. 
tipping bucket), njihove lastnosti, kot so število kapljic, njihova velikost in hitrost padanja, 
pa z disdrometrom OTT Parsivel, nameščenim na strehi stavbe. Prepuščene padavine, tj. 

61 
 
padavine, ki dosežejo tla med vrzelmi drevesne krošnje oziroma prikapljajo z listov in vej, 
pod obema skupinama dreves zbiramo s po dvema ostrorobima koritoma površine 0,75 m
2
, 
enim z avtomatskim merilnikom in enim z ročnim praznjenjem in merjenjem. Dodatno 
prepuščene padavine zbiramo z 11 premičnimi lijakastimi merilniki z ročnim praznjenjem 
in tehtanjem ujete vode. Ti služijo za oceno prostorske porazdelitve prepuščenih padavin. 
Pod obema vrstama dreves sta nameščena tudi disdrometra (pod borom od leta 2022). 
Lokacije in vrste posameznih meritev so shematsko prikazane na sliki 1. Razvojni cikel 
dreves spremljamo z občasnimi meritvami indeksa listne površine (LAI). Izmerjene 
vrednosti LAI za brezo se gibljejo med 0,5 m
2
/m
2 
v obdobju mirovanja in 2,9 m
2
/m
2
 v 
obdobju olistanosti, pri boru pa so zaradi zimzelenosti manj spremenljive, in sicer med 3,4 
in 4,3 m
2
/m
2
. 
 
Slika 2 – Nameščeni senzorji PVV v treh globinah (levo) in zapisovalnik podatkov s 
senzorjev ZL6 (desno). 
 
 
Meritve PVV se izvajajo s senzorji TEROS 10 (slika 2, levo), ki so nameščeni na treh 
lokacijah ploskve, tj. na odprtem in pod vsako skupino dreves v treh globinah (16, 51 in 74 
cm). Senzorji so s kabli povezani na zapisovalnika podatkov ZL6 (slika 2, desno), ki meritve 
s senzorjev zabeležita vsakih 20 minut. Točnost senzorjev po informacijah proizvajalca 
znaša ± 3 %. Ob namestitvi senzorjev, za katero so bili potrebni izkopi talnih profilov, je 
bila izvedena tudi pedološka analiza. Tla raziskovalne ploskve so antropogena, vendar je 
sestava vseh treh profilov podobna. Po teksturi v horizontih prevladuje ilovica oziroma 
meljasta ilovica. Laboratorijska analiza odvzetih vzorcev zemljine je pokazala, da povprečna 
nasičena PVV v zgornjih slojih tal na odprtem in pod brezo znaša 0,55 ± 0,01 m
3
/m
3
, medtem 
ko je pod borom malo nižja, 0,45 ± 0,03 m
3
/m
3
. Za taka tla je v splošnem značilen velik 
delež por, ki imajo v primerjavi s tlemi z bolj grobo teksturo in manjšim deležem por večjo 
sposobnost zadrževanja vode, vendar slabšo infiltracijsko sposobnostjo (FAO, 1985). Za 

62 
 
vrhnji sloj pod borom je značilna nekoliko nižja poroznost in s tem večja nasipna gostota. 
To je z vidika opazovanja časovne spremenljivosti PVV pomembna informacija, saj manjša 
poroznost (Dos Santos et al. 2018) oziroma večja nasipna gostota zemljine (Bi et al., 2014) 
vplivata na zmanjšano sposobnost infiltracije.(Dos Santos et al. 2018; Bi et al. 2014) 
Časovno spremenljivost PVV v tleh smo analizirali za posamezne padavinske dogodke 
iz obdobja november 2021 – junij 2022, ki smo jih med seboj ločili s štiriurnim obdobjem 
brez zabeleženih padavin na odprtem in prepuščenih padavin pod drevesi. Dolžina intervala 
brez padavin, ki ločuje dva dogodka, je bila določena na podlagi predhodnih meritev in 
opazovanj kot trajanje, v katerem prepuščanje padavin pod drevesi preneha (npr. Zabret in 
sod., 2018; Zabret in Šraj, 2021). V prispevku je podrobneje opisanih šest padavinskih 
dogodkov (preglednica 1), trije iz obdobja olistanosti (pomlad/poletje) in trije iz obdobja 
mirovanja (jesen/zima), ki se med seboj dodatno razlikujejo po količini padavin, trajanju 
padavin, predhodni namočenosti idr.  
 
Preglednica 1 – Osnovne lastnosti izbranih padavinskih dogodkov,  
vključenih v podrobno analizo 
Dogodek Datum 
Količina 
padavin 
[mm] 
Trajanje 
padavin 
[ure] 
Prepuščene 
padavine 
(breza) [%] 
Prepuščene 
padavine 
(bor) [%] 
1 1. december 2021 65 44,3 86 63 
2 4. december 2021 19,8 21,1 81 50 
3 19. februar 2022 13 17,8 74 29 
4 21. april 2022 23,4 24,3 67 42 
5 1. in 2. maj 2022 27,2 14,7 89 49 
6 7. junij 2022 24,2 10,5 79 51 
 
 
Poseben poudarek namenjamo predvsem spremenljivosti PVV v zgornjem sloju tal, ki 
najhitreje in najbolj odreagira na padavine. Preliminarni rezultati so interpretirani tudi z 
vidika relativnega odklona PVV (
 , ,
) od povprečja v izbranem obdobju meritev na 
posamezni lokaciji in globini (
 ,
):  
 

 ,,
= 

 ,
− 
 ,

 ,
 
PVVt,l je prostorninska vsebnost vode v tleh, izmerjena v času t vsakih 20 minut na 
posamezni lokaciji in globini (l).  
 
 
Rezultati in diskusija 
 
V osemmesečnem obdobju od začetka spremljanja PVV je bilo zabeleženih 75 
padavinskih dogodkov z dežjem, ki so bili v približno enakem deležu zabeleženi v obdobju 
mirovanja in olistanosti. Za padavinske dogodke v obdobju mirovanja je v povprečju 
značilno daljše trajanje v dolžini več kot 10 ur, s povprečno zabeleženo količino padavin 
slabih 11 mm. Skupno je v tem obdobju padlo 417 mm dežja. V fazi olistanosti, ki se je 
začela sredi aprila, so bili dogodki v povprečju za polovico krajši, a za 3,7-krat intenzivnejši 
kot dogodki v času mirovanja. Do konca junija je padlo okoli 175 mm dežja. Velja spomniti, 
da je bilo leto 2022 eno najbolj sušnih, saj je bil primanjkljaj padavin glede na povprečje 

63 
 
1981–2010 prisoten v vseh mesecih, razen aprila (ARSO, 2022). Prepuščene padavine so 
bile pod brezo zabeležene pri 54 dogodkih, v povprečju pa je breza prestregla 40 % padavin, 
začetek prepuščenih padavin pa je bil glede na meritve na odprtem zamaknjen za 1,5 ure. 
Pod borom so bile prepuščene padavine prisotne pri 44 dogodkih, pri čemer za obdobje med 
19. februarjem in 11. aprilom zaradi tehničnih težav ne razpolagamo s podatki za 12 
dogodkov. Delež prepuščenih padavin pod borom je v obravnavanem obdobju v povprečju 
znašal 38 % padavin na odprtem. 
V preglednici 2 so zbrani statistični podatki izmerjenih vrednosti PVV na treh lokacijah 
in po treh globinah. Nadalje so podatki razdeljeni na celotno obdobje meritev (november 
2021–junij 2022) in nato na obdobje mirovanja, ki se je zaključilo sredi aprila, ter obdobje 
olistanosti (pomlad-poletje). Razvidno je, da je v jesensko-zimskih mesecih vseh devet 
senzorjev v povprečju izmerilo višje vrednosti PVV kot v pomladno-poletnih mesecih, kar 
lahko pripišemo večjemu deležu prestreženih padavin in manjši kumulativni količini 
padavin v obdobju olistanosti. Največji razponi vrednosti PVV so pričakovano v zgornjih 
slojih vseh treh talnih profilov, kjer so vrednosti PVV v celotnem upoštevanem obdobju 
variirale med 0,17 in 0,33 m
3
/m
3
 na odprtem, med 0,14 in 0,3 m
3
/m
3
 pod borom ter med 0,21 
in 0,38 m
3
/m
3
 pod brezo (preglednica 2). Kljub na prvi pogled podobnim teksturnim 
razredom vseh treh profilov, pa lahko glede na odziv PVV opazimo razlike med njimi. Na 
odprtem so bile najvišje povprečne vrednosti PVV opažene v srednjem sloju (0,35 m
3
/m
3
), 
ki mu sledita spodnji (0,34 m
3
/m
3
) in vrhnji sloj (0,27 m
3
/m
3
). Prav tako so bile najvišje 
povprečne vrednosti PVV izmerjene v srednjem sloju v profilu pod brezo (0,34 m
3
/m
3
), 
vendar pa temu sledi vrhnji sloj (0,32 m
3
/m
3
) in šele nato najnižji sloj (0,18 m
3
/m
3
). V profilu 
pod borom smo zaznali naraščanje vrednosti PVV z globino, in sicer med 0,24 in 0,34 m
3
/m
3
. 
 
Preglednica 2 – Statistične vrednosti izmerjene prostorninske vsebnosti vode v tleh v 
globinah 16 cm, 51 cm in 74 cm pod brezo, borom in na odprtem (brez prisotnosti dreves) 
za obdobje november 2021 – junij 2022 
 
PVV 
[m
3
/m
3
] 
breza bor odprto 
16 cm 51 cm 74 cm 16 cm 51 cm 74 cm 16 cm 51 cm 74 cm 
celotno obdobje 
povprečje 0,320 0,335 0,180 0,242 0,305 0,338 0,270 0,349 0,340 
min 0,210 0,233 0,109 0,143 0,230 0,281 0,171 0,255 0,299 
max 0,382 0,378 0,218 0,304 0,371 0,355 0,329 0,383 0,346 
jesen/zima (november–prva polovica aprila) 
povprečje 0,338 0,351 0,190 0,259 0,316 0,343 0,284 0,359 0,343 
min 0,308 0,338 0,174 0,228 0,300 0,335 0,247 0,337 0,337 
max 0,382 0,378 0,218 0,304 0,371 0,355 0,329 0,383 0,346 
pomlad/poletje (druga polovica aprila–junij) 
povprečje 0,294 0,312 0,166 0,216 0,291 0,329 0,251 0,333 0,334 
min 0,210 0,233 0,109 0,143 0,230 0,281 0,171 0,255 0,299 
max 0,376 0,366 0,211 0,296 0,334 0,342 0,324 0,379 0,345 
 
 

64 
 
 
 
 
Slika 3 – Prikaz relativnih odklonov PVV glede na obdobno povprečje v zgornjih slojih tal 
na odprtem (zgoraj), pod brezo (na sredini) in pod borom (spodaj). Pri brezi in boru so na 
sekundarni navpični osi prikazane prepuščene padavine 

65 
 
Z vidika relativne spremenljivosti PVV v obravnavanem obdobju so zelo informativni 
grafi, prikazani na sliki 3. Glede na obdobje meritev so bile vrednosti PVVrel pozitivne (višje 
od povprečja) do sredine maja 2022, ko so padle pod ničlo na vseh lokacijah. Kot že 
omenjeno lahko razlog za suhe razmere pripišemo primanjkljaju padavin. Najhitrejše 
spremembe PVVrel so se pričakovano zgodile v vrhnjih slojih tal, vendar pa je gledano med 
lokacijami do zvišanja po vnosu padavin najprej prišlo na odprtem, sledila je lokacija pod 
brezo in nato pod borom. Zanimiva je ugotovitev, da je do spremembe PVV v zgornjem 
sloju na odprtem prišlo pri tretjini zabeleženih dogodkov, po tem ko je v povprečju padlo 
približno 6 mm padavin in s časovnim zamikom dobrih treh ur od začetka dogodka. Za 
spremembo PVV v globljih slojih je bila potrebna večja kumulativna količina padavin (17 
oz. 22 mm), čas do spremembe od začetka dogodka v spodnjem sloju pa je glede na zgornji 
sloj približno trikrat daljši. Za razliko od absolutnih vrednosti, relativne vrednosti kažejo 
podobne razmere na odprtem in pod brezo, kjer so bile najvišje vrednosti zaznane v zgornjih 
dveh slojih 
Podobnost med lokacijama je opazna tudi z vidika odzivnosti na padavine oziroma 
prepuščene padavine. Za odziv pod brezo v globini 16 cm je bilo v povprečju potrebnih 6 
mm prepuščenih padavin, do spremembe pa je prišlo v povprečju po dobrih petih urah od 
začetka prepuščanja padavin. Do naraščanja v srednjem in najglobljem sloju je v povprečju 
prišlo po 10 oziroma 13 urah. Odziv na padavine je bil najpočasnejši pod borom, kjer je bilo 
v povprečju potrebnih 4,5 mm prepuščenih padavin, vendar je bila sprememba opazna šele 
po dobrih sedmih urah. Poleg tega je do naraščanja PVV v srednjem in najglobljem sloju 
pod borom prišlo samo med 11 padavinskimi dogodki.  
V nadaljevanju so razmere PVV opisane za izbranih šest padavinskih dogodkov, prve tri 
uvrščamo v obdobje mirovanja, preostale tri pa v obdobje olistanosti (preglednica 1). Med 
prvim dogodkom decembra 2021 je v 44,3 urah padlo 65 mm padavin, pri čemer je delež 
prepuščenih padavin pod brezo znašal 86 %, pod borom pa 63 %. Konica PVV je bila 
dosežena na vseh lokacijah hkrati, tj. nekaj več kot 18 ur po začetku dogodka, kmalu po 
intenzivnejših padavinah. Zanimivo je opažanje, da se prepuščene padavine niso končale 
kljub 11-urnemu obdobju brez padavin na prostem, kar je najverjetneje vplivalo na to, da po 
ponovnem pričetku padavin vrednosti PVV pod drevesi niso več naraščale, medtem ko na 
odprtem so. Dober dan po dogodku 1 se je se začel dogodek 2 (slika 4, levo), med katerim 
je v slabem dnevu padlo 19,8 mm dežja. Breza je prestregla 19 % padavin, bor pa 50 %. 
Konice PVV so bile pod brezo in na odprtem dosežene hkrati, slabih 15 ur po začetku 
dogodka in tako kot v primeru dogodka 1 kmalu po intenzivnejših padavinah. Pod borom pa 
se je konica zamaknila še za dodatno uro in pol.  
Izbrani dogodek 3 se je zgodil v februarju 2022, ko smo v slabih 18 urah zabeležili 13 
mm dežja. Delež prepuščenih padavin pri boru je bil izrazito nižji kot pri prvih dveh 
dogodkih, saj je znašal samo 29 %. To je najverjetneje tudi razlog, da ni opaziti bistvenega 
odziva PVV pod borom. Najvišje vrednosti PVV pod brezo in na odprtem so bile ponovno 
dosežene hkrati po krajšem intenzivnejšem intervalu padavin, vendar niso tako izrazite. 
Četrti dogodek iz druge polovice aprila 2022 je trajal en dan, padlo pa je 23,4 mm dežja. 
Delež prepuščenih padavin pod brezo je nekoliko nižji (67 %) kot v primeru dogodka 2, ki 
je primerljiv z vidika trajanja in količine, kar bi lahko pripisali višjim vrednostim indeksa 
listne površine. Bor je med tem dogodkom, za katerega so značilne tri izrazitejše konice 
padavin, prestregel 58 % dežja. Prve intenzivnejše padavine so se zgodile po dveh urah, 
vendar niso povzročile odziva vrednosti PVV na nobeni lokaciji. Šele po drugem pojavu bolj 
intenzivnih padavin (po dobrih 8 urah), ko je bilo na odprtem zabeleženih 16,6 mm padavin, 
je prišlo do pojava konice PVV na odprtem in pod brezo. Pri boru je ponovno prišlo do 
časovnega zamika v konici PVV, ki se je zgodila šele po tretjem pojavu intenzivnejšega 

66 
 
dežja (po skupaj 9,5 mm prepuščenih padavin). Med 1. in 2. majem 2022 je v približno 15 
urah padlo 27,2 mm dežja (dogodek 5) (slika 4, desno). 
 
 
Slika 4 – Časovni razvoj sprememb med dogodkom 2 (levo) in dogodkom 5 (desno). S 
prekinjenimi črtami so prikazane vrednosti PVV, s polnimi črtami pa kumulativne 
padavine oziroma kumulativne prepuščene padavine (TF) pod obema skupinama dreves 
 
 
Delež prepuščenih padavin pri brezi je znašal kar 89 %, kar je bistveno več kot pri 
dogodku 4, ko je bila sicer drevesna krošnja manj olistana (nižji indeks listne površin). Prvi 
del intenzivnejših padavin se je zgodil takoj na začetku dogodka, kar je pod brezo in na 
odprtem povzročilo sicer počasnejši odziv v spremembi PVV, medtem ko do spremembe 
pod borom ni prišlo. Kljub temu je do konice PVV prišlo na vseh lokacijah hkrati (po 11 
urah), kmalu po tretjem pojavu intenzivnejših padavin. Za doseg konice je bilo kumulativno 
potrebnih 25,8 mm padavin na odprtem, 20,2 mm prepuščenih padavin pod brezo in 13,1 
mm prepuščenih padavin pod borom. Zadnji analizirani dogodek (dogodek 6) se je zgodil 7. 
junija 2022, ko so bile vrednosti relativnih odklonov PVV od povprečja že negativne, kar 
lahko opredelimo kot suho obdobje. Dobrih 24 mm dežja je padlo v 10,5 urah. Po krajšem 
in intenzivnejšem pojavu padavin (9,2 mm v 20 min) je prišlo do hitrega odziva vrednosti 
PVV pod brezo in na odprtem. Sledilo je upadanje PVV med peturno prekinitvijo padavin, 
ki pa je obrnilo smer po drugem intenzivnejšem dežju, dosežene pa so bile tudi konice PVV. 
Zanimivo je, da med samim dogodkom ni prišlo do sprememb PVV pod borom. Vrednosti 
PVV so na tej lokaciji rahlo narasle šele po dobrem dnevu. 
Podobnost odzivov PVV pod brezo in na odprtem kažejo tudi podrobne analize časovnega 
razvoja šestih izbranih dogodkov. Za lokacijo pod borom lahko na podlagi izbranih 
dogodkov sklepamo, da se infiltracija v tla začne nekoliko kasneje kot na drugih dveh 
lokacijah, sprememba v PVV pa je tudi manj izrazita. Razlog za razlike bi lahko pripisali 
manj porozni zemljini zgornjega sloja tal pod borom in/ali večji odbojnosti vode pod borom, 
ki zmanjšuje stopnjo infiltracije. Znano je namreč, da prisotnost borovcev, katerih iglice 
vsebujejo znatne količine smol, voskov in aromatičnih olj, povečuje odbojnost vode na tleh 
(Hewelke et al. 2022; Iovino et al. 2018). V zvezi s tem bo v prihodnje na večjem številu 
dogodkov veljalo preveriti vplive sezonske spremenljivosti vodoodbojnosti (Buczko et al. 
2006) in daljših suhih obdobij (Hewelke et al. 2018) na časovno spremenljivost PVV v tleh. 
Nezanemarljive so tudi vlažnostne razmere pred dogodkom. Za prve tri analizirane dogodke, 
ki so se zgodili v jesensko-zimskih mesecih, je bila značilnejša večja predhodna namočenost 
tal, zaradi česar je prišlo do konice PVV kmalu po intenzivnejšem dežju. Preostali trije 

67 
 
dogodki iz pomladansko-poletnega obdobja so se zaradi predhodnih suhih razmer začeli ob 
nižjih vrednostih PVV, opazili pa smo tudi, da do odziva v spremembi PVV ne pride hipoma, 
pri boru pa je bil še dodatno zakasnjen ali pa ga sploh ni bilo. Sezonske vzorce v časovni 
spremenljivosti PVV med padavinskimi dogodki so opazili tudi Dai et al. (2022), ki so 
zaznali izrazite spremembe v PVV med nevihtami in padavinskimi dogodki z večjimi 
intenzitetami.  
Podrobna preliminarna analiza šestih dogodkov tako odpira številna vprašanja, ki so 
pomembna za ustrezno načrtovanje dolgoročnega monitoringa. Na ta način lahko 
zagotovimo upoštevanje in spremljanje morebitnih vplivnih spremenljivk na odziv 
prostorninske vsebnosti tal, ki bi jih brez takšne analize lahko spregledali, ob upoštevanju 
samo karakterističnih (statističnih) vrednosti spremenljivk med dogodkom pa bi posamezni 
vplivi lahko bili zabrisani. 
 
 
Zaključki 
 
V prispevku so predstavljena opažanja glede časovne spremenljivosti prostorninske 
vsebnosti vode v tleh med padavinskimi dogodki s poudarkom na vplivu dreves, ki del 
padavin prestrežejo. Preliminarni rezultati temeljijo na osemmesečnih kontinuiranih 
meritvah in kažejo na sezonske razlike v odzivih PVV, s hitrejšim odzivom v jesensko-
zimskih mesecih, za katere je bila značilna tudi večja predhodna namočenost tal. Primerjava 
med tremi lokacijami kaže na podoben odziv z vidika velikosti spremembe in hitrosti odziva 
na odprtem in pod brezo, medtem ko je za lokacijo pod borom značilnejši nekoliko zakasnjen 
odziv v spremembi PVV. O razlogih za podobnosti oziroma razlike bomo z gotovostjo lahko 
sklepali, ko bo na voljo daljši časovni niz merjenih podatkov, ki bo zajel najrazličnejše 
lastnosti padavinskih dogodkov in predhodnih razmer. Ne glede na to pa lahko že sedaj 
trdimo, da je podrobna, na dogodkih temelječa analiza, ki obravnava celoten časovni razvoj 
dogodka, pomembna z vidika načrtovanja dolgoročnih kontinuiranih meritev. Na ta način se 
za vsak dogodek posebej identificirajo pomembni vplivni dejavniki, ki bi lahko bili samo z 
analizo posameznih karakterističnih vrednosti izbranih spremenljivk spregledani. 
 
Zahvala 
 
Raziskava, predstavljena v prispevku, je bila finančno podprta s strani Javne agencije za 
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna v okviru raziskovalnega 
programa P2-0180, raziskovalnih projektov J6-4629 in N2-0313. Dodatno je bila raziskava 
sofinancirana s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Medvladnega 
hidrološkega programa UNESCO IHP. 
 
Literatura 
 
ARSO. (2022). Hidrološka suša površinskih voda v letu 2022 in primerjava s sušnimi leti 1993, 2003 
in 2012. Ljubljana, 18 str. 
Bezak, N., Zabret, K. Šraj, M. (2018). Application of Copula Functions for Rainfall Interception 
Modelling. Water 10, no. 8: 995. https://doi.org/10.3390/w10080995 
Bi, Y., Zou, H., Zhu, C. (2014). Dynamic monitoring of soil bulk density and infiltration rate during 
coal mining in sandy land with different vegetation. Int. J. Coal Sci. Technol. 1, 198–206. 
https://doi.org/10.1007/s40789-014-0025-2 
Buczko, U., Bens, O., Hüttl, R.F. (2006). Water infiltration and hydrophobicity in forest soils of a 
pine-beech transformation chronosequence. J. Hydrol. 331, 383–395. 
https://doi.org/10.1016/j.jhydrol.2006.05.023 

68 
 
Cui, Z., Huang, Z., Liu, Y., López-Vicente, M., Wu, G.L. (2022). Natural compensation mechanism 
of soil water infiltration through decayed roots in semi-arid vegetation species. Sci. Total Environ. 
819. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2021.151985 
Dai, L., Fu, R., Guo, X., Du, Y., Zhang, F., Cao, G. (2022). Soil Moisture Variations in Response to 
Precipitation Across Different Vegetation Types on the Northeastern Qinghai-Tibet Plateau. 
Front. Plant Sci. 13, 1–11. https://doi.org/10.3389/fpls.2022.854152 
Dos Santos, K.F., Barbosa, F.T., Bertol, I., De Souza Werner, R., Wolschick, N.H., Mota, J.M. 
(2018). Study of soil physical properties and water infiltration rates in different types of land use. 
Semin. Agrar. 39, 87–98. https://doi.org/10.5433/1679-0359.2018v39n1p87 
EEA. (2015). Water-retention potential of Europe’s forests: A European overview to support natural 
water-retention measures. Technical report, Report No. 13/2015 European Environment Agency. 
Publications Office of the European Union, Luxembourg, 46 str. 
FAO. (1985). Introduction to irrigation. Training Manual No. 1. Rome: Food and Agriculture 
Organization of the United Nations (FAO). Dostopno na: 
https://www.fao.org/3/r4082e/r4082e00.htm (5. januar 2023) 
Hewelke, E., Gozdowski, D., Korc, M., Małuszyńska, I., Górska, E.B., Sas, W., Mielnik, L. (2022). 
Influence of soil moisture on hydrophobicity and water sorptivity of sandy soil no longer under 
agricultural use. Catena 208, 105780. https://doi.org/10.1016/j.catena.2021.105780 
Hewelke, E., Oktaba, L., Gozdowski, D., Kondras, M., Olejniczak, I., Górska, E.B. (2018). Intensity 
and persistence of soil water repellency in pine forest soil in a temperate continental climate under 
drought conditions. Water (Switzerland) 10, 1121. https://doi.org/10.3390/W10091121 
Iovino, M., Pekárová, P., Hallett, P.D., Pekár, J., Lichner, Ľ., Mataix-Solera, J., Alagna, V., Walsh, 
R., Raffan, A., Schacht, K., Rodný, M. (2018). Extent and persistence of soil water repellency 
induced by pines in different geographic regions. J. Hydrol. Hydromechanics 66, 360–368. 
https://doi.org/10.2478/johh-2018-0024 
Likens, G.E. (2021). The watershed-ecosystem approach. Hydrol. Process. 35, 3–5. 
https://doi.org/10.1002/hyp.13977 
Rodrigues, A.R., Botequim, B., Tavares, C., Pécurto, P., Borges, J.G. (2020). Addressing soil 
protection concerns in forest ecosystem management under climate change. For. Ecosyst. 7. 
https://doi.org/10.1186/s40663-020-00247-y 
Seddon, N., Chausson, A., Berry, P., Girardin, C.A.J., Smith, A., Turner, B. (2020). Understanding 
the value and limits of nature-based solutions to climate change and other global challenges. 
Philos. Trans. R. Soc. B Biol. Sci. 375. https://doi.org/10.1098/rstb.2019.0120 
Šraj, M., Lah, A., Brilly, M. (2008). Meritve in analiza prestreženih padavin navadne breze (Betula 
pendula Roth.) in rdečega bora (Pinus sylvestris L.) v urbanem okolju. Gozdarski Vestn. 66, 406–
433. 
Zabret, K., Rakovec, J., Šraj, M. (2018). Influence of meteorological variables on rainfall partitioning 
for deciduous and coniferous tree species in urban area. J. Hydrol. 558, 29–41. 
https://doi.org/10.1016/j.jhydrol.2018.01.025 
Zabret, K., Šraj, M. (2021). How Characteristics of a Rainfall event and meteorological conditions 
determine the development of stemflow: a case study of a birch tree. Front. For. Glob. Change 
4:663100. Doi: 10.3389/ffgc.2021.663100 
Zabret, K., Šraj, M. (2015). Can urban trees reduce the impact of climate change on storm runoff? 
Urbani Izziv 26, 165–178. https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-en-2015-26-supplement-011 
Zore, A., Bezak, N., Šraj, M. (2022). The influence of rainfall interception on the erosive power of 
raindrops under the birch tree. J. Hydrol. 613, 128478. 
https://doi.org/10.1016/j.jhydrol.2022.128478