£'1'	Z
'^.aOAj
*jC/
;.,>' v •	<*, Sp
Posamezna številka stane 1 din.
Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 (din., mesečno 7 din. faven Jugoslavije: Celò leto 160 din. Inse-rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust ***	* •	/. -. v
Upravništvo sprejema naročnino, inserate ijlCOuUlSCJl ßOItttCBH In reklamacije.	/
list za slavensko ljudstvo
Poštnina'plačana v gotovin^
„Naša Straža“ izhaja v pondeljek, sredo ia petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
54. Itevilka.	MARIBOR, dne 3. julija 1925.
Letnik I.
Za svobodo tiska.
(Govor poslanca dr. Josipa Hohn jeca v zakonodajnem odboru.)
Cesar Napoleon Veliki je dal lisku sijajno spri-čevanje. Imenoval je namreč časnik, ki ga je izdajal znani nemški pisatelj Gorres pori imenom »Rheinischer Merkur« in v katerem je navdušeno in ostro pisal za svobodo ljudstva in domovine, poleg Anglije, Prusije, Avstrije in Rusije — peto mu sovražno velesilo.
Tisk je v istini velesila. Prej se je povdarjalo: Denar je sveta vladar! Z nič manjšim pravom bi se moglo z ozirom na sedanje prilike reči: Papir vlada svet! To je papir, ki prihaja izpod tiskarskega stroja: knjige, brošure in zlasti listi in časniki.
Tisk obvladuje vse na svetu: veliko in malo, vladarje in narode, kapital in znanost, kratko rečeno: človeškega duha v vsem njegovem mnogovrstnem udejstvovanju na znotraj in na zunaj. Njegov interesni krog obsega ves svet in vse človeštvo. On poroča in razpravlja o politiki domače države in drugih držav, o zakonih in o sodnih razpravah, o nesrečah in zločinih, o šoli in religiji, o književnosti in gledališču, o športu in zabavi, o naravi in svetu, o poljskem in domačem gospodarstvu, o obrti in trgovini, kratko o -vsem, kar je obseženo v pojmih natura in kultura.
Pero in tiskalno črnilo sta sicer neznatni, pa zelo izdatni sredstvi, s katerima so se dobojevale duševne bitke. Verska reformacija XVI. stoletja, francoska revolucija in vsi tisti ljudski pokreti, ki so kakor orkan porušili to, kar je bilo staro, slabo in trhlo, ter preobrazili politično in kulturno obličje zemlje, vsi: li pokreti so bili omogočeni in uspešni, ker so se posluževali tiska kot svojega najbolj učinkovitega orodja in orožja.
V	moderni dobi je časnik postal univerzalni liferant duševne hrane za cele ljudske sloje. Za velik del ljudstva so dnevniki in tedniki edini vir za politično izobrazbo. To velja pred vsem za takozvane nižje in za srednje sloje, pa tudi za višje sloje, ki črpajo iz časnikov svojo dnevno politično orientacijo. Časnik je dandanes vsakdanji, dostikrat edini duševni kruh neštetih, njegova sodba je credo stoti«očev in milijonov.
Zato ima časnik nalogo, da pospešuje duševno in moralno izobrazbo ljudstva ter da se kot njegov politični svetovalec bori samo za resnico, pravico in poštenost. To je časnik dolžan storiti kot organ javnega mnenja. Javno mnenje kot posledica suverenosti ljudske volje je dandanes velika sila. Da je to mnenje pravilno in pravično, mora biti orientirano ob večnih principih moralnega svetovnega reda. Čim bolj se ljudstvo in vsi njegovi sloji aktivno udeležujejo javnega življenja, tembolj je med ljudstvom narasla samozavest in čut svobode in s tem moč javnega mnenja. Zato se mora časnik čutiti kot orodje za moralno vzgojo ljudstva ter kot njegov političen svetovalec za resnico in pravico. Ako pojmuje s tega stališča svojo nalogo, bo dober organ in blagonosno sredstvo javnega mnenja, v nasprot nem slučaju pa bo njegov kvarite!] in zastrupljevalec.
V	časniku se zrcali ne samo politično, marveč vse javno, duševno, moralno in gospodarsko življenje naroda. Dejstvo je, da tisk čimdalje, tem bolj obvladuje ter določuje vse duševno življenje narodov. To razsežno vplivanje je omogočeno vsled velike razšrijenosti časopisja. Na kongresu angleških novinarjev leta 1899 je bilo ugotovljeno, da izhaja v vseh petih delih sveta nad
80.000	časnikov.
Tekom časa je velik del časopisja izgubil izpred oči svoj prvoten ideabili svoje visoke cilje. Misel duševnega vplivanja na ljudstvo, namen intelektualnega, moralnega in kulturnega povzdiga ljudstva je stopil v ozadje. V prvo vrsto p'a se je pomaknilo vprašanje: »Kako je mogoče z razprodajo tiskanega papirja doseči največji dobiček?« Tako je časništvo postalo trgovsko podjetje.
Deloma je to tudi posledek v razvoju modernega casniškega obrala. Moderni časnik, ako hoče zadovoljiti narasle zahteve čitateljev, mora se poslužiti telegrafa in telefona ter mora biti opremljen z najnovejšimi stroji in z obsežnim informacijskim aparatom. V to svrho je pa potreben kapital;_ pisatelji, literati in žurnalisti navadno ne razpolagajo z matefielnimi sredstvi. V tem oziru je v njihovih žepih vacuum perpetuimi — veđna praznina. Potreben je izdajatelj. Poleg zgolj duševnega intéresa pisateljev se z vso močjo pojavi in uveljavi ma-terietni interes izdajateljev. Tako je časništvo'se razvilo v trgovsko podjetje ter je bil zgolj trgovski značaj časopisja zapečaten. Časnik je postal plen trgovskega materializma ter je prišel v suženjstvo kapitalizma. Vplivno, velikomestno časopisje je po večini prešlo v roke špeku-lacijskega in borznega kapitala. Takšen časniški tip dandanes prevladuje v Ameriki. V Franciji je veza med časopisjem in bankami najtesnejša, ki se da misliti. Isto tudi. velja za večino večjih listov v naši državi. Gmotna odvisnost od kapitalističnih in velefinančnih krogov se zrcali v duhu. ki prešinja to časopisje. To je
duh, kr je popolnoma drugačen od one duševne svobode, katero je nad vse ljubil tebanski filozof Krates, ki je nekoč veliko zlata vrgel v morje z besedami: »Proč . j z vami v globočino, ve slabe želje- Utopiti vas hočem, j j da ne bom od vas potopljen!« To je duh onih, ki pie- | I sejo okoli zlatega teleta, mu služijo, ga proslavljajo ter mu dovajajo nove pristaše.
Pod egido tega duha se je razpasla najgrša podkup j ljivost. Pri gotovih velikih časnikih se da kupiti vse: j uvodni članek, krajevna notica, oddelek za zabavno j blebetanje. Rimski cesar Septiminus Severus je rekel: »Zamašite vojaku žrelo, vse drugo pustite v nemar!« Danes bi se moglo ter tudi moralo reči: »Zamašite*žrelo visoki financi in njenemu časopisju, vse drugo pustite v nemar.« To časopisje dela brez ozira na suverenost ljudstva javno mnenje, katero mora biti v skladu z interesi kapitalizma. Vsi drugi vidiki: moralni, kulturni in socialni, ne pridejo v poštev ali pa se samo včasih upoštevajo kot drugotni činitelj. Ker je za časniška podvzetja te vrste merodajno, le komercijalno stališče večjega dobička, ne pa ozir na načela vere in morale, se v njih vrši najgrša in najopasnejša špekulacija na slabost človeške narave, razpaljujejo se strasti in s por-nografienimi spisi se zastruplja volja in srce čitateljev, zlasti radovedne mladine.
Rousseau v svojem delu »O vplivu znanosti in u-metnosti« izraža o takih časnikih in časnikarjih to-le nad vse ostro sodbo: »Dal Bog, da bi večina teh pisateljev ostala, brezdelna! Toda ti puhloslovci pridejo od vseh strani, oboroženi z nespametnimi teorijami, da bi potresli glavne stebre vere ter izpodkopali čednost. Prezirno se smehljajo starim besedam »domovina« in »religija« ter uporabljajo ves svoj talent in vse svoje znanje, da bi to, kar je ljudem sveto, porušili ter poteptali v prah. Eden zatrjuje, da ni drugega Boga kakor svet; drugi, da je razlika med dobrim in slabim himera (izmišljava); Tretji, da se smejo ljudje brez pomisleka ka kor volkovi v pustinji med seboj požreti. To je modrost, ki jo nas učijo ter jo zapuščajo v dedščini potomcem od roda do roda. Ali je poganstvo, če tudi prepuščeno vsem zmotam človeškega razuma, kakor je bilo, zapustilo potomstvu kaj takega, kar bi se dalo primerjati s tistimi spomeniki sramote, katere je pod vlado evangelija ustvarilo za njega časopisje?!«
Dekadenca (padec) časopisja z višine njegove naloge je postala neizbežna, ko je nad njim zavladalo židovstvo. Že iz supremacije (nadoblasti) židovstva na denarnem trgu sledi njegova supremacija nad časopisjem. Bolj kot logika to dokazuje Statistika: časniki so vedno bolj in bolj prehajali v roke Židov, po nekod so celo postali njihov monopol. O slabih lastnostih in o škodljivem vplivu židovskega časopisja ni treba špeci-elno govoriti, ker tukaj velja v potencirani meri vse to, kar sem ravnokar navedel o tistem časopisju, ki je udi-njeno materijalističnemu. duhu.
Zoper te žalibog tako goste, jake in zelo škodljive izrastke časopisja vodijo borbo oni časniki, ki so si v svesti svoje vzvišene naolge, pa tud!i svoje velike odgovornosti. To so pravi prijatelji ljudstva, njegovi vešči in vneti branitelji v gospodarskem, ‘prosvetnem, moralnem in nacijonalhem. oziru. •
Ti časniki zaslužijo v polni meri, da se jih podpira, ne pa da se jih ovira v njihovem plemenitem in blago-vitem delovanju. In ravno ti časniki so po zakonskem predlogu o tisku najhujše ogroženi, ker se njihova svoboda tako zmanjšuje, prikrajšaj e, zožuje in utesnuje, da je njena količina faktično manjša nego ničla.
Kar se tiče svobode tiska, je ona dete demokracije in njen početek je iskati v Angliji. Na Angleškem je znani pesnik Milton leta 1644 plediral in pisal za svobodno časopisje. Leta 1694 je angleški parlamenl odklonil obnovljenje cenzurnega pooblastila, in to je bil konec cenzure. Tako je bilo na Angleškem pred 231 leti. Kako pa je v naši državi leta 1925? Ni sicer dovoljeno parva componere^ magnis, vendar pa tudi ni potrebna, da ostanemo tako majhni, tako nenapredni in nesvobo-doumni! Zakonita ureditev tiskovne svobode se v Angliji nikdar ni smatrala za potrebno. Anglija nima posebnega tiskovnega zakona, zato pa ima največjo svobodo tiska. Gospod minister je v svojem govoru se tudi Anglije dotaknil ter je rekel, da je sistem, kr ga hoče uvesti pri nas predloženi zakonski načrt, osobito kar se tiče odgovornosti, blažji od angleškega. Mi zagotovimo g. ministra, da smo pjopolnoma zadovoljni, ako on u-makne svoj »blažji« zakonski načrt, kakor ga on imenuje ter nam dovoli »manj blagi« angleški sistem. Pri tem je kajpada tudi potrebno, da se uprava naše države organizira po angleškem sistemu. Iz Anglije so koloni * sti to svobodo prenesli v Zedinjene države Severne Arne rike. Najstarejše ustave iz leta 1776 in 1787 nimajo nobene določbe o tisku. Šele dodatni člen k poslednji u-stavi ima določbo: »Kongres ne sme izdati nobenega za kona, ki bi kratil svobodo besede in tiska.« Pod tako svobodo so časniki na Angleškem in v Zedinjenih državah dosegli pomen, ki ga na kontinentu nimajo.
Iz Anglije in Amerike'je tiskovna svoboda prišla na Francosko, kjer.se je do velike revolucije strogo izvrševala državna cenzura. Ustava, ki jo je Franciji dala revolucija, zajamčuje »vsakemu človeku svobodo govoriti, pisati, tiskati in svoje misli objaviti, ne da bi spisi pred objavo bili podvrženi kakšnemu nadzorstvu ali kakšni cenzuri.«
Iz Francije je tiskovna svoboda prodrla v Nemčijo in sčasoma v druge kulturne države Evrope.
Tiskovna svoboda v najširšem pomenu besede po-menja pravo vse, karkoli se hoče, objaviti s tiskom, ne da bi k temu bilo potrebno tiskovno dovoljenje, niti da bi kdo zavoljo vsebine tiska mogel biti kaznovan. Vi tem absolutnem smislu ni nikdar bilo tiskovne svobode. V vseh kulturnih državah so tudi dandanašnji produkti tiska podvrženi raznim kazenskim zakonom o o-brambi javne varnosti in javnega reda, o obrambi osebne časti itd.
V ožjem sntislu pomenja tiskovna svoboda pravo tiskati vse, kar se hoče, ne da bi k temu bilo potrebno predhodno dovoljenje oblastva (preventivna cenzura).
Moderno časopisje je brez tiskovne svobode nemogoče. K njemu spadata referat (poročilo) in raisonne-ment (pretres, presoja) kot bistvena dela. Brez svobqde ni nobenega dela: drugi je popolnoma izključen, prvi zelo oviran.
(Dalje prihodnjič.)
R. R. pogajanja.
O razgovorih med direktorij em radikalne stranke in vodstvom HSlS se mnogo razmišlja in piše, a ni niti par strani, ki bi se strinjale v mnenju o vsem tem, kar se sedaj razvija. Eni govorijo o pravem pogajanju, drugi o razgovorih, tretji pravijo, da je RR vlada kot rezultat vsega tega že pred sestavo, četrti so pa pesimisti ter trdijo, da se bo najmanj do jeseni neobvezno razgo-varjalo in to samo radi tega, da bi se radičevce odvrnilo od ostre opozicije, ki bi bila radikalom sedaj po verifikaciji vseh mandatov ob pičli večini devet glasov lahko zelo nevarna.
»Novosti« o položaju.
Beograjske »Novosti« opisujejo položaj takole:
»Vladni organi prinašajo dan za dnem vesti, kako g. Pašič obširno razpravlja o vprašanju sporazuma s I Hrvati in kako pogajanja popolnoma ugodno teko. Večkrat je bilo v listih povedano tudi to, da je vlada RR le še. vprašanje par dni.
Glasom naših popolnoma zanesljivih poročil pa ne samo da pogajanja niso tako daleč, temveč se do danes splph niso začela, da so torej pogajanja izmišljotina vladnih organov, ki sipljejo s tem pesek v oči javnosti in zasledujejo osebne zahrbtne namene.
Vlada g. Pasica se je, ko je prišla v novembru lanskega leta na čelo države ter razpisala volitve, vrgla, kakor je znano, z vso silo na to, da zlomi Hrvate in njihov odpor. Med Srbi so Hrvate predstavljali kot element, ki hoče zrušiti to državo. One Srbe pa, ki so go-
vorili za sporazum s Hrvati, so proglasili za izdajice srbstva in države.
Volitve pa vendar niso dale pričakovanega uspeha. Kakor morajo sami organi g. Pašiča priznati, je vladiia večina dandanašnji premajhna in preslaba, da bi sploh mogla trajno in resno vladati. Hočeš nočeš mora Pašič gledati, da se s Hrvati sporazume.
Toda pri agitatorjih vlade same širom cele države so še preveč sveži spomini na volilno borbo. Lahko se tu di reče to, da bodo volilci postali malodušni, ako začne Pašič delati to, kar je nedavno tega označeval sam za časa volitev za izdajo pri svojih nasprotnikih. Zato je potrebno, da se volilci na neki način pripravijo na morebitna pogajanja s Hrvati. Zaradi tega se že tedne in tedne spuščajo v svet vesti o nekih pogajanjih o sporazumu itd. itd. Javno'mnenje se mora malo utruditi. Radikalne volilce je treba polagoma pripraviti do prepričanja, da se mora na vsak način to vprašanje rešiti. G. Pašiču je to delo tembolj neugodno, ker mu je potreben — čas. On sam pa ne ve niti kaj niti kako bi. Zato smatra za najboljšo metodo, da vse zavlačuje. Odkar je zbolel, je tudi nesposoben za resno delo. Zato »delajo« njegovi organi. Oni delajo na to, da ljudstvo premotijo, kakor da bi se v resnici nekaj resnega delalo.«
Samostojni demokrati
se kakor doslej udejstvujejo kot hujskači, postajajo pa vedno bolj nervozni. Pribičevič je poslal dr. Žerjava h kralju na Bled, sam je pa pisal Pašiču pismo — pravi ultimatum. To je storil ravno na Vidov dan, z zgodo-
•vinskim dnem je skušal zvezati vprašanje svoje politične eksistence, potem je pa uvidel, da je to le malo preveč, — ter je hitro dementirai v svoji beograjski »Reči« lo pismo, češ, da ni niti potrebno, ko se Pašičeva politika popolnoma strinja z njegovo, ali z drugimi besedami, ker ni baje nobene nevarnosti za njegov obstoj na vladi.
Če bi bilo vse to tudi res, ni v tem še nobenega jamstva za obstoj SDS. Ko se samostojni demokrati bahajo, da se Pašič z njimi strinja, si izstavljajo spričevalo, da ■živijo od Pašičeve milosti, odpirajo pa vprašanje: kaj potem, če ne bo več Pašiča in njegove velesrbske ideologije?
Mnenje radičevcev.
Zadnja številka »Doma«, glasila HSS, ima o položaju sledečo notico:
»Pogajanja za sporazum med Hrvati in Srbi so se začela oficijelno in javno. Ko je predsednik radikalne stranke Pašič bolan, predsednik seljačke stranke Radič pa v zaporu, je Nikola Pašič v posebnem pismu radikal nemu klubu imenoval trojico radikalnih prvakov, predsednik HSS pa je označil tri prvake HSS za ta posel. “Radikalni klub je imel dne 27. junija zelo važno sejo, na kateri se je govorilo samo o sporazumu. Na seji se je pokazalo, da smatra radikalna stranka vprašanje sporazuma za iskreno in resno. Presojajoč to sejo in druge važne politične znake, bo sporazum gotov do 6. julija, ko se bodo nadaljevale seje narodne skupščine. Gotov bo v glavnem, to pomeni, da bodo z vlade zleteli samostojni demokrati in da bo državne posle prevzela skupna radikalno-seljačka vlada, da v celi državi uvede -popolno zakonitost, ustavnost in človečnost.
■—■i ii   	m in  ...mi riirrnrif m
B.	èedivy.
Progi prihod sv. Cirila in Metoda.
V daljnem svetu raste agava; vsakih sto let cveti, potem umre. Njeno korenje, deblo, skorja, listje in cvetje, sploh vse služi človeku v korist, življenje sv. bratov Orila in Metoda je bilo agava, ki je ne rodi niti vsako tisočletje. Tako globoke brazde sta zarezala v zgodovino človeštva, da vsi najboljši duhovi celotne občne Cerkve s papežem na čelu in vse slovanske, od Rima ločene cer kve, opirajo čim dalje bolj svoje oči v ta največja dva svetnika srednjega veka ter pričakujejo novih življenjskih sokov od semena, ki sta ga ona vrgla v človeštvo.
Sveta brata sta bila sinova visokega vojaškega dostojanstvenika, Grka po rodu. V Grkih je bil v tej dobi aelo razvit narodni ponos, posebno v vojaškh krogih. Njihova država, Bizantija, se je lahko ponašala s slavno zgodovino. Celo divji Huni, ki je pred njimi trepetal ves tedaj znani svet, niso mogli v bojih z Rizantijo (L 441—443 in 447) doseči uspeha. Bizantinska država je V kali zadušila pretečo nevarnost od germanskih narodov, ki so zrušili zapadno rimsko državo (1. 476). Za vlade Justinijana I. (527—565) je združevala nad 20 narodov v svojem okrilju, jim pošiljala krščanske misijonarje in jih uvajala v kulturni svet. Iz stoletnih borb s svojim najnevarnejšim tekmecem, s pogansko Perzijo, je izšla zmagovalka, čeravno so jo istočasno resno ogrožali divji Obri in Slovani. S srečno uspelo obrambo Carigrada, ki so ga leta 626 napadli Peržani, Slovani in Obri, je rešila krščansko kulturo pred poganstvom. Ko je nekaj desetletij pozneje srečno odbila petletno obleganje mohamedanskih Saracenov, ki so hoteli osvojiti Carigrad, si je oddahnilo vse krščanstvo, ker je Bizantija rešila krščanske narode gotove mohamedanske poplave.
Carigrad je bil takrat središče znanosti in umetno-*sti. Učeni Fotij, učitelj sv. bratov, je kot nekak romantik skušal rešiti izročila in slavna dela starih Grkov in ■opozarjal mladino, da črpa bogastvo za svoje duše iz teh neizčrpnih vrelcev. On sam je izdal v svoji znameniti zbirki »Biblioteka« manj znana starogrška dela. Pesniki Homer, Evripid, Sofokles, Ajshil, stari modrijani kakor Sokrat, Platon, Aristotel so postali zopet moderni. Mladi naraščaj se je začel poglabljati v helenistične duševne proizvode. V Grkih je vzrastel ponos na zasluge, ki si jih je pridobil grški narod in bizantska država za krščanstvo. Saj je bistroumni Alanazije iz Aleksandrije premagal nevarno krivoversko arijanstvo; 'Leon Carigrajski se je uspešno boril proti monoteletski krivi veri. Sv. Antonij je s svojim učencem Pahomijem •osnoval v Egiptu za Cerkev tako zaslužno meništvo. Evsebij iz Palestine je začetnik cerkvene zgodovine. Kakor tri zvezde se blešče trije veliki Kapodočani: bistroumni dogmatik sv. Bazilij in njegov brat Gregor, znamenit branitelj krščanskih resnic ter slaven cerkveni govornik sv. Gregor Nacianški. A tudi za veri odtujene ljudi je sv. Janez Zlatousti privlačna osebnost. Cerkveni pesnik Roman povzdiguje cerkveno bogoslužje s svojimi himnami, ki še dandanes odmevajo po vseh pravoslavnih 'cerkvah.
Najhujši sovražniki tega tako prosvetljenega in za krščanstvo tako zaslužnega naroda so bili Slovani. Desetletja so leto za letom napadali in pobijali mirno krščansko grško prebivalstvo; onečaščali so dekleta in žene, požigali jim hiše in uničevali polja ter ropali dragocenosti, a to najboj takrat, ko je država reševala krščanstvo pred sovražniki križa.
Tudi sv. bratoma je govorila tokrat njuna domovina: »Ne pojdita k tem divjakom! Ako že gresta, vodita križarsko vojsko nad Slovane, da se za vedno izbrišejo z zemeljske površine ti uničevalci krščanske omike in sovražniki krščanstva! Ostanita v domovini! Vajina u-čenost in vpliv na cesarskem dvoru vama bosta odprla
Vseh vpst letnemu, kakor angl. modnemu suknu, delenu epongu, etaminu in drugemu manu-fakturnemu blagu
je znižala cene do 30% tvrdka
Fr. Masteh. Glavni trg 16.
I ! ! Oglejte si izložbe ! ! 1
pot do naj višjih časti! Ne spodobi se zapustiti svoj narod, ki vaju tako potrebuje! Prerodita v Kristu najprej svoj narod, potem šele lahko mislimo na druge!« A poslušati te glasove bi pomenilo ne izvršiti voljo nebeškega Očeta in ne razumeti naloge, ki jo je Bog dal grškemu narodu. Zalo sta šla med Slovane. Nista jim očitala njihovih pregreh in zločinov, temveč sta jih skušala doumeti in ozdraviti. Nista prihajala med Slovane z mečem, nista kakor mnogi drugi svetniki rušila pogan skih templjev, temveč ljubezen in razumevanje sta ju vodili. Nista vprašala, ali bosta dosegla uspehe, temveč sta pogumno sejala in gojila seme. Nista obsojala, am-pak skušala razumeti. Od bogastva svojega uma sta dajala ubogim na duhu. Ništa zahtevala, da jih nekulturni Slovani skušajo razumeti, temveč prav do zemlje sta se sklonila k tistim, ki se sami niso mogli dvigniti. Jeza in obup nista se nastanila v njunih srcih niti takrat, ko so celo lastni sobratje, nemški škofje, podirali njuno delo. Vztrajno je molil in delal sv. Metod tudi po smrti svojega brata, a tudi takrat, ko je ves utrujen prišel iz več kot enoletne ječe, ki so ga v njo vrgli premalo s Kristovim duhom prožeti duhovniki.
Pokristjanjenje slovanskih narodov, ustvarjanje slovanskih književnosti, tisto občestvo, ki se še je do-sedaj ohranilo pri pravoslavnih slovanskih narodih, je njuno delo. Cerkveni razkol je zadal težki udarec njunemu delu. A tekom stoletij je pokazalo življenje, kako težko je voditi duše brez varnega pristana Petrove skale. Popolnoma porušeno versko življenje v pravoslavnih cerkvah se je začelo obnavljati in se vračati k časom, ko je še vladalo cerkveno edinstvo. Gibanje, kakor je srbskih bogomolcev, ki stremi po moralni obnovi, in ga vodijo sami iajiki, kaže na eni strani slabost pravoslavne cerkve, na drugi strani pa veličino katoliške Cerkve.
75.000	srbskih bogomoljcev, številni pridigarji iz kmečkih in .delavskih vrst, ki kakor nekdaj galilejski ribiči hodijo od kraja v kraj ter pridobivajo za versko življenje mnogo privržencev celo med versko tako malomarnimi ljudmi, kakor so Srbi, nam je dokaz, da tudi ruski boljševiki ne bodo mogli odtrgati po naravi krščanskih človeških duš od Krista. Versko in moralno prerojenje pravoslavnih narodov pa je prvi in zelo velik korak k boljši bodočnosti tudi Slovencev in k idealu sv. bratov, k cerkvenemu zedinjenju. Slovenci bodo izpolnili svoje zgodovinsko poslanstvo, če bo njihovo sedanje romantično stremljenje seglo do sv. bratov Cirila in Metoda in če bodo po njunem vzgledu z ljubeznijo in usmiljenjem: pomagali se dvigniti Srbom in Rusom, da bomo čim prej vsi eno v Kristu in njegovi Cerkvi. Bratje in sestre, pripravite duše za drugi pohod sv. Cirila in Metoda!
Dnevne novice.
Čujte, uradniki, penzijonisti, invalid® in vsi davkoplačevalci! Dr. Pivko je glasoval za dvanajstine, za Vaše zahteve se ne zmeni! Po teden dni trajajoči razpravi o dvanajstinah se je v soboto vršilo v finančnem odboru glasovanje in je dr. Pivko z veseljem in korajžno glasoval za dvanajstine, četudi je finančni minister neposredno pred glasovanjem izjavil, da je vprašanje izplačila uradniške razlike sporno, četudi je izjavil, da treba polovici invalidov odtegniti invalidnino, četudi ni nič omenil glede penzijonistov in znižanja davčnih bremen ter izjednačenja davkov v cel držav. O vseh teh vprašanjih so celi teden razpravljali poslanci gg. dr. Kuma-nudi, Pušenjak, dr. Lorkovič, dr. Spaho, dr. Kulovec, dr, šečerov in drugi. Govorila sta v razpravi celo dva radikala, a dr. Pivko ni smatral za potrebno se oglasiti in podpirati zahteve uradnikov, penzijonistov itd. Dr. Pivko omalovažuje poziv zborovalcev — večinoma samostojnih demokratov — na protestnem shodu Zveze hišnih posestnikov dne 21. junija, v katerem se pozivajo slovenski poslanci, da naj ne glasujejo za dvanajstine, ako se ne bodo sprejeli predlogi glede znižanja in izjed načenja davčnih bremen. Gospode odbornike organizacij uradništva, penzijonistov, društva hišnih posestnikov itd. pozivamo, da to povedo svojim članom in jim pojasnijo, da je pri teh dvanajstinah po verifikaciji Radičevih mandatov vlada, ki šteje 142 radikalnih glasov, popolnoma navezana na vsak glas Pribičevičevih demokratov, ker ima opozicija nad 148 glasov na razpolago. Noben izgovor, nobeno zavijanje dr. Pivka, »Tabora« in »Jutra« ne drži, drži le dejstvo, da so sedaj Pribičevičevi demokrati odločujoči in bi lahko sedaj vse dosegli za uradnike, penzijoniste itd., ker se cela opozicija za te zahteve odločno poteguje!
Intervencija za (prebivalce, oškodovane po toči ifi poplavi. Poslanec žebot, ki je interveniral pri kmetijskem, notranjem in finančnem ministru, je poslal ponovno vsem sledeče pismo: Dne 29. junija je strašno neurje z viharjem in točo ugonobilo 80 do 100 odst. vseh poljskih pridelkov v velikem delu v okrajih Št. Lenart
v Slov. gor. in Maribor. Suha toča je padala cele pol ure, škoda znaša več milijonov dinarjev. Najhuje so prizadete sledeče občine: Zgornji Žerjavci, Spodnji Žer javci, Spodnji Porčič, Zgornji Porčič, Velka, Ščavnica, Trate, Lokavci, Ročice, Ledinek, Kremberg, žitee in Ži-tence. Hudo so prizadeti veliki deli občin Sv. Lenari, Sv. Benedikt, Sv. Jurij, Sv. Trojica v župniji Marija Snežna, Sv. Ana, Sv. Ilj v Slov. gor. Strašni naliv je odnesel s hribovitih njiv rodovitno prst, zasul travnike, da so poleg polj, njiv uničeni tudi travniki. Uničeni so vsi posevki, krompir in koruza. Vinogradi so goli. Več mostov je uničenih in občinskih cest. Ljudje obupujejo, uničen je živež za ljudi in živino. Neurje je vzelo pridelke, iz katerih bi dobili ljudje sredstva za davke in za druge nujne potrebščine. Prosim, da blagovolite s svojimi sredstvi, ki jih imate na razpolago, nakazati najhuje prizadetim občinam okraja Sv. Lenart-Maribor primerno denrano podporo. Nadalje prosim, da izposlujete odpis in odlog plačevanja predpisanih in že izterja nih davkov. Apeliram tudi na Vas, da izvolite kraljevski vladi predlagati, da se da prizadetim občinam nujna pomoč. Prosim nujnega odgovora.
Veliki župan mariborske oblasti veroučiteljem. Veliki župan vabi veroučitelje, dušne pastirje, učitelje na ekskurendnih šolah in oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nameščene učiteljice ženskih ročnih del, naj predlože vsaj do dne 20. t. m. prijave za nagrade in za patitine (vsako na posebni poli) v smislu razglasa bivšega »Višjega šolskegt sveta« v »Uradnem listu« štev. 8 iz leta 1923 (lavantinske škofije »Uradni list« 1. 1925, štev. II) s to razliko, da navedejo samo eno razdobje, in sicer čas od 1. aprila do 30. junija 1925. Veroučitelji najpošiljajo prijave naravnost »Računovodstvu delegacije ministrstva financ, odseku za ljubljansko in mariborsko oblast« v Ljubljani, vsi ostali pa potom srezkih šolskih referentov na Velikega župana.
Razmer v vojski se je v dvanajstinski razpravi dotaknil govornik Jugoslovanskega kluba, poslanec dr. Kulovec, ki je ugtovil, da imajo vojaki v mnogih garnizijah še prav slabo hrano. Zlasti so vojaki skrajno nezadovoljni s pripravo hrane, ker jim srbski način priprave hrane ne prija. Ravno tako so še vedno nedo-statki glede obleke in obuvala. Zahteva, da se naši vojaki iz macedonskih garnizij premestijo bližje doma. To utemeljuje s tem, ker jim klima ne prija, mnogi obolijo in jih je precej že umrlo. — Vojni minister Trifunovič je v svojem odgovoru zatrjeval, da je hrana dobra in da bo skušal popraviti v tem oziru vse pomanjkljivosti. Glede obleke se je izgovarjal, češ, da vojakom ne more dati najboljših oblek, kadar gredo na dopust, ker doma delajo v njej in jo ponosijo. Zatrjuje nadalje, da zahteva radi tega povečanje kreditov za hra no, ker se je meso podražilo za 10 do 15 odstotkov, kar pa ni res. Tudi druge stvari so se podražile. Zatrjeval, je, da je zdravstvo povoljnejše in da se tudi umrljivost zmanjšuje. Glede zahteve, da hi se vojaki postavili bliže doma, je izjavil, da je vojaštvo veliko sredstvo za »narodno zedinjevanje« in da radi tega hoče imeti vojake tam, kjer so.
O nevarnosti justičnih umorov. Pri zadnjem porotnem zasedanju je bil eden od na smrt obsojenih soglasno oproščen. Obsojen-oproščen, to jemlje javnost na znanje ob silnem pomanjkanju prevdarka in pomisleka koliko tragike in koliko na jvečje odgovornosti soljudi se krije za takim sodnijskim izrekom. Pomislite, človek je okroglo dve leti v ječi in polovico tega časa je čakal na vislice. Slučaj je znan in'ga kličemo v spomin le v najširših obrisih. V jeseni 1923 je bil 861etni Puntigam v Lahoncih od nekega človeka napaden in z dvemi streli lako obstreljen, da je kmalu nato umrl, a je pred smrtjo še obdolžil zločina brata svoje gospodinje Barb. Benko, Jožefa Benko. Pozneje je. sicer še obtoževal drugega brata Barbare in še nekega tretjega človeka, a vsa krivda se je končno le zvalila na Jožefa Benko in na njegovo sestro Barbaro. V preiskavi in potem oproščen je bil tudi neki Obran, ljubimec Barbare Benko. Na: torišču zločina so našli 9mm revolver, zraven pa dva na boja, od katerih spada eden k temu revolverju, drugi je pa bil 7mm svinčenka. Pri Benku so našli 7mm kalib. revolver z enim polnim in 5 izstreljenimi naboji. Obtožnica se je upirala na domnevo, da je Benko streljal na Puntigama najprej s tem, potem pa z 9mm revolver jem, ter da je stari Puntigam polnozavedno označil svojega; morilca. Končno se je še povdarjalo, da je imel Jožef Benko interes na smrti Puntigama, ko je ta njegovi sestri Barbari prepisal svoje imetje. Da bi imel na smrti še več interesa njen ljubimec Obran, ki jo je hotel poročiti, a stari ni pustil, se je prvotno sicer tudi uvaževa-lo, potem pa opustilo. Obrana so pri prvi porotni obrav navi oprostili, Jožefa in Barbaro Benko pa obsodili na smrt. Jožef Benko je še po obsodbi zatrjeval svojo nedolžnost, branitelj je izgubil vsako nado na rešitev, obsodba je postala pravomoćna in le radi neke formabiosti je višje sodišče na pritožbo Barbare Benko odredilo novo razpravo. Tokrat je imel Jožef Benko kot novega branitelja g. dr. Komavli, ki se je postavil na stališče, da se je stari, smrtnoranjeni Puntigam lahko tudi motil ter da preiskava glede najdenega orožja in municije ni nila popolna. In res, prvo so potrdili zdravniki, strokov njaki-orožarji so pa izjavili, da ena krogi ja sploh ni bila izstreljena, da spada druga k neki repetimi pištoli in ne k najdenemu 9mm revolverju ter da bi se z revolverjem, najdenim pri Benku, sploh ne dalo streljati, človek, ki je že dobro leto čakal na izvršitev smrtne kazni, je bil torej oproščen. — Ta slučaj kaže, da bi se morala «mrtna kazen odpraviti tudi za navadne delikte že radi tega, ker justični umori niso izključeni in ker se vse drugo da kolikor toliko popraviti,, samo smrtna kazen ne.
Iz Slovenjgradca. Naši orjunaši, ki so nedavno bili v Belgradu od poštenih Srbov tako sprejeti, kakor je to pač za take klaveme junake primerno in so se vsled lega po povratku nekaj časa vedli mirno, so se sedaj že zopet začeli napihovati. V zadnjih dveh številkah njihovega umazanega trobila so na prav nesramen način oblajali g. dr. Bratkoviča in občinskega tajnika ter organista g. Krajnca. Ni nam treba braniti teh gospodov, saj jih vsi poznamo in vemo, da sta moralno in kulturno na taki stopnji, da jih daleko ne more doseči od slovenjgraških orjunašev izbrizgani smrad. Stari Slovenjgradčani se dobro spominjamo, kaj je g. dr. Bratkovič kot svoječasni soustanovitelj tukajšnje Narodne čitalnice storil za rešitev in razmah slovenstva v tistih časih, bo nas je res tlačila tujčeva pela. To delo je takrat zahtevalo pač dokaj več poguma in srčnosti, kakor pa sedaj smešne grožnje od strani komaj odraslih fantalinov. Hvaležno znamo ceniti tudi skrajno požrtvovalnost g. Krajnca, ki je pri vseh tukajšnjih kulturnih društvih sodeloval s tako vnemo, da si je malone zrušil svoje zdravje. Postal je ljubljenec Slovenjegradčanov brez razlike strank in skoro ni se mogla vršiti nobena prireditev brez njega. V zahvalo za to ga sedaj blatijo ljudje, ki še nič storili niso, niti nimajo zmožnosti, da bi storili to, kar je storil gospod Krajnc v prospeh raznih društev. Ni najslabši ravno sad, ki ga sršeni glodajo. Kakor se nam dozdeva, se menda namerava or juna sedaj v gnezditi v Gajšekovi gostilni. G. Gajšek, ki toči, kakor znano, vedno najboljšo kapljico, bo seveda moral sprejeti kot gosta vsakogar, to je v redu, a diskreditirati svoje gostilne gotovo ne bo dovolil nikomur.-Opozarjamo Vas, g. Gajšek, na list »Orjuno«, ki že nekaj časa sem izzivalno na vidnem mestu omadežuje Vašo pošteno hišo; to bi Vam utegnilo odvrniti precej gostov, zlasti okoličanov, ki so vedno radi k Vam prihajali, a za Orjuno nimajo nič smisla. Zato'Vam svetujemo, nakažite temu listu prostor, kamor spada.
Zlata poroka. Iz Šoštanja poročajo: Dne 25. junija
t.	1. smo obhajali pri nas redko slovesnost zlate poroke tukajšnjih občanov Jurija in Marije Novak. Nad vse ganljiv je bil prizor, ko sta si še čila zlatoporočenca pred oltarjem Gospodovim, kakor nekoč pred 57 leti, zopet obljubila zvestobo in medsebojno ljubezen do gro
ba.	Te izredne slovesnosti so se udeležili štirje še živi njuni odrastli otroci, med njimi preč. g. dekan Anton Novak iz Gornjegagrada, ki je tudi vodil cerkvene obrede ter v srce segajočih besedah pozdravil zlatoporočenca, in hčerka Marija, ki je nalašč k tej slovesnosti prihitela iz dalnje Amerike. Zlatoporočencema pa kličemo tudi mi: Bog vaju obvari in čuvaj še mnoga leta in vama daj dočakati tudi biserno poroko!
Važno za rezervne oficirje. Ker je začela Nemčija pošiljati vojaško obleko za rezervne oficirje na račun reparacij in da bi si vsi dodeljeni rezervni oficirji mogli preskrbeti po čl. 285 zakona o ustrojstvu vojske potrebno pripadajočo obleko, se tem potom obveščajo vsi rezervni oficirji, da predložijo svoje prošnje Udruženju rezervnih oficirjev, Beograd, ulica Miloša Velikog 11, stara skupština, in zahtevajo, da se jim izda obleka.
Važno za splavarje. Z ozirom na poročilo komande
4.	pontonirskega bataljona v Ptuju z dne 13. jun. 1925, br. 2199 in z dne 18. junija 1925, hr. 2456, se javi, da plovba splavov na Dravi do konca oktobra 1925 ni ome jena celi dan, temveč le za časa vežbanja, V tem času bo 1300 m više lesenega mosta, na desnem bregu Drave postavljen stražar s signalno ploščo, kateri ima nalog, da opozori došle splavarje na vršeče se vojaške vežbe. Ta prostor je izbran tako, da more vsak splav pravočasno kreniti k bregu in se tam ustaviti tako dolgo, dokler se promet zopet ne odpre. Čakanje na prosto vožnjo bo trajalo le malo časa. V interesu splavarjev je, da na dano znamenje na tem mestu pretrgajo vožnjo in se tako obvarujejo morebitnih nezgod in materi j,ein ih izgub, ki bi mogle nastati vsled kolizije z vojaškimi pontoni.
Kandidati za mesto zagrebškega pomožnega škofa.
Kakor znano, je lansko leto umrl zagrebški pomožni škof dr. Josip Lang. Beograjska nuncijatura je predlagala za Langovega naslednika dr, Madjerca. Zagrebški nadškof bi rad imel kot svojega pomočnika dr. Siimi -ča. Hrvatska duhovščina je predložila Sv. stolici svojega kandidata dr. Lončariča. Največ upanja od vseh navedenih kandidatov ima nuncijev kandidat dr. Madjerc.
Nova člana ravnateljstva za kmetijske kredite. Vlada je imenovala za člana v ravnateljstvu za poljedelske kredite dr. Basaja in dr. Pr oh as ko kot zastopnika zadrug, ki so včlanjene v glavni zadružni zvezi.
Atentati na častnike v Skoplju. Nedavno je v Skopijo streljal neki vojak na svojega komandanta ter ga težko ranil. Sedaj poročajo iz Skoplja o dveh podobnih atentatih, izvršenih na naše oficirje. Ko se je major Wagner vračal v vojašnico z vozom, so začeli streljati neznani napadalci iz zasede. Le hitrost konj je majorja rešila gotove smrti. Naslednji dan so stali pred vojašnico trije podporočniki. Nenadoma so jih obsipali neznani strelci s kroglami. Oficirji so še k sreči odnesli zdravo kožo. Vojaške patrulje so preiskale celo okolico, toda storilecv niso mogli zaslediti.
Policijska ura za ženske. Vsled strahovitega širjenja nemoralnih bolezni je odredil glavar mesta Novi Sad, da se služkinje ne smejo prikazati po 10. uri zvečer na cesti, razven če se nahajajo v spremstvu svojih poslodajalcev. To odredbo namerava glavar raztegniti tako, da bo sploh vsem ženam po 10. uri ponoči prepovedan dostop na ulico. Tak načrt bi bil zelo koristen, če bi se v resnici tudi izvajal, kar pa ni verjetno, ker se Novosadčanke ne bodo dale tako lahko ukrotiti.
Razstava dojenčkov, V Novem Sadu so prišli na originelno idejo ter priredili razstavo dojenčkov. Za 10 najlepših otrok je mesto določilo nagrade po 1000 din.
Zagoneten samomor. V Tetovu se je ustrelila v hotelu »Petrograd« Hrvatica Gizela Super. V zglasilni knji gi je zabeležila, da je po poklicu modistinja v Skoplju. Res pa je, da je bila v Skoplju samo tamburašinja v hotelu »Bristol.«, V Tetovu je pregledoval sobe hotela, kjer se je nastanila Gizela, zolicijski uradnik, ki je pogledal tudi v njeno sobo, Gizela ni bila sama, ampak v družbi z nekim oficirjem. Ko je uradnik zahteval od nje legitimacijo, te ni imela in tudi ni znala navesti vzroka, zakaj da se je nastanila v Tetovu. Oficir se je potegnil za prijateljico, šel z,detektivom iz sobe in na hodniku pred sobo z njim razgovarjal. Med tem časom, ko sta oficir in policaj razpravljala o usodi Gizelinega bivanja v Tetovu, je ona vzela oficirjev revolver, si ga nastavila na srce, sprožila in krogla jej je smrtonosno preluknjala srce. Kaj da je pravzaprav vzrok samomora, še ni dognano.
Potresna katastrofa v Ameriki. V Zapadnih državah Severne Amerike je te dni napravil potres veliko škodo. Opustošene so zlasti države Montana, Idaho, Wyoming in Washington. Potres je porušil cela mesta in le samo slučaju se je zahvaliti, da je število človeških žrtev primeroma še majhno. Glavni potresni sunek, ki je podiral poslopja, ni prišel nepričakovano; ljudi je pregnalo iz hiš že kake četrt ure trajajoče rahlo tresenje, kateremu je šele sledil pravi potres. Uničenih je tudi mnogo mostov, železniških prog in cest. Najhujši je bil potres v Montani, kjer je trajal skoro tri ure. V kopališču S. Barbara v Kaliforniji je potres povzročil pravo katastra fo. Velikanski hoteli, prenapolnjeni z letovičarji, so se zrušili skupaj, kot da so iz peska zidani. Samo v enem takem hotelu je bilo pobitih okrog 300 oseb. Zemlja se v teh krajih še ni pomirila, neprestano se še čutijo potresni sunki.
Borza. Italija 190.70—193.70, London 275.20—278.20 Newyork 56.60—57.40, Praga 167.90—170.20, Dunaj 795 —807, Zürich 1090—1109. Dinar notira v Zürichu 9.10.
Iz Maribora.
Nova maša v Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 5. j t. m., bo opravil v tukajšnji frančiškanski cerkvi prvo sv. mašo č. g. p. Aleksander Uranker. Pričetek cerkvene slovesnosti je ob četrt na 10. uro predpoldne. Slavnostno pridigo bo imel č, g. p. Ciril Bračko, gvardijan od Sv. Trojice v Slov. gor. Novomašnik je Mariborčan, sin ugledne in spoštovane delavske železničarske družine iz Melja.
Poročila se je včeraj v mariborski stolni cerkvi hčer ka našega zavednega pristaša g. Nekrepa, gospica Hedvika, z g. Gaksom. Mlademu paru kličemo: Bilo srečno!
Romanje vseh kat. organizacij župnije sv. Marije v Mariboru. Dne 19. julija, na karmelsko nedeljo, priredijo vsa kat. društva župnije sv. Marije v Mariboru skupno romanje s Kršč. žensko zvezo na Ptujsko goro. Vsak predsednik društva, oziroma predsednica, naj v enem tednu javijo predsedniku pripravljalnega odbora število udeležencev, ker na poznejše priglasitve se ne bo moglo ozirali. Oni pa, ki niso pri nobenem društvu, se naj priglasijo pri vratarju frančiškanskega samostana. Natančnejši spored se pravočasno objavi.
Vzgledi zatiranja obrtnikov po novem stanovanjskem zakonu. Novi stanovanjski zakon je prava šiba, božja za manjše obrtnike, ki so bili doslej kot najemniki v tujih lokalih še kolikor toliko zaščiteni pred samovoljo in neusmiljenostjo bogatih hišnih gospodarjev. Po novem stanovanjskem zakonu pa so manjši obrtniki izročeni na milost in nemilost posestnikov lokalov. V Mariboru občutijo trdost novega stanovanjskega zakona posebno brivci. Imamo doslej v Mariboru že. nekaj slučajev, da so bili obrtni prostori koj po uzakonitvi novega stanovanjskega zakona odpovedani narodno zaslužnim, zavednim ter vzglednim brivcem, ki, so imeli te lokale v najemu že do blizu 20 let. G. Ulčarju na Koroški cesti in g. Pircu na Aleksandrovi cesti sta bila odpovedana lokala z enostavno motivacijo, da po novem stanovanjskem zakonu lokali nimajo več zaščite. Ta dva slučaja sta posebno vnebokričeča, ker se s tem zatira slovenski živelj, med tem, ko se tujerodni vedno bolj razprostirajo. Kaj poreče k temu širša javnost in merodajni krogi? Upamo, da se ta krivica popravi!
Znani mariborski odvetnik umrl. Pri usmiljenih bratih v Gradcu je umrl znani mariborski odvetnik g, dr. Hinko Haas. Rajni je bil izboren jurist, rodom Nemec, a se je priučil prav dobro slovenskega jezika. Znan je bil kot navdušen esperantist. Pokoj njegovi duši!
Navidez lahka telesna pfoškodba, ki je pa končala s smrtjo. V zadnji številki našega lista smo poročali, da se je pri motorni dirki v nedeljo popoldne ponesrečil zagrebški 221etni mehanik Josip Jerkal. Takoj po he-sreči je bil prepeljan v mariborsko bolnico. Prvotno se je razglasilo po mestu ter listih, da je poškodba lahkega značaja in si je Jerkal poškodoval pri padcu samo eno oko. Natančna preiskava ponesrečenega je dognala, da nima poškodovanega očesa, ampak da si je zdrobil nosno kost prav v začetku nosa, počila mu je lobanja in radi pi'ahu in zemlje, ki sta mu pri padcu prišla skozi nos v rano, se mu je vnela možganska mrena in Jerkal je v sredo umrl. Rajnega so prepeljali iz Maribora v Zagreb, kjer bo pokopan. Malokatera dirka z motocikli konča brez smrtne nesreče.
Delavski dan. Dne 7. in 8. septembra t. 1. se bo vršil v Mariboru delavski dan. Misel je nastala iz potrebe po pravih smernicah za bodoče delo. Zamišljen je
tako, da se vršijo dne 7. septembra zborovanja zaupnikov, dne 8. septembra, t. j. na praznik, pa zborovanja za širše sloje. Referati so v rokah naših najboljših kulturnih delavcev.
Na okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Mariboru je nastavljen kot okrožni zdravnik dr. G. Vedno prihajajo pritožbe radi njegovega vedenja napram delavcem. Mislimo, da plačujejo delavci dosti velike prispevke in se jim vsled tega ni treba pustiti nahruliti od tega gospoda, češ, da nima časa itd. In to še v uradnih urah. Okrožnemu uradu pa svetujemo, da bolj previdno izbira svoje zdravnike. Delavski zdravnik naj vendar pomaga in koristi delavcem, ne sme pa biti predmet nezadovoljstva in ogorčenja pri delavstvu. Za enkrat le syimo toliko!
Aljažev klub SPD v Mariboru naznanja, da bo pri
Sv. Arehu na Pohorju vsako nedeljo meseca julija in avgusta sv. maša ob 10. uri. Na Urški gori bo sv. maša redno ob 8. uri.
Poletna veselica. Izobraževalno društvo v Lajters-bergu priredi v nedeljo, dne 5. julija, veliko veselico na vrtu g. Pölzla na Košakih. Začetek ob treh popoldne. Vsi prijatelji poštene zabave uljudno vabljeni!
Omladinski teden. Odbor Kat. Omladine uljudno prosi, da blagovoli slavno občinstvo pridno kupovati krasne znake po 2 in 5 dn. v korist društva. Na ta način pomaga občinstvo lepi organizaciji do vsestranskega razvoja in do še večjega napredka!
Zaključek gledališke sezone. Z včerajšnjo predstavo (dne 1. julija) »Stan]bulske rože« je zaključilo Narodno gledališče v Mariboru redno gledališko sezono 1924-25. Kljub najtežjim finančnim težkoeam se je gledališki u-pravi s sodelovanjem požrtvovalnega umetniškega oso-bja posrečilo kljub nezadostni državni subvenciji dovršiti sezono častno in v popolnem obsegu. Vsega skupaj je bilo 31 premijer in so gg. abonentje dobili po 15 dramskih in 15 glasbenih predstav. Gledališka uprava se na tem mestu javno zahvaljuje vsem gg. abonentom, kakor tudi ostalim posetnikom in dobrotnikom gledališča. Predvsem in v največji meri pa se moramo zahvaliti narodnemu gledališču naklonjenim bančnim za vodom in posebno še mariborski mestni občini, ki je s svojo uvidevnostjo in naklonjenostjo denarno večkrat priskočila gledališču na pomoč, ki bi se v nasprotnem slučaju moralo nedvomno zapreti. Gledališka uprava bo napela vse sile, da se gledališču v Mariboru zasigura nadaljnji obstoj, da bo moglo svoje plodno započeto delo nadaljevati in od sezone do sezone stopnjevati umetniški niveau.
Velika poletna veselica. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, podružnica Maribor, priredi dne 9. avgusta t. 1. dobrodelno letno veselico na Gambrinovem vrtu. Ker ima društvo namen, podpirati svoje stanovske tovariše ter njih družine v potrebi, upa, da bode cenjeno občinstvo vpoštevalo ter se odzvalo v polnem številu. Društvo je podelilo leta 1924 in 1925 5750 din. podpore m to sedmim potrebnim tovarišem in osmim vdovam. Spored cele veselice priobčimo še pravočasno.
Občinske doklade od najemnine. Mestni obč. svet mariborski je v svoji seji dne 23. 6. sklenil: Mestna občina izjavi, da ne bo v letu 1927 od najemnine pobirala skupno več kakor do 20% občinskih doklad (gostaščina. vodarina, kanalščina).
železničarsko pevsko društvo »Krilato kolo« vabi na dne 5. julija t. 1. v gostikii g. Požauko v Leitersber-gu se vršečo železničarsko poletno veselico s sledečim razporedom: petje, godba -in razna razveseljevanja kakor: ples, šaljiva pošta, ribolov, konfeti, občinska ječa, drča itd. Začetek ob 15. uri. Vstopnina 5 din. Za obilen obisk prosi — odbor.
LISTEK
Mali svaf naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
25
Sedaj je videl vso stvar bolj jasno. Ne bi bilo častno, če bi se posl užil te oporoke, ki je bila za staro mater po obliki in vsebini sramota, kakor tudi vsled sumnje zločinske poneverbe, o čemer je pismo pričalo. Malo častna je bila oporoka tudi za njegovega očeta. Ne, nikdar! Povedal bo profesorju, da hoče vse zažgati. Tako, gospa stara mati, tako bom slavil zmago nad teboj! Podaril ti bom imetje in čast in se ne bom potrudil, da bi ti to povedal! Užival je ob tem sklepu in se čutil dvignjenga nad zemljo; iz polnih pr s je zadihal, zadovoljen sam s seboj, kot kralj. Čustvo velikodušnosti in ponosa je razsvetlilo in pomirilo njegovo dušo. Kljub svoji vernosti in svojemu krščanstvu mu niti od daleč ni prišlo na misel, da tako čustvo ni povsem dobro in da bi.bilo mnogo bolj plemenito, če bi se manj zavedal svoje velikodušnosti.
Naslonil se je nazaj v naslonjač ter bolj kakor prej imel namen, da bo počival. Mirno je mislil na vse, kar je bral, kar je slišal, kakor človek, ki je komaj ušel nevarni špekulaciji in sedaj prevdarja strah in nevarnosti, katerim je za vedno ušel. Vendar so se začeli v dnu duše zbujati davni spomini. Spomnil se je, kako je govo-
»NASA S1MA2A«.
3. julija 1925.

Kurie oli.
►—«
s
o*
ö
Ui.
C*
3
s»
Zaščitni mak. Ä
Dobi se v lekarnah in drogerijah ali naravnost v tovarni in
glavnem skladišču
M. Hrnjak, letamar
Sisak,
O O
w ra
«>»
© o
0B000H
Tila stara služabnica o bogastvu Maironijeve hiše, da je bilo baje ukradeno revežem. Bil je tedaj še otrok in ženska je govorila zato kar vpričo njega. Toda v otroku je pustilo to globok vtis, katerega je vzdramil pozneje, ko je že napol dorastel, neki župnik, ki mu je pripovedoval s skrivnostnim in slovesnim obrazom in mogoče ne brez namena, da izhaja Maironijevo premoženje iz neke pravde z bolnico Maggiore v Milanu, katero so Maironi-jevi po krivici dobili.
»Tako je zame zopet vse šlo k vragu«, je pomislil Franco.
Spomnil se je, da je mogoče že pozno, nažgal je luč in pogledal na uro. Bilo je pol štirih. Sedaj ni mogel v?£ misliti na počitek. Preblizu je bil trenutek, ko se bo zopet sešel z Luizo, njegova domišljija je bila preživahna. •Še ena ura in pol! Vsak trenutek je pogledal na uro, a ta preklicani čas je mineval tako počasi. Vzel je knjigo, a citati ni mogel. Odprl je okno. Zrak je bil topel, vladala je globoka tišina, jezero je bilo proti S. Salvatore svetlo, na nebu so žarele zvezdice. V Orii se je videla luč. Mogoče mu je usojeno, da bo tam živel, v stričevi hiši. Zamišljen je gledal ono svetlo točko in skušal si je predstavljati svojo prihodnjost, vedno menjajoče se prikazni. Okoli pol petih je slišal, da je v spodnjem nadstropju zazvonilo. Kmalu nato je prišel Pinella in ga opozoril v imenu svojega gospoda, da je čas odpraviti se na pot, če hoče iti v Boglio. Rekel je, da ima gospod tako hud glavobol, da se ne more niti ganiti, niti ga sprejeti. Franco je poiskal na pisalniku košček papirja in napisal nanj:
»Parce mihi, domine, quia brixiensis sum.«*)
Nato je šel ven. Pinella ga je spremil z lučjo prav do temnega hodnika, kjer se začenja cesta na Castello, in Franco je nato izginil.
Markiza Uršula je ob pol sedmih pozvonila in naročila služabnici, naj ji prinese čokolado kakor običajno. Popila je dobro polovico in nato z največjo-ravnodušnostjo vprašala, ob kateri uri se je vrnil don Franco.
»Ni se še vrnil, gospa markiza.«
V njeni notranjosti se je gotovo vse treslo, a na obrazu se ni zgenila niti ena mišica. Nastavila je k ustnicam skodelico s čokolado, pogledala služabnico in popolnoma mirno rekla:
»Prinesite mi pecivo od včeraj.«
Proti osmi uri je zopet prišla služabnica in sporočila, da se je vrnil don Franco. Šel pa je samo v svojo sobo, vzel svoj potni list, prišel zopet doli in naročil služabniku, naj preskrbi brodarja, ki bi ga peljal v Lugano. Markiza ni zinila besedice. Malo pozneje pa je poslala svojemu zaupniku Pasottiju naročilo, da ga pričakuje. Pasotti je prišel takoj in ostal pri njej dobre poi ure. Dama je hotela na vsak način vedeli, kje in kako je prebil njen vnuk noč. Pasotti je imel že neke vesti in je lahko postregel z negotovimi glasovi o nočnem ^obisku dona Franca v Rigeyevi hiši. Toda markiza je
želela natančnih in gotovih podatkov. Zviti Tartuf, že po naravi iznajdljiv kakor kak policijski pes, ki ovoha vsako umazanijo, vtakne svoj gobec v vsako luknjo in se obregne ob vsake hlače, je obljubil gospej markizi, da ji bo v par dneh poročal o vsem. In ko je odhajal, so se mu oči lesketale in met si je roke v pričakovanju prijetnega lova.
(Dalje sledi.)
Policijski nadstražnik sprejme dva dijaka ali dijakinji z vso oskrbo. Instrukcija v hiši. Maribor, Sodna ulica 16, III.	301
Večjo prazno ako mogoče solnčno sobo v mestu išče sta rejši vpokojeni duhovnik za takoj. Upravništvo »Naše Straže.«	-	303
Oddaja ključavničarskih (okna) in kleparskih del pri zidanju nove cerkve, pri Sv. Juriju (Pčekmurje). Ponudbe vložiti do 15. julija 1925 na tamošnji župni urad1, pošta Rogaševci. Natančna pojasnila se dobijo istotam.	249 2—1
Stara zavarovalna družba išče posebno za požarni oddelek krajevne zastopnike v vseh krajih prevaljskega, marenberškega in slovenjgraškega okraja. Nudi se jako dober in trajen zaslužek. Pojasnila daje: g. Oswald, Prevalje.	261 3—1
Odda se v ljubljanski okolici posestvo v najem brezplačno, obstoječe iz hiše, hleva, travnika, sadonosnika in 5 njiv, rodbini, katere en član bi bil proti plači za konjskega hlapca ali delavca na žagi ter 1 ali 2 ženski proti plači kot stalne poletne delavke pri kmetiji. Naslov v uprav ništvu.	296 3
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slo venska premogokopna družba s o. z. v Ljubljani,Wolfov» ulica št. 1—I.	io1;
a
0
H
Popolnoma varno
naložite svoj; denar pri
KREKOVI POSOJILNICI V MARIBORU
reg. zadr. z neom. zav.
Kmjoška cesta št. 1 pri cerkvi sv. Alojzij«.
Sprejme vsako, tudi najmanjšo vlogo. Obrestuje zelo ugodno, večje vloge pa po dogovoru. — Uradne ure: sobota: 15.—17. — nedelja: 10—12.
*) »Prizanesi mi, Gospod, ker sem Brešanec«. Citat je narejen po izreku sv. Hieronima: »Prizanesi mi, Gospod, ker sem Dalmatinec.«
Suha bukovina, rezana, drugovrstne kvalitete, v poljubnih mučnostih, se kupi: Mariborska lesna industrija Koroška cesta 46.	-	292 6—1
Hoške klobuke
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Anica Traun, Maribor, Grajski trg I
iBaBBSffi!«iHiaaaaainaaB».
0WE0BS0BBB00B000000B
lajnodra galica garant. 99.4%
la žveplo dvakrat rafinirano znamka »Ventilator«
la kolomaz
la amerik. prašno olje la amerikanski bencin la amerikanski petrolej
in vsake vrste la amerikanskih mineralnih olj znamka »Standard« se dobi po najnižji ceni pri tvrdki
Avgust Žlahtič,
razpečavanje mineralnih in kemikalnih izdelkov Slovenska ulica 2, MARIBOR Slovenska ulica %
Telefon št. 66.
• 0000000001®
* * ■
0	fi]
0
li]

najboljše in naj varnejše
Spodnještajerski ljudski posojilnici?Mariboru,
Stilna ulica št. 6
r.un. z.,
ki obrestuj« hranilne vloge po
i% in JLO%
oziroma po dogovoru.
Dr. Henrik Haas,
odvetnik v Mariboru,
po dolgotrajni mučni bolezni včeraj v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu preminul.
Maribor, dne 1. julija 1925.
Priska Haas, soproga. Silvij in Herta Haas, otroka
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
izdaja konzorcij »Naše Straže«.
isk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Somišljeniki, širite naše liste!
Äf !S§ gp
Neizmerne žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest, da je naša iskrenoljubljena in nepozabna mati, gospa
Josipa Dabringer roj. Hartmann,
gostilničarka,
v torek, dne 30. junija L 1. ob 10. uri ponoči po dolgi in mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti, 51 let stara umrla. Pogreb se vrši v petek ,dne 3. julija, ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju na tamošnje pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bode opravila v soboto v stolni župnijski cerkvi ob 7. uri zjutraj.
Maribor, dne 2. julija 1925.
Ernst, Josipina, Maks, Antonija Lorber roj. Dabringer,
otroci.
Alojz Lorber, zet.
Vottiž
V0MACA ŽARNICA
TOVARMA
VOLTAI
MARIBOR