103. številka Ljubljana, ? petek 5. maja 1905 XXXVIII. leto i Ishaja vsak dan zvečer, iaimSi nedelje in praznike, ter veUa po pošti prejeman aa avstro-ogrske deželo aa via leto 16 K, aa pol leta 18 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en mese« t K 80 h. Za LJubljano ■ poSUjanjem na dom za ito S4 K, zt pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi um ponj, plača aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za on mese« 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikcr znata poštnina. — Ka naročbe brez istodobne vpošiijatve naročnine »e ne ozira, — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrate po 12 h, če se bo oznanilo tiaka enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, če ao tlaka trikrat ali večkra1:. — Dopisi saj at izvole firankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knanovih ulicah St. 5, tu aicer uredništvo v I. nadatropjn, npravništvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj ae blagovoUjo pošiljati naročVae, reklamacije, j. Slovenski Narod" telefon št. 34. oznanila, t. j. administrativne ■ tvari. Posamezne številke po lO h. „Narodna tiskarna" telefon št, 85. K Schillerjevi slavnosti. Dunaj, 5. maja. »Slovenski Narod« je priobčil članek, v kojem se je proti temu ugc-Tsrjalo, da se slovenska šolska mladina s s i 1 o goni k slavnostim, katere ee sedaj cd nemške sirani snujejo v proslavo nemškega pesnika Sshillerja. Ta Članek je vzbudil precej tumenja po nemških listih in posebno »Tagespcst« in »Grazer T?gbifitt« se repenčita in solze prelivata, o katerih ee pa ve, da niao dragega, nego mačje solze. Ena resnica je, ki stoji k&kcr skala: Avstrijsko nemštvo in ž njim naš naučni miirsier Hartel ne praznujetaj Schil-lerjevih] slavnosti radi tega, ker se v Sohillerjevih poezijah tu in tam kažejo nekiks kosmopolitične poteze, npak zgolj radi tega, ker je Sehilk-r e m š k i pesnik. Od pričetka se je videlo in kazclo, da hočejo avstrijski \eiEci stoletnico smrti velikega Schillerja izkoriščati v politične namene. Kjer se bo slovesno obhajala ta stoletnica, povsod se bedo na do-t čri slavnosti uganjale orgije nemškega nacijonalstva. To se je pokazalo že v Mariboru, kjer je na Schillerjevi slavnosti neki \Vastian gonil nsneško - naojmalao vreteno, da je kar vse škripale! To se bode pokazalo tudi drugod. Pri nas v Avstriji bo th tako razgreta, in politična strast se je zajedla vvsako zadevo tako globoko, da mora najnaivnejsi šolnik vedeti, da je, posebno v dvojezičnih deželah, absolutno nemogoče, prirediti Schillerjevo slavnost brez politične tendence, oziroma brez političnega ozadja. Posebno šolniki na Kranjskem bi mor&li vedeti, da se bodo Sehillerjeve slavnosti zlorabljale v dokaz, da nemštvo med nami »cvete« in »se kropi«. Če se ne motimo, se je nekaj enakega v graške nemške liste že pisalo. Bila je torej velika nespamet, če se : i je hotelo našo šolsko mladino prisiliti, da se mora v časih, koje avstrijsko nemštvo postalo strogo nacijo-naino, udeleževati Schillerjevih slavnosti. Niti na misel nam ne prihaja, tajiti, da je Sohiller orjak v nemški literaturi, in da ima znaten pomen v svetovni literaturi. To pa je bil že dolgo časa, in njegov pomen bi ostal tudi v bodeče eden in isti, če bi se njegove smrti stoletnica oa Kranjskem niti ne praznovala! Gotovo pa je tudi, da ima na primero Prešeren za nas Slovence nepresežno več pomena nego Schiller s celo nemško literaturo skupaj! Ce bi pri nas na-pravljali slavnosti na Čast Prešernovemu spominu, priznamo radi, d a bi vsaka taka slavnost imela gotovo politično ozadje. Prešerna slaviti, ter pri tem opuščati vsako politično reminiscenco, to je dandanes Čisto nemogoče! To brez ovinkov pripeznamo! Ssdaj si pa predečujte, kak hrup, kako kaniba-lično kričanje bi nastalo v Nemcih, če bi se na Kranjskem nemški dijaki silili, da se jim je udeležiti kake Prešernove slavnosti! Če bi šolska oblast tako silo uporabljala, zakrivila bi veliko oslarijo, ker bi s svojo silo ne dosegla pomeožitve Prešernove časti, pačpa bi s to silo zanesla politično strast v dijaške vrste. Vse isto velja za Schillerjevo slavnost! In pri tem 03tanemo! _ fojna na Daljnem Valokn. Eskadra admirala Neboga. tova. Reuterjevemu uradu se poroča iz Singapcra: Parnik »Selangor« je 3. t. m. ob 9. uri dop. videl pri Kuzri v morskem prelivu devet ruskih ladij. Sodi se, da spadajo te ladje k eakadri admirala Nebogatova. Iz Hongkonga pa se javlja, da se je tretje rusko brodovje že 2. t. m. združilo z RoždeatvenBkim in sicer v bližini zaliva Kamrank. 3. t. m. je na to vse združeno brodovje cdplulo preti severovzhodu. V četrtek pa so razni parniki videli posamezne ruske vojne ladje v morskem prelivu med Fcrmozo in F111 -pinami. Preskrbljevanje baltiškega bro-dovja z živili. »Dai!y Mailu« poročajo iz Hongkonga, da vzdržujeta promet med Saigonom in ruskim brodovjem par-nika »Eva Dagmar« in »Bour-b on«. Iosenovana parobroda dovažata ruskemu brodovju moko, maslo, ribe, zelenjavo in živino; opetovano pa sta že tudi naložila vino in žganje. Sedaj je nenadoma promet prenehal. 29. aprila so bile v reki Sai-gon usidrane tri ruske transportne ladje. Drugega dne pa se je usidralo pri rtu St. James 13 velikih transportnih ladij, ki so čakale daljnih poročil. »Mcrning Leader« pa javlja, da je parnik »Woodford« videl ob izlivu reke Safgon neko rusko kriŽarko in več transportnih ladij, ki so se zalagale s premogom in živili. V skladiščih v Saigonu ee nahaja več tisoč ton premoga, ki ga je nakupila ruska vlada, da se ž njim preskrbljuje brodovje admirala Rožde-stvenskega. Nepredorna megla v vzhodnoazijskih vodah. »Daily Telegraphu« se poroča iz Tokija: Na kitajsko in japonsko vodovje se je ulegla nepredorna megla. Na Japonskem hočejo natanko vedeti da je bilo baltiško brodovje 2. t. m. pri Pcrt Dsvotu, severno od Hong-kobaja, od koder je počasi plulo proti severu, iskajoč ugodne luke, kjer bi se lahko usidralo, ne da bi kršilo francoske neotralnosti. Ruska opazovalna ladja? Kakor poročajo iz Londona, so ameriški in nemški časnikarji v Sang-haju najeli parnik »Wusucg« pod pretvezo, da hočejo videti odločilno pomorsko bitko, ki bo ima vneti vsak čas. Parnik »Wusung« nosi francosko zastavo. V Šanghaju pa se domneva, da je to ladjo najela ruska vlada in da je njena naloga poizve-deti, kje se nahaja admiral Togo s svojim brodovjem. Nakup argentinskih vojnih ladij. »Magdeburger Zeitung« poroča iz Petrograda: V dobro poučenih krogih se z vso gotovoEtjo zatrjuje, da je Rusija dejansko kupila od argentinske vlade sodem vojnih ladij, ki so se že pridružile brodovju admirala Rož-destvenskega. S tem je Roždestvenskemu zagotovljena premoč na morju. Iz Petrograda pa se javlja: Koncem tega tedna odpluje iz Kronštata več transportnih parnikov, ki bodo imeli na krovu veliko število pomorščakov in bodo obloženi s streljivom in provijantom. Kakšen namen in kakšno naloge imajo te ladje, se ne ve, po raznih okolnostih pa se sodi, da je od plutje teh transportnh parnikov v zvezi z nakupom argentinskih vojnih ladij, ki se je nedavno tega javno oglasil. Z mandžurskega bojišča. General Linevič je poslal 3. t. m. to-le poročilo: V ponedeljek 1. t. m. je neki kozaški oddelek pod poveljstvom podporočnika Gelesnova nepričakovano zadel na močan japonski es-kadron in ga napadel. Na bojišču je padlo več japonskih dragoncev in en častnik, ujeli pa so 11 Japoncev. Iz Koreje. »Daiiv Telegraphu« poroča iz Tokija: V severni Koreji se je te dni vnel ljut boj med ruekimi voji in japonsko kolono, ki je štela 3000 mož in imela sedem topov. Izid boja ni znan. Ru3i grade pri H s i n k i n g u most proko reke Turne n. Čim dobe ojaČenja in se preskrbe z zadostnim številom topov, jamejo prodirati proti jugu v smeri proti Kenšenu. Darilo nemškega cesarja. Cesar Viljem je ukazal princu Karlu Antonu Hoh enzollern-skemu, ki se sedaj mudi na Japonskem, da naj izroči kot darilo 15.000 mark rodbini japonskega poročnika Si bata, ki je tuje vojne at&šejo iz Mukdeaa spremljal v Port Artur in skoro nato pal v boju. Darilo se je izročilo japonskemu vojnemu ministru Terančiju, ki je odpošlje rodbini Sibata. Križarka .Admiral Makarov". Nova oklopna križsrka, ki ji je car Nikolaj dal ime »Admiral Makarov«, je že dograjena. Kakor poroča »Slovo«, obsega ta križsrka 7800 ton, vozi 21 morskih milj in ima na krovu 2 osempalčna, 8 šestpalčnih in 27 brzoatrelnih topov. Državni zbor. Dunaj, 4. maja. PosJ. Heilin-ger je zahteval v interpelaciji na brambovskega ministra, naj se pri-pozna pravica enoletnega prostovolj-stva učencem zadnjega leta obrtnih realnih in trgovskih šol. Posl. dr. Susteršič je interpeliral zaradi zelo umestne prepovedi kranjskega deželnega šolskega sveta, da ne smejo šolski otroci prenašati političnih časopisov. — Potem se je nadaljevala debata o carinskem tarifu. — Poal. Formanek je v svojem daljšem govoru izjavil, da trgovinska pogodba z Nemčijo posebno hudo škoduje kmetijskemu prebivalstvu na češkem. Prečital je resolucijo, v kateri se vlada poziva, naj skrbi za izvoz domačega ječmena. Končno je izjavil, da njegova stranka nima zaupanja do vlade, vsled česar bo glasoval proti prestopu v podrobno debato. — Trgovinski minister baron C ali je opozarjal na nedogledne Tri prilike. Napisal A. S. I Mornarji. Ladja je stala z razpetimi jadri na morju. Prav pod gladino so štrlele strašne kleči iz globoČin in krmar se je moral prerivati za ped naprej po ozki cesti, ki se je vila med skalami. Nikamor bo ni upal, kajti kleči je bilo opaziti šele, ko si stal ob njih. Vsakrat, ko je potegnil po jasnem nebu ugoden, močan veter ter napel jadra, so planili pomorščaki izpod krova, da so odvili vrvi, ker sicer bi ee ladja takoj razbila. In tako se je godilo vedno znova, vedno od konca. Krmarju je omahovala roka, a sedel je ob krmilu, ko je vstalo solnce izza morja in ko se je plazila bleda iuna po nebeškem svodu. Mornarji pa so čakali in čakali ter niso zatisnili oči po klopeh, kjer so ležali. Če je zabučal izza gora pis, polastila se jih je strahovita želja, da bi napeli jadra ter se prepustiti vetrovom, a vendar bo snemali jadra in ko bo je veter polegel, bo jih natezali zopet. Viseli so med življenjem in smrtjo, dasi seje ladja pomikala naprej, da se je komaj poznalo. Tam cb bregu pa je rastlo drevo, močno in široko, da bi je obseglo komaj pet mož in za to drevo so privezovali ladje. V pristanu je bilo nakopičenega bogastva in blaga in živeli so ted veseljaki. Tam bi mornarji imeli vsega v obilici, praznili bi sode pozno v noč pri lojevih svečah in jedli bi ter v jutro zaspali. Ljubili bi tam in prepevali. A ne bili bi več mornarji. Ladja bi trohnela, ponosna jadra bi zgnila. Daleč zunaj pa je široko morje! II. O mladeniču in dvojnem klasju. Nekoč je šel mladenič, mlad in lep, v tujino. Ko je romal leto in dan s popotno palico po svetu, despe pod večer, ko je solnoe zahajalo, na neskončno polje, na plodno ravan, na kateri se je zibalo žito. Prav blizu je Btalo polno klasje s težkimi zrni, tako da se je pripogibalo k tlom, daleč, daleč, pod zeleno goro pa se je majalo žito, ki je bilo redko ter stalo kvišku, toda svetilo se je v Čisti zarji na nebu v prelepem blesku. Na ledini, pred mladeničem, se je pehala silna množica. Nekateri, ki jim je tekel znoj raz zabuhlih lic, so bili že blizu tolstega klasje, iz oči pa jim je sijala poželjivost. Suvali so se in padali so ter vstajali ali preko tolstih klasov ni hotel nihče. Drug poleg drugega so se tiščali ter trgali žito s težkimi, polnimi klasovi; mnogo se jih je celo plazilo po trebuhu, da bi več naruvali. Mladenič ni vedel, kaj naj stori. Bil je truden in lačen, prašen iu ubog. Natrgal bi si lahko tolstega klasja, kakor drhal, ki se je pehala in mučila. Pod goro, v daljavi, se je bliskalo redko klasje v čudovitem čaru. Mladenič je pregazil poželjivo mno> žico, težko, z velikim naporom, a preril se je preko nje. Bil je med tolstim klasjem, pa si ga ni nabral. Sel je tudi preko klasja. Sam je bil in gasil je čez ravnino, truden in lačen in teža klasja, po katerem je hlepela množica, mu je zavirala ko- rak. Z*rja je ugasnila, a mladenič je šel v mrak, tja v daljavo pod goro. Daleč za seboj je Čul množico, kako je hropela. Klasje, redko in lahko, tam pod goro pa se je blestelo vedno v lepšem, neznanem sijaju. Hodil je noč in dan, dan in noč ter zrl le klasje brez zrn tam pod daljno gero. Ni bil več truden, ne žejen, ne lačen, ne ubog, — bil je bogat onega čudovitega žara, tam v neskončni daljavi, one luči, ki ni prihajala od težkih, tolstih klasov. III. Orel. Orel je letel po zraku. Široko je imel razprte peruti ter se pognal včasih, potem pa ostal zopet miren, kakor bi visel izpod neba na nevidni, neskončni niti. Gledal je holme, ki so se vzdrgovali po ravnini ter bela selišča človeška, ki so se skrivala varno, nalik gnezdom, ob njih vznožju. Prišel je iz sela lovec, ki je imel desnico trdo, tako da jo je mogel le v eni smeri iztegniti. Ko je opazil velikega tiča, ki se je veličastno zibal nad ravnino, pomeril je nanj, toda izpoznal je, da se je že daleč oddaljil od točke, kamor more zadeti. Orel pa se ni zmenil, delal se je, kakor da ne sluti svinčenke, ki je tičala v puški. Zibal se je po zraku ter se radoval v smeli samozavesti; poletel je nalašč nekoliko v stran ter splaval nad gozdove, potem pa je priplul nazaj nad ravnino. Lovca je nekrij naganjalo, da bi iz« prožil, Češ, s.-«j prileti orel v krogu nazaj na ono mesto, ker ni oprezen, ker ne ve, kakšno roko imam. Toda orel je videl vse iz višave, kajti imel je čudno bistro oko, tako da je izpoznal celo slepca na travniku, kaj ne bi lovca, da ima trdo roko. Bil pa je miren, ker sploh ni mogel letati v krogu, kajti njegov polet je bil raven, — saj je bil orel. Lovec pa je izprožil. Orel se ni ozrl, nego spustil se je prav nisko doli proti pisanim tratam, ki so se razprostirale aa reko, katera se je vila mimo seliič, potem pa se je dvignil nazaj, visoko gori med kopi-časte oblake, ki so šli z juga na sever ter se ž njimi pogovarjal o gozdovih in planinah, a lovca ni niti omenil. Škodljive posledice la našo celokupno produkcijo, ako ne bodo trgovinske pogodbe urejene do 1. marca 1906 V ta namen je posebno priporočal, da se carinski tarif nespremenjen sprejme. — Posl. dr. Lem is o h je predlagal, naj vlada Čimpreje predloži samostojno carino za Avstrijo, češ, da do ločitve med Avstrijo in Ogrsko itak mora prej ali slej priti. — Posl. grof Zedtwitz je obžaloval, da ni uvozne carine na les in gozdne izdelke sploh Govorili so še poslanci Heimrish, dr. Schopfer, Tam-bosi, Heider, Sommer in dr. Pfaffinger. — Razprava se nadaljuje v jatršnji seji, nato pa pride na vrsto zakon o povišanju plač duhovnikom. Iz odsekov in klubov. Dunaj, 4. maja. Slovanska zveza je sklenila, da nastopi proti vsakršnemu poskusu, da bi se debata o carinskem tarifu skrajšala. — Mla-dočeški klub je prepustil svojim članom na prosto voljo, kako hočejo glasovati o carinskem tarifu. Storilo se je to zategadelj, ker bo se med agrarnimi in industrijalnimi poslanci pojavili nasprotujoči si nazori. Nadalje je klub sklenil, da ho v obrtnem odseku glasoval za spremembo zakona o krošnjarstvu, kakor je sklenila gosposka zbornica. — V proračunskem odseku je nastopil pri poglavju »uprava posameznih dežel« posl. Hofmann-\Yellenhof proti zistemu, da imajo aristokratski elementi prednost v politični službi. Sestavil je statistiko, po kateri je izkazal, da je pri namestništvu postal grof z enajstimi, baron z dvanajstimi, vitez s sedemnajstimi, plemič in navadni državljan 21 službenimi leti okrajni glavar. V istem razmerju so dosegli tudi okrajni glavarji značaj namestniškega svetnika. Končno je zahteval, naj se dovoli sežiganje mr-ličev, ker je Avstrija edina država, kjer še sežiganje ni dovoljeno. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 4. maja. Spomenico, ki jo pošlje združena opozicija cesarju, je utemeljeval poslanec grof Teodor Batthyanyi. Naglas al je, da spomenica ne obsega programa koalicije, temuč cele zbornice. — Posl. Na gy (liberalna stranka) je pobijal zahtevo, da mora biti nova vlada vzeta iz vrst koalicije, češ, da nima nobena stranka v zbornici absolutne večine. Izid volitev dokazuje, da je dežela še vedno na temelju nagodbe iz leta 1867. Na tem temelju ni samo cela dežela, temuč so tudi Hrvatje kot enakopravni člani poslanske zbornice. (Podpredsednik Rakova k y je začudeno vprašal govornika, ali misli s svojo trditvijo resno.) Nadalje je govornik kritikoval adresni načrt, ČeŠ, da je v nekaterih točkah popolnoma temen. Veliko začudenje je zbudila njegova izjava, da spomenica nič ne omenja obveznega pouka v madjarskem jeziku. Za njim je govoril skoraj salo uro posl. K o s -suth, nakar se je vzdignil bivši hrvatski minister dr. pl. Tomašić, ki je prečital izjavo hrvatskih poslancev. V izjavi je bilo rečeno, da so Hrvatje verni pristaši zgodovinsko potrjene državne skupnosti. Hrvatski poslanci ne delajo drugačne kot ogrske politike, toda le tako ogrsko politiko, ki spoštuje hrvatske pravice in zahteve. Kot politična narodnost Želijo Hrvatje avtonomijo, kakršno jim jamčita §§ 56 in 57. nagodbe. In ker nagodba jamči Hrvatom hrvatski uradni jezik tudi v armadi, je umevno, da bodo to hrvatski poslanci tudi zahtevali, ako se sploh glede armadnega jezika kaj spremeni. Končno se je govornik izrekel za samostojno carino za Hrvatsko ter izjavil, da Hrvatje ne bodo glasovali za spomenioo. Cesar Franc Jožef v Italiji? Pariz, 4. maja. »l3 Journal« poroča iz Rima, da pride meseoa oktobra cesar Franc Jožef obiskat v Rim italijanskega kralja. Zaradi tega obiska je bil baje tudi sestanek ministrov grofa Goluchowskega in Tittonija. Casar bo stanoval v Kvi-rinalu, spremljala ga bodeta ministra GoIuchowski in Pitreich. Vse svečanosti bodo imele vojaški značaj. Papež je obisk — odobril. (Cela vest je skoraj gotovo izmišljena.) Dogodki na Balkanu. Carigrad, 4. maja. Trikrat je zboroval zaporedoma izredni vojni svet v navzočnosti sultana. Sklenilo ee je, da se začne vojna proti upornim Arabcem ob Jemenu in perzij skem zalivu. Določilo se je, da s& v ta namen mobilizuje 100 000 mož. Da pa more Turčija pogrešati doma toliko vojaštva, se je sklenila prijateljska politika napram vsem balkanskim državam. Bel grad, 4. maja. Srbske vsta-ške Čet9 so razvile živahno akcijo, zakaj 12 srbskih častnikov iz raznih garnizij se ?e postavilo četam na čelo. Dnevne vesti V Ljubljani, 5. maja. — Za debato o italijanski juridični fakulteti v Rove« petu, — oglašali so se včeraj t. j. 3. majnika govorniki. Določeni so nastopni govorniki: Pro: Conci, Ver-zegnassi, Romanczuk. ŽaČek, dr. Stranski, Prašek, Autonelli, Černy, Contra: Pulesini, Piantan, Tambosi, Erler, Rizzi, Mazzorana, Erb, Banatti. Od Š u s t eršičeveg a kluba se ni nobeden član zglasil. Komentara pač ni treba. — Jubilejna umetniška razstava v Zagrebu. V proslavo petindvajsetletnice »Društva hrvatskih umjetnika« se je priredila v Zagrebu, kakor smo že poročali, umetniška razstava, ki se je otvorila na velikonočni ponedeljek 24 m. m. To razstavo so te dni pose tili tudi povabljeni gostje is Belgrada in So- fije, da so bila torej na izložbi v Zagrebu te dni zbrana vsa jugoslovanska plemena — razen Slovencev — V torek so priredili Hrvatje na Čast svojim gostom banket v »Hotelu Royale, na katerem je mod drugim nazdravil profasor Rista Odavio, urednik »Njve Iskre« v Belgradu, tudi Slovencem, češ, da so bili zadržani priti na razstavo. Dasi neradi, vendar se čutimo vezane, da javno izpovemo, da Slovenci niso bili zadržani priti na razstavo, marveč da niso došlivZagreb iz enostavne ga vzroka, ker jih ni nihče povabil l »Društvo hrvatskih umjetnika« ni povabilo na svoje slavje niti umetniškega društva »Save«, niti »Vesne«, niti »Društva slovenskih književnikov in pisateljev«. Oi Slovencev je bil na razstavo povabljen edino R. Jakopič in še ta samo ad personam! Kaj pomenja to? Ali smo Slovenci postali že odveč, ali ne spadamo več v jugoslovansko za jednico? Človek bi res skoro bil v skušnjavi, da bi si to mislil, zlasti ako Čita uvodni članek »Agramer Tagblatta« s torka, v katerem se štejejo med Juguslovane samo H?vatje, Srbi in Bolgari! Ali smo že res prišli tako daleč? — Razmere na Koroškem. Zagrizenost koroških nemških nacijo -nalcev se je zopet pokazala v vsej nagoti. Edini slovenski koroški list „Mir" hočejo uničiti, v to pa jitn služijo najnasilnejša sredstva. „Miru je priobčil pretekli teden neko vest, naslovljeno „Iz Vrbe". Vsled dotične vesti čutili so se nekateri zasebniki, med njimi tudi nekaj c. kr. uradnikov in pa slavna „siidmarka" razžaljenih na svoji tanki času' in so tožili urednika nMirau. To še ni na vse zadnje nič novega. Nezaslišano pa je, da je po celi vrbski okolici romal orožnik ter po nalogu sodišča v Celovcu povpraševal po naročnikih „Mira", kakor bi bil morda list objavil kak veleizdajski Članek, kaj tako nevarnega, da bi se morala cela Avstrija strahu tresti. Pozneje so bili vsi naročniki „Mira" iz vrbske okolice pozvani v občinski urad v Vrbo po pozivu dež. sodišča v Celovcu, da izpovedo v gori omenjeni zadevi proti uredniku „Mira". Takega nasilstva še ni skusil noben urednik kakega slovenskega časopisa. Namen nemških nacijo-nalcev je jasen: ugonobiti slovenski list „Mir" s tem, da mu odjedo naročnike, ker vedo, da se kmet bolj boji orožnika kot hudič križa in da bo opustil list, zaradi katerega ima z žandarmerijo opraviti. In to se imenuje potem c. kr. avstrijsko pravosodje, to je avstrijska pravica! — Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani prosi tem potom vse one častita rodoljubkinje in cenjene'rodoljube, ki se ukvarjajo z razprodajo »narodnega kolka«, da izvolijo vsaj do koncu meseca majnika 1905 vposlati podpisanemu vodstvu Še dolžne zneske. Obenem se naprošajo, d* izroiijo naznaniti od koga đa so prejeli te »narodne ko lake«, za katere pošiljajo denar. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Akademija« G. dr. Ivan Robida nadaljuje jutri v soboto 6. t. m svoje predavanje o higijeni. — V slovo gospici Miri Devovi, obče priljubljeni slovenski koncertni pevki in mnogoletni veleza-služni članici pevskega zbora »Glasbene Matice" priredi „ Glasbena Matica" s svojim pevskim zborom odhodnico jutri, dne 6. maja, ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma". Prijatelji »Glasbene Matice" in čestilci slovenske umetnice dobro došli! — V zahvalo za prezaslužno koncertno delovanje se je gospici Miri Devovi v imenu »Glasbene Matice" in več njenih članov in ljubiteljev slovenske koncertne umetnosti po deputaciji gospe Fer j an-Č i č e v e in gospoda rač. nadsvetnika S v e t k a in koncertnega vodje H u-b a d a izročilo krasno darilo. — Umrl je danes goap. Franc Smolnikar, c. kr. podpolkovnik v pokoju, brat stolnega vikarja g. Luke Smolnikarja. — Radi dvoboja pomilo-scen. Pravnik: C ham, ki je bil obsojen radi udeležbe pri dvoboju Triller-L avt ar na deset dni ječa, je dobil obvestilo, da ga je cesar po-milosttl. — Pevsko društvo ,Slavec" priredi v nedeljo, dne 7. t. m. ob ugodnem vremenu izlet v Kleče k A v š i Č u. Gostje in prijatelji društva dobro došli. — Miliaria v Dol. Straži pri Novem mestu se rapidno širi dalje. Dne 2. t. m je preskočila mejo svojega dosedanjega »delokroga« iz obeh prizadetih Že zadnjič imenovanih va3i v bližnjo vas HruŠevc, ki je prva vas za Gjrnjo Stražo na levem bregu Krke in sedež sedanjega županstva. Tu se je lotila zopet mlade žene France Krese. Naša v zadnjem dopisu izražena bojazen, da ima lahko ta bolezen oziroma brezbrižnost gotovih organov nedogledne posledice, je bila torej na vsak način opravičena. Oi zadnjič objavljenih desetih slučajev je naraslo število zbolelih na 18 —20, umrlo jih je pa 5, dve bolnici pa vsak čas pričakujete smrti. Bolezen se najrajši lo teva mladih nosečih žen, vendar tudi pri drugih in pri dekletih ne dela izjeme. Kakor pa slučaj v soboto raztelešene »deklice - device iz Marijinega vrtca« kaže, tudi Šnidov-nikova Marijina družba ni varna pred kačo, ki je Aiama in Evo v raju zapeljala. Tudi Marijinim devicam prepovedana jabolka zelo diše, zato so pa zdaj v silnem strahu pred novo boleznijo, ker vedo, kakšnih žensk se najrajši loti. Sicer njihov dušni pastir skrbno pazi na nje in si da nekrvave daritve sv. maše krvavo plačevati, da bi se bolezen omejila, a nas ne bo nihče preveril, da je pametno za maše dajati, da bi bolnice ozdravele, če se jih pusti ležati v zaduhlih beznioah v potokih znoja in gnoja in če se posluša razne »doftaroe«, da se jih ne sme preobleči, da se ne prehlade. Dokler vlada tako nasiranje in take navade med ljudstvom, je vsaka maša odveč in nepotrebna. Kaj pomaga maša, če pa zjutraj, opoludne- iz zvečer naznanja zvon, da je zopet te in te zmanjkalo! Naši duhovni pastirji seveda vedo vse to, a ker je znano, da lačna bisaga daleko prevpije vso poštenost, drezajo v ljudstvo, naj da za maše, da mu bo pomagano. Po- magano je, a ne kmetu, ampak f mojstru. Vendar z veseljem moram priznati, da se razum ljudstva bis in da ni več dosti takih ljudi, verjamejo, da pomaga maša z na naravno močjo, ča se ne pokli zdravnika k bolniku. Zato tudi Iju stvo obsoja takega duhovnika, kramari na ta način z mašami, k ve, da je to nedostojno zanj. Kak more kmet imeti trdno prepriča, v pomoč maša, če mu umrje že umrje hči! — Merodajna oblast r, pa posluša in usliši ljudski g-? Otmite naa: odredite vse, kar je m gofe, da sa bolezen »Miliaria« orne in da se je ne raznese po bližnji vaseh in v mesta. Ljudstvu pa sv tujemo, naj ne prikriva svojih boln kov vkljub opetovanim razglasom i ukazom oblastev. Pošljite takoj p zdravnika in ne puščajte, da bi vsak babše imelo glavno besedo pri b lezni! M ... o. — Dolenjsko pevsko dru Nt v o priredi dne 6. maja v dvora N »rodne čitalnice v Novem mest pomladanski koncert s plesom. — Potovanje generalneg štaba se začne jutri. Na čelu štab stoji fcm. baron Beck. Generala štab se pelje z Dunaja direktno Postojno, kjer bodo do 10 t m. vaj* 12. pojde štab v Sežano in bodo ta šest dni vaje. — Redni občni zbor „De želne zveze kranjskih obrt nih zadrug11 s sedežem v Lju ljani se boda vršil v nedeljo, dne maja ob 1. uri popoldne v zadružne lokalu pri »Sionu« v Rudolfove Poleg običajnega sporeda so na dne nem redu še sledeče točke: Predlogi da postavi zavarovalnica proti ne< zgcdam v Ljubljani svojega zastop^ nika. Predlog glede izvrševanja obrt nega dela v prisilni delavnici in kai nilnioah. Obrtne oblasti in pa obrtne zadruge. Gospode zastopnike (dele gate) obrtnih zadrug, zlasti rokodel ske zadruge v Rudolfovem se prosi, da se zanesljivo udeleže občnegi zbora in da prinesejo s seboj izkai-nico, s katero se je trebi izkazati pri zveznem načelstvu. — Nemška šola na Pra« gerskem. K tozadevni naši notici Brno dobili od prijatelja pojasnilo R3B je namreč, da poštar Kaštel io,|< ki je lani pri Sokolski slavnosti še ponosno nosil slovensko trobojnicj, strastno agitira in berači denar za nemško šolo. Pomaga mu neki Potočnik, ki pa ni istoveten z železniškim uradnikom, temuč je upcko-1 jen orožnik. Oja pa delata podi vplivom klerikalnega Nemca, tovar« narja Steinklauberjs. Umevno« je potem tudi, da je »rimski hlapec«,! polskavski župnik Heber, temu čr nemu Nemcu na ljubo obljubil brez« plačno poučevati v nemški šoli verouk. Vendar pa iz vse te moke ne bo kruha. Agitatorja Kastelica u Potočnika namreč nihče ne smatra resnim. S Kastelicem niso železniški! uradniki, bodisi Nemci ali Slovenci! v nobeni zvezi, temuč so ga zaradit neznaČajnosti in veternjaštva \ t že davno iz svoje srede izbacnili. Sicer pa bo \iup uspeh ntčev, ker je šele nedavno društvo »Suimark« 1 enakim prizadevanjem propadlo. Pred vsem manjka namreč nemŠkik otrok, vrhutega pa se pragrski napredni Nemci inicijative za nemško šolo a te strani resno sramuiejo. — Društva poštarjev, poit-b nih upraviteljev in ekspedi-1 tor jev na Kranjskem, Primorskem in I v Dalmaciji ter društvene bolniške) t —4 Koristka. Povest. (Dalje.) Zatopljena v take misli, se je Olga po ovinkih vrnila na dom. Zdanilo se je bilo med tem že popolnoma. Pri raznih hišah so odpirali že okna in tudi pri nekaterih prodajalnah so bila vrata že odprta. Na ulici je bilo že precej ljudi, ki so hiteli za svojimi opravki, dasi se jim je poznalo, da se niso utegnili do dobra odpočiti od truda in napora poprejšnjega dne. Doma je vladala še tihota. Vsi so Še spali, celo Kobe, ki je sicer vedno prvi vstajal. Zoperni duh, ki je napolnjeval vso hišo, je Olgo prepodil iz sobe. Ni se ji hotelo Čakati zajtrka. Odšla je na svoje delo k šivilji. Njeno lice je bilo bledo in upadlo od dolgega bdenja, lasje so bili neskrbno uravnani, obleka njena je bila deranžirana. Ali Olga na to ni pazila. Videla je sicer, da se nekateri ljudje ozirajo za njo, ali ni ji bilo mar za to. Čutila je, da mislijo o nji slabo in da ugibajo, kdo ve 'kje da je prebila to noč, ali tudi to je ni razburilo. Bilo ji je popolnoma vse eno, kako ljudje o njej govore in sodijo. Tudi v delavnici je morala ta dan slišati marsikako pikro besedo. Z Žensko neusmiljenostjo so jo njene tovari-šice dražile, češ, kaj da je takega doživela čez noč, da je tako bleda in upadla Olga se niti zagovarjala ni, samo smehljala se je, zaničljivo in sarkastično. Ni se ji zdelo vredno, da bi se zagovarjala, saj bi ji tako nihče ne verjel. Celo neumno se ji je zdelo, da hoče biti izjema med svojimi vrstnicami in da hoče biti boljša, kakor drage ženske in na tihem se je sama sebi smejala, da se je dotlej tako skrbno izogibala vsem zapeljivostim in bila ponosna na svojo krepost. Vse njene znanke so imele že .različne ljubimce, vse so imele svoje ljubavne sestanke in so se veselile Življenja; njena sestra Matilda jc bila toliko doživela in vendar ji to ni delalo skrbi za bodočnost. Samo ona je varovala svojo Čednost, kakor da si Ž njo pridobi {zadovoljstva in bogastva; sedaj pa je videla, da ljudje niti v njeno krepost ne verujejo in da smatrajo krepost revnega dekleta za nekaj nemogočega. In Čemu je varovala svojo krepost? Da dobi moža. Nasmehnila se je tiho z nekako prizanesljivo dobrohotnostjo. «Kakega možajjpa morem dobiti? Kakega rokodelskega pomočnika, kakega paznika ali kakega nizkega uradnika. V teh krogih se ne vprašuje dosti za krepost. Nad te kroge pa se nikdar ne popnem, iz te sfere se nikdar ne vzdignem. Kot pošteno dekle nikdar.8 Tako je mislila Olga. Šivala je mehanično, ne da bi ves dan kaj izpre-govorila. Sklonjena nad svoje delo, je hladno, z neusmiljeno logiko predla dalje svoje misli. Uvidevala je, da je razloček med posameznimi stanovi dosti večji kakor med različnimi plemeni in da nima prav nobenega upanja, da bi kdaj postala ravnopraven Član tiste socijalne plasti, ki se imenuje najboljšo družbo. Ali če ji je že to onemogočeno, je hotela vsaj postati deležna vseh tistih užitkov, ki olepšujejo življenje in kateri so pristopni samo imovitim krogom. Njen sklep je bil trden in zavedala se je, da je neomahljiv. Prej je vedno mislila le na moža iz najboljih krogov, a ta misel se ji je zdaj zdela naivna. Rekla si je, da je samo izreden slučaj, če dobi borno dekle moža iz takih krogov, in na slučaj se ni hotela zanašati, saj bi lahko Čakala in upala vse svoje življenje — zaman. Ni ji bilo Še jasno, kako doseže svoj namen, ali imela je popolnoma določen cilj pred očmi in zavedala se je, da ji je čisto vseeno, po katerih potih ee mu približa in s kakimi po-moČki ga doseže. Ko je Olga zvečer zapustila delavnico, je šla z neko brezskrbuostjo prav po najobljudenejših ulicah, katerim se je sicer vedno izogibala. Danes je ni bilo sram, da je imela slabo obleko, obrabljene čevlje in nemogoč klobuk in nič si ni storila iz tega, če se je kak poreden fantič ponorčeval iz njene toalete. Ustavljala se je pred raznimi prodajalnami in si ogledovala v oknih izložene stvari, tako natančno, kakor bi ugibala, za kateri klobuk in za kako krilo se naj odloČi in kaka barva trakov bi ji najbolje pristojala Nič je ni motilo, da ni imela niti krajcarja v žepu, niti upanja, da dobi potrebni denar. Zadostovala ji je zavest, da pride dan, ko si bo lahko kupila vse, kar bo Želela. Srečevala je različne moške, ki so ji predrzno gledali pod klobuk in se ji vabljivo smehljali, ni se zmenila zanje ali tudi jezila se ni, nego se le na ti- hem smejala, zadovoljno in saiuozu vestno, kakor bi bila prepričana, da je toli lepa, da se mora vsak moški za nje ozreti. Doma so se kar čudili njeni vese-i losti in razposajenosti. Nihče ji ni hotel verjeti, ko je na različna vprašanja z* trjevala, da ni ničesar doživela, da u: z nikomer govorila in da sama ne ve. zakaj da je vesela. Kobe jo je gledal ves začuden in obšla ga je neprijazna slutnja, katero je le k iz težka zadušil. Jaklič je bil ostal ves dan doma. Zaprl se je bil v Kobetovo sobo, Češ, da mora izvršiti nujno delo, a nikomur ni povedal, kako delo da je to. Po večerji, na katero je bil prišel tudi M a tildin ženin, je prinesel Jaklič nekaj v papir zavitega, se postavil pred krojača in mu začel v izbranih besedah pripo vedovati o čuvstvih, ki jih goje vsi stanovalci do njega. Krojač je bil ves ginjen. »Sprejmite, viaokočastiti gospod krojač in sotrpin, ta skromni izraz moje vdanosti iu mojih simpatijtako je končal Jaklič svoj govor in s porednim usmevom razgrnil papir, ki ga je držal v rokah in ga pokazal družbi. (Dalje prih.) lagajne občni zbor bo dne 22. maj-ifea 1.1. ob 10 uri dopoldne v Pulju hotelu »Balvedere«. — Vloma v župno cerkev Trnovem pri Ilirski Bistrici je cmljiv znani «*%rkveni tat Anton Jepirlo iz Kala, Št. Peter. Star je 30 et, srednje velikosti, močan, svetlolasih las, takih brk in okroglega br»za. — Nagrado IOOO K razpi- uje poštna in brzojavna uprava dežniku, ki bi mogel dati oblasti o fttvini, izvršeni dne 30. aprila t. L c. kr. poštnem uradu Trst 3 (Ter Aesteum) take podatke, ki bi orno-Wrnftili zasačbo storilcev. Zagotavlja se Ograda tisoč (1000 K) Za slučaj, da i več oseb priobčilo takove po-MK^tke, se b :de omenjeni znesek med nJoFaditeije razdelil ter si pridržuje jftblast, da ga razdeli po lastni raz-Sodbi. — Akademično tehnično ru&tvo „Triglav" v Gradcu m* v soboto, dne 6. maja 1905 svoj 7. redni občni zbor t običajnim spo-dom v prostorih »liotel Schimni e- a. Reitschulgasse 31. Slovanski rospcdje dobro došli. Začetek ob 8. uri zvečer. — Dezerter in tat. Pri če-rti stotniji domobrancev v Ljubljani ie je neki krojač naredil bolnega in to bo šli drugi vojaki v torek na vaje, odprl je trem tovarišem kov-ege, pobral iz njih okrog 60 kron lenarja, uro in verižico ter par čev-iev in pobegnil. — Konj se je spla&il včeraj ^poldne neki kmetski ženski, ki se e peljala s svojim 131etnim sinom roti Št. Vidu. Nasproti ji je prišel leki avtomobil, katerega se je konj istrašil in zdirjal. Voz se je bil pri em prevrnil in je ženska pri tem :idebiia lahke, sinček pa težke no-račje poškodbe. — Trpinčenje živali. Neki tes je hodil zadnji č*s iz Poljanskega iredmestja v Streliške ulice »vaso-Fat«. Včeraj so ga pa neki neusmi-6Dci ujeli v zanjko in ga tako pre >oii. da so mu polomili skoraj ves srbet. Nazadnje so ubogo žival vlekli e na progo dolenjske železnice, kjer e je pa komaj izvlekel izpred priha* ijočega vlaka. Žival se je vsled bo-BČin tako zvijala, da jo je moral oiioijski stražnik Kurent ustreliti, da ) ie rešil muk. Pes je bil zelo dober aruh in je gospodarju mnogo na em, da hi se neusmiijence poizve-elo. Nekateri ljudje so res pravi arbari. — Utopljenec. Danes zjutraj b poln 8 je opazil policijski stražnik lartin Hudales na mestu ob Prulab, jef se odcepi Gruberjev prekop, pod odo ob neki skali mrtvega človeka, 'o so ga potegnili iz vode, se je onštatovato, da je mrtvec slabo oble en in star 60 do 70let. Pri njem se dobilo 1 K 12 vin. denarja, obsto-čega iz 1 in 2 vinarjev, po čemer e sodi, da je bil utopljenec berač. bilo se je tudi neko pismo, v ka-erem se mu svetuje iti k fij&ksrju i Jakobu Trpzncu. Identiteta pokoj-ikova še ni dognana, kakor tudi ne, a kak način in kako je prišel v odo. Kdor bi vedel o tem kake po-atke, naj jih naznani mestni policiji. Njegovo truplo leži v mrtvašnici pri f. Krištofa. — Falsifikati po IO vinar-ev krožijo po mestu. Falsifikati so icer zelo dobro izdelani, le manjši i krajši so. kakor pravi denar in sajo za pikčasto izrezljanim robom omaj viden okvir. — V Ameriko so jo popihali ožef Bučar, 46 let star, rodom iz kocjana, ki je odnesel s seboj 450 K njega denarja. — Jožef Marušič iz rškega okraja, ki je nekoga težko elesno poškodoval in Rozalija Kumova iz kočevskega okraja, ki je tako obra mati, da je popustila svoje tri aajhne otroke na milost in nemilost rugim ljudem. — Ceno so dobivale pre-nog tri ženske iz Zaloške ceste • 13 Ko so je pozimi začelo mračiti, se utihotapile pri zadnjih vratih a dvorišče deželne bolnišnice h kupu remoga in ga kradle. Sedaj je pa rišio na dan in se bodo morale Ženke zagovarjati pred sodiščem. — Nesreči« Iz Škofje Loke so čeraj s popoldanskim Gorenjcem ripeljali 18letnega Franceta Šuštarja, kateremu je voz polomil desna ebra. Oddali so ga v deželno bol-snioo. — Anton Vrhovšek je padel d kopanju premoga raz neko lestvo si predrl trebuh. Tudi čreva si je ko nače!, da bode težko okreval, đdali so ga v deželno bolnišnico. — Mrtev prašič je včeraj opoldne priplaval po Ljubljanici. Je-li rasič poginil ter so ga nalašč vrgli vodo, ali je pa mogoče sam zašel a, se ne ve. — Samokrešček je včeraj onfiskovala mestna policija 121et-emu šolskemu učencu Antonu Ro-iču s Stare poti št. 15 Deček je z im streljal v železniške brzojavne *oge na prelazu na Zaloški cesti, kar je bilo nevarno za mimoidoče občinstvo. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 15 Slovenoev in 20 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 17 Slovenoev. — V Inomoat je šlo 40, v M era n 30, v Hab 90, v Sohabs 100, v St. Mihel na Ko-roškem 20, na Jesenice 30, vHrušioo pa 25 Hrvatov. Ia Hrušice je pa prišlo 40 Maoedonoev in 30 Ogrov. — Izgubljene reči. Šolska učenka Amalija Sattlerjeva je izgubila rmeno usniato denarnico, v kateri je imela 10 K denarja. — Crevljarski vajenec Ivan Pucelj je izgubil bankovec za 10 K — Klub strelcev vabi svoje člane v sjboto zvečer, dne 6 t. m, na kratek pogGvor radi nedeljekega izleta v gostilno pri »Novem svatu«. — V restavraciji pri Ma-liču vrši se jutri zvečer in v ne deljo zvečer zabavni večer znane umetniške družbe \Vjllner. Več v inseratu. — Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši jutri zvečer v »Narodni kavarni«. Gosposke ulice Začetek ob 9. uri. Vstop prost. — V nedeljo popoldne je vrtni koncert v gostilni na »Zelenem hribu« (Dj-lanjska cesta) Začetek ob polu 4. uri. Vstopnina prosta. * Najnovejše novice. Ministra Rando so operirali na očeh. Operacija se je dobro iztekla. — Bivša srbska kraljica Natalija se je zamerila še tistim, ki so jo dosedaj čislali. V stanovanju generala Petroviča, ki je kot adjutant kralja Aleksandra bil tudi v usodni noči umorjen, so našli večjo svoto denarja, ki so ga sodišča prisodila njegovim dedičem. Natalija pa je vložila tožbo ter zahteva ta denar kot kraljevo zapuščino zaae. — Minister grof Golucbow-ski praznuje ta mesec desetletnico ministrovanja — Gimnazijec — morilec. V Centi je županov sin E Dud a s, učenec 7. razreda, v šoli ustrelil nekega sošolca. — Zaradi rubežni zblazneli. V Berolinu sta dve sestri šivilji zblazneli, ko je prišel iztirjaloc zarubit šivalni stroj. * Poneverjeni cerkveni denar in prisega katoliških duhovnikov. Pred nekaj dnevi se je vršila pred kaz. sodiščem v Kol-marju na Nemškem " razprava, ki! je pokazala, kako upravljajo duhovniki cerkveno premoženje in kakšno je notranje življenje duhovščine. Župnik Teotin Blonde v Munchhausnu je tožil ondotnega župana Hurterja radi razža ljenja Časti, ker ga je obdolžil, da je lansko leto cerkveni denar poneveril. Prvo sodišče je obdolženca obsodilo v denarno kazen, vzklicno sodišče ga je popolnoma oprostilo, kajti tožencev zastopnik je dokazal, da je župnik Blonde cerkveni denar porabljal v svoje na mene, akoravno je nekoč dejal, da, Če bi se to zvedelo, bi se mu žaltava godila. Jako značilna je bila izjava nekega abbeja Rotha, ki je nastopil kot priča pri tej razpravi. Pred svojo prisego je izjavil, da bo on pod prisego izpovedal ravno nasprotno tega, kar je župnik Blonde svoječasno tudi pod prisego izpovedal. In res je bilo tako. Iz tega pa sledi, da je eden izmed teh dveh rimskih duhovnikov po krivem prisegel, naj si bo potem ta ali oni. Obravnava je pa tudi dokazala, da je župnik Blonde v spovednici n. pr. na nekega pritiskal, naj se organistu črta njegova plača 40 mark pri vesperah in znesek obrne za nabavo rožn. venca itd. * Koliko se na Dunaju na leto popije. »Abstinent«, glasilo abstinenčnih delavcev, je izračuni! na podlagi statistike za leto 1901., da se je tega leta na Dunaju popilo 2,601.713 hektolitrov piva, 552 285 hi vina, 138 516 hI žganja. Ker je imel Dunaj 1,688000 prebivalcev, pripade povprečno na vsakega Dunajčana 154 litrov piva, 33 litrov vina in 9 litrov žganja, kar znaša malo računjeno na osebo 69 K 48 vin., pri družini štirih oseb pa 278 K na Uto. Za stanovanje so plačali Dunajčanje istega leta 180000000 K, za pijačo pa 117.000.000 kron. Odkar pa so se ustanovila razna društva antialkoholistov, pada tudi na Dunaju konsum opojnih pijač. * V loteriji zadela moža. Neko društvo v kraju Kansas v Ameriki je priredilo zabavo, pri kateri je bila na sporedu tudi loterija. Glavni dobitek te loterije je bil mlad mož. To je privedlo toliko ljudstva na zabavo, da je bila dvorana prenapolnjena. Ko se je srečkanje začelo, stal je »prvi dobitek«, mlad Virgineo na odru. Dobila ga je 18letna Katarina Knoehe, ki je takoj stopila k njemu in si ga lastila, množica pa je s klioi izražala svoje oduševljenje. Vse je želelo, da se par takoj porodi, in tudi glavni dobitek je bil pripravljen za to, prepustil pa je odločitev dekletu. Ta je izjavila, da ji je Virginec nad vse všeč, vendar hoče z vso stvarjo nekoliko počakati, kar se je tudi zgodilo. * Posledice viije ženske izobrazbe. Dr. van Dyke, predsednik medicinske družbe v državi Oregon, označuje višjo izobratbo kot vzrok telesnega propadanja pri ženskah. Ženska si pokvari svoje zdravje s godbo in znanstvenimi itudijami. Moderni ženski učni zavodi so najboljša prilika za to, ker se prav nič ne gleda na duševne zmožnosti učenk in se morajo v»n od kraja učiti to-1 ko tvarine. ki je določena za najbolj nadarjene. Kake koristi je pravzaprav ženskam brskanje po latinskih in grških klasikih, čemu rabijo višjo matematiko in druge znanatvenosti in umetnosti? Če ima ženska talent, naj se le izobrazi, toda večina žensk je namenjena za ženo in mater in ni hujšega nego učena žena. Duševno in telesno izčrpana ženska ni več kos svoji nalogi, ki je pogoj za obstoj krepkega in .dr*vv, • naraščaja. Zlasti je ameriški zdravnic hud nasprotnik, da so ženska ufii godbe, ker nima talenta zato. V Newyorku je 25.000 ženskih igralk na klavir, od katerih j;h zna komaj tucat igrati Beetho-venove, Mozartove tli Chopinov«) skladbe. Nekoliko pretirane so že dr. van Dykove sodbe, to bo zlasti žen-stvo hotelo priznati. * Pozabljena lepotilna sredstva. Ženske 18 stoletj* so rabile različna lepotilna sredstva, ki so dandanes čisto pozabljena. Najimenitnejše tako sredstvo je bil »Gi-leadbalz&rz« ali »Mekkabalzam«. Ta balzam je bil silno drag. Funt tega balzama je stal 7200 K! Tudi začetkom prejšnjega stoletja so bogate dame rabile ta balzam. Lady Mary Wortley Montagu ga je prinesla iz Carigrada. Predno je šla zvečer v posteljo, namazala si je svoj obraz ž njim po danih pravilih; kako se je pa prestrašila drugo jutro, ko so ji bila lica rdeča in otekla, kot bi jo zobje boleli. Njena lepota je izginila. Toda čez nekaj dni je oteklina minula in njeni prijatelji so ji zatrjevali, da je lepša od preje. Tudi gospe starega Rima niso štddile s trudom in prizadevanjem, če je bilo treba njih lepoto povečati. Mnogo jih je bilo čez noč obvezanih z obkladki kaše iz krušnih drobtin in osličjega mleka. Zjutraj so bile dame fine, sveže in bele barve. Nekoliko neprijetno je bilo navezavanje svežega mesa, zlasti telečjega, na obraz in roke. Lok, malin in borovnic so pogosto rabile dame za umivanje kože in mleko jim je podeljevalo žametasto mehkost. * Pes, ki zna brati. Neki angleški gojitelj psov je v nekem angleškem časopisu objavil članek, v katerem dokazuje, da se nauči pes brati vsaj do neke gotove meje. Sploh se pasje zmožnosti v tem oziru prenizko cenijo. On pozna nekega Sira JDhna Lubbocka, ki j1) svojega psa naučil brati. Njegov pes je izmed treh popolnoma enakih kart, ki so imele nap;sa »Ford«, »Trink« in »Gout« vedno izbral tisto, ki je izražala željo, katero je pes ravno imel. Sir John je to psa v enem mesecu naučil, in sicer tako, da je eno karto djal na pasjo jed, drugo na vodo in tretjo mu je obesil okrog vratu, kadar je šel ž njim na sprehod. * Oko postave. V Hallu na Nemškem so 20. m. m. igrali Sohil lerjevo dramo »Fiesko«. Ko je ravno ?a~orec Muley Hasaan na odru potegnil meč proti Fiesku in je vse gledališče z napeto pozornostjo sledilo dogodkom na odru, začulo se je iz Olimpa iz teme najprej rahlo, potem pa vedno močnejše Bmrčanje. Naposled je bilo enako žaganju več Žagarjev. »Primite ga, vrzite ga ven!« so klicali nekateri, toda nihče ni zbudil spalca. Ko je zagrinjalo zakrilo oder in se je gledališče razsvetlilo, je videlo občinstvo, da je službujoči policijski uradnik smrčal in da se je ravno zbudil in si drgnil oči čudeč se, kaj ga vsi gledajo. * Izdali so se. Prinaezinja Valdemar, hči vojvode de Chartres, je že dalje časa sumila, da njena pisma materi na Francoskem francoske oblasti na meji odpirajo. Da bi se o tem prepričala, je pisala v nekem pismu materi, da ji prilaga prve danske lepo dišeče vijolice. Priložila pa vijolic ni pismu. Cez nekaj dni ji je mati odgovorila ter se zahvalila za vijolice, ki pa so seveda bile francoske. Uradnik, ki je na uradno zapoved njeno pismo odprl, je namreč mislil, da so mu pri tem izpadle vijolice ter je brž priložil šopek du-htečih cvetk. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. 1.) Gašper Bartol, delavec iz Travnika, je 15. sušoa t. 1. prenočil pri uiitkarju Mihu Kalan na Spodnji Zadobrovi. Drugo jutro mu je rekel, da mu hoče ii hvaležnosti, ker je pri njem prenočil, pomagati s po na rejenim denarjem. Kalan mu je po kazal pristen bankovec za 50 K, ki gaje Bartol vzel in urno skril. Vendar je Kalan to zapazil in zahteval denar nazaj. Obdolženeo je spočetka tajil, da ga nima, potem je pa rekel, da ga potrebuje za vzorec pri ponareji. Kalan je pa poklical na pomoč sosede, ki so našli bankovec skrit v njegovi nogavici. Zaprli so ga v hlev ter poslali po orožnika. Da hi ne mogel pri oknu uit«, ga je straŽil Kalan. Na to je obdolženeo še zagrozil, da bo vas zažgal. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe. — 2 ) Peter Štele, delavec na Hrušioi, je prišel dne 14. mal. travna brez nov-čiča v BevČevo gostilno na Dunajski cesti, Be vedel, kakor da bi hotel plačati, naročil jedi in pij ;č-, potem jo pa hotel popihati. Ko je šel gostilničar za njim, da bi ga v gostilno nazaj privedel, mu je Štela zagrozil z odprtim nožem, rekoč: »če u« greš nazaj, boš po gobcu dobil!« 8 pomočjo redarja so ga ukrotili. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. — 3.) Anton Brbežnik, čevljar na Glinoab, je bil zaradi hudodelstva oskrumbe, storjene na neki 9 let stari deklici, obsojen na 2 meseca težke ječe. — 4) Neko noč pred okoli dvemi leti je bilo posestnici Urši Žagar v Iski vasi iz podstrešja ukradeno obleke za 78 K. Pravih storilcev se ni moglo zaslediti, šele Kasneje so orožniki poizvedel1', da sta imela Matevž in Marija Žagar neko v rutah zavito obleko in perilo spravi eno na Martin Ž*garjevem podu v Iški vasi. Ker je pa bilo premalo podatkov za nadaljno preganjanje osumljencev, se je kazensko postopanje proti njima ustavilo. Kmalu potem se je izvedel), da sta obdolženca za pričo poklicano Ano Grim-šič nagovarjala, naj po krivem priča, češ, da je zato tiste cule skrila, ker je ona (Ana GrimšiČ) od obdolžencev kosten fcupovals, in da sta sa ta dva bala, da bi njuna otroka vseh cunj ne pobrala. Ana Grimšič je pa odgovorna, da tega ne stori. Oba sta bila krivim spoznana radi hudodelstva goljufije in obsojena vsak na 6 tednov ječe. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 5. maja Danes se nadaljuje v državnem zboru debata o carinskem tarifa. Govorilo je več govornikov, ne da bi vzbudili v zbornici kako zanimanja. V zbornici je le malo poslancev, galerije pa so malodane prazne. Dunaj 5. maja. Danes se je tu o tvoril 5. shod avstrijskih avtonomnih mest. Za predsednika je bil izvoljen dunajski župan dr. L u e g e r, za podpredsednika pa dr. Malachowski (Lvov), Ber-ger (Solnograd), dr. Graf (Gradec) in dr. Sandrinelli (Trst). Ljubljano zastopajo župan Hribar in občinska svetnika P1 a n t a n in dr. Tavčar. Dunaj 5. maja. Nemški poslanci s Češkega so imeli shod, da bi se posvetovali, kaj bi se dalo ukreniti proti znani razsodbi upravnega sodišča, glede veljavnosti češkega jezika v vseh okrajih Češke kraljevine. Shod je sklenil izdati na nemški narod poseben oklic in je izvolil poseben odsek, ki ima sestaviti ta manifest. v Dunaj 5. maja. CeŠki minister-rojak dr. Ran d a se je moral podvreči v nekem dunajskem sanatoriju težki operaciji. Operacija se je posrečila in je upanje, da minister skoro okreva. Trst 5. maja. Uradni list po-reško-puljske škofije poroča, da je papež Pij X. sklical primorske škofe v Rim na posvetovanje, kako bi se dale urediti neke liturgične zadeve. List pravi, da je ta papežev korak povzročila brezmejna agitacija v Primorju za staroslo vensko bogoslužje. Tega shoda se udeleži tudi nadškof goriški Jordan. Budimpešta 5. maja. V zbornici se nadaljuje debata o adresi na krono. V debato je posegel tudi ministrski predsednik Tisza. Rusko-Japonska vojna, Petrograd 5. maja Vojni poročevalci ruskih listov zatrjujejo, da se v najkrajšem času znova prično sovražnosti na mandžurskem bojišču. Listu „Rusa se javlja, da šteje armada maršala Ojame 825.000 (?) mož? Od teh se jih pomiče 100000 preko Koreje proti Vladivostoku, 150 000 mož straži železniško progo in ceste, 575 000 mož pa ima Ojama zbranih neposredno pod svojim povelj-st om, da ž njimi navali na Line v i č a. Amoj 5. maja. jKo je Rože-s t venski odplul iz Kamranka, se je odpravil najprvo proti jugu, potem pa se je ekrenil na sever proti otoku Col on, ki se nahaja 50 milj severne od Kamranka. Tu je zalotil rusko brodovje silen vihar, &i je več manjših ladij ločil od glavnega ladjevja. Malaka 5. maja. Tu mimo je plulo vojno brodovje, obstoječe iz štirih oklopnic, ene topničarke in več transportnih ladij. Ladjevje je plulo proti jugu. Domneva se, da so te ladje eskadra admirala Ne-bogatova. Singapore 5. maja. Danes je plulo mimo Singapora 12 vojnih ladij. Sodi se, da spadajo te ladje k tretjemu ruskemu brodovju, ki mu poveljuje admiral Nebogatov. Gospodarstvo. — C. kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 12. maja t. 1. v pisarni oskrbništva inženirskega arzenala v Csupriji vršila nstmena licitacija za dobavo vrvi, svedrov, žag, dletov, ključev za žage, kovanih žebljev, obliČev, klešč i. dr. Vzorci in ponudbeni pogoji so pri oskrbništvu na vpogled. Prepis dobavnega razpisa, ki obsega množine predmetov, katere je dobaviti, leži v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Izjava *) G. pfi. Lokotelliju z Vrtojbe« Podpisanega e navedeni gosp. dopisnikjmdirektno (spačenjem mena) napada v »Slovenskem Narodu« z dne 29. aprila, ker sumi, da sem jaz dal dopis v »Slovenski Narod« z dne 18 aprila. Toda s tistim dopisom nisem v nikaki zvezi. (Op. ured : Potrjujemo) Dolžnost mi je odgovoriti — ne na dopis — ker je tako postal brez pomena, kajti dne 23 aprila je 83ja dala enoglasno »zaupnico« gosp. pl. Lokcteliju. Vsled tega odgovarjam samo na napad moje cs^be, ker pravi gosp. dopisnik, da moram povešati oči pred svojo veleugledno družino. To ni res, jaz jih zelo spoštujem, a preziram le ona dva gospoda, ki sta v tesni zvezi ž njo, in tega sta kriva onadva sama, že vesta zakaj. G ede žaganja pa v sodnijskih sobah mi doseda) ne more prav nič očitati (kar je zelo pomembno za ve-ietrlcft v današnjih časih ko se je vsem špekulacijam [Židov] in nevarnostim izpostavljeno v trgovini) nikdo na svetu, ter prosim gosp. dopisnika, naj me pozove v sodnijske sobe in če mi dokaže, da sem storil komu le vinar škode v »svojo korist«, (kajti volkovi v ovčji koži so oderuhi in lakomniki) darujem Ciril-Metodovi družbi 200 kron. »Roko na vest« gospod dopisnik. Jakob Mapai, _ veletržec. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon Fomankauje slasti, motenja v probavljanju se najbolj lahko odpravi z rednim pitjem rogaškega „tempelskega vrelca41. Za starejše in kronično stanje te vrste naj se pa raje rabi ,,Styria vrelec" (močnejši). Prirodna rudninska voda [ Majčlš61 natronski vrelec. JPo 'zdravniških priznanjih odlične1 zdravilne moči pri: obolelostih menjavanja snovi« diabetes, preobili scalnični kislini« boleznih mehurja in ledvic, katar jih sopil, prebavil. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijab. 1377—3 maj* 1905. Denar Blago Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kani dan. borze 4. Naložbeni papirji. majeva renta ..... ■rebrna renta..... »▼str. kronska renta . . „ alata „ . . ogrska kronska „ . . . ■ alata „ . . . posojilo dežele Krami ke . *Vi°'o posojilo mesta Spliet . «"■•/• » * ZzdMX • *Vs°/o bo».-here- žel. pos. 1902 4% oeŠka dež. banka k. o. *7c •V/t *°/9 *°/o *•/« *°/o *°/c /,°/o 4«/,*/ ž. o. . zst. pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z. 10°/0 pr....... zast. pisma Innerst. hr. „ „ ogrske cen. dež. hr...... . a. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. Seske ind. banke . *°/o prior. Trst-PoreS lok. žel. 4c/0 prior. dol. žel..... »c,o B jui. žel. kup. Vi Vi • 4Vi0/o *T8t- pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od l. 18601 , . . . . , » „18«*..... B tizske ...... „ zem. kred. I. emisije . t .»**••• B ogr. hip. banke . , . n srbske a frs. 100"— turške...... Basilika Kreditne Inomoske Krakovske Ljubljanske A.vsL rud. križa Ogr. „ s Rudolfov« SAlcburškt* Dunajske Rom. srečke Urini'?- Jnžoe železnice . . . , Državne železnice A.TBtr.-ogrske bančite delnica Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Živnostenske n Premogokop v Mostu (Briii) Alpmske roontan .... Praške žel. indr. dr. . . . l:x*-';::r.ap , . . Trbov^jfeke prem. drtžbe Avstr. orožne tovr. dražbe . Češke sladkorne družbe . . Volnftc C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke..... . Sovereign*...... Marke........ Laški bankovci . . . . • Bablji........ Dolarji........ 100*50 100-80 100-50 119 45 97-95 11820 99-50 100*50 100-— 101*55 10015 10015 lorio 10765 100*50 100-50 100 15 100 — 100*75 99*— 99*60 31910 101*15 193 75 S89 25 170 25 309 — 308*— S80-— 109 — 144 27 45 485*— 78-— 89 — 66 — 57 50 37-50 6,s — 74-C38 50 100*70 100*50 100- 70 119*65 98*15 11840 101 — 101*50 100*— 102-55 10075 10065 10210 108-65 101- 50 10110 10115 101*— 101-75 100-— 32110 102*15 195*75 2*3 26 172 25 316-50 317 — 285-20 114*50 145 — 29 45 495*— 82*50 95* — 72 — 59-50 39*80 69 83-70 648 50 90 662 1648 ! 66.^ 775 247 646 537' 2679 556 263-614' 167 so 9125 26 66326 - 1658 - — f64- — 776 25 248-čO 650-— 633-50 ;2689 — 657- -269 — 618 50 170*50 ll-*28 19 07 23-44 23-94 117-20 95-40 162-75 4*84 11*32 19-(>9 23*62 24 02 117*40 95-60 263-50 6-— Žitne cene v Budimpešti, Dne 5. maja 1905. Tajriikija. Pšenica za maj . . . . „ Pšenica „ oktober . . . r n oktober . . . , „ maj . . . . , „ julij . . . . , n oktober . . . a Efektiv. 10—15 vin Hž Koruza Oves 100 kg. K 18-50 100 100 100 100 100 1698 13- 82 14 98 14- 48 11-92 višje. Meteor ologično poročilo. Vliia« u »d morjem 306*9. Brednji »racci U*k 7'-'-.i 4. 5 •t ) 9. zv. 7. zj. 2 pop 737 9 733 1 738 0 138 126 204 si. svzh. brezvetr. er. jvzh. dež oblačno del. jasno Srednja včerai&nja temperatura: 14 8' HGrmale : 1^5°. - Padairira 5*1 mm. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani, naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih bratov in sestra vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je iskreno ljubljeni brat, gospod Franc Smolnikar c. in kr. podpolkovnik v p. po dolgi, zelo mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, danes, dne 5. maja ob 3. uri zjutraj, v 65. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v soboto, dne 6. maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 2, na pokopališče pri Sv. Krištofu. Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah. 1471 Pokojnika priporočamo pobožni molitvi. Ljubljana, dne 5. maja 1905. s 3 sobami in predsobo ter pripadki, ležeče v I. nadstr., se odda za avgust. Več se izve Sv. Petra nasip 49. Lisajasti ljudje tudi taki, ki niso nikjer našli zdravja, naj zabtevajo zastonj prospekt in poverjena izpričevala iz Avstrije. 8 Lekarnar G. W» Rolle Altona — Bahrenfeld (Elbe). co ca Stanovanje na Kongresnem trgu st. 13, v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za avgustov termin. Več se izve pri bišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31. Prodajalko izvežbano v špecerijski stroki, pošteno in marljivo ter s primerno kavcijo sprejme v službo 1457—1 HI. LAVREIMĆIĆ Šiška pri Ljubljani. Prodajalno lahko prevzame na račun. Avtomatske pasti na veliko za podgane gld. 2*—, za miši gld. t 20, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za ščurke „Eellutie" ujame na tisoče ščurkov v eni noči; velja gld. i*20. Povsod najboljši uspehi. Pošilja proti povzetju J. JSehiiller, OuiiaJ 11, Kurztiaiierffaisse 4. Nebroj priznalnih pisem 2538-14 Odda se s 1. avgustom dvoje lepih suhih, zračnih stanovanj in sicer prvo celo II. nadstropje čisto za sebe, obstoječe iz 5 sob, ena z balkonom in drugimi pritiklinami in drugo v III. nadstropju, obstoječe iz 3 sob s pritiklinami. Vpraša se v Židovskih . ulicah štev. 1, I. nadstr. 1430—3 Ces. ki. avstrijske državne železnice U soboto, dne 6. maja in v nedeljo, dne 7. maja senzacionalno o gostovanje dobro znanih umetnikov: Adolf VVollner, priznano najboljši pred-stavljalec tipičnih in karakterističnih prizorov* Franc VVachmann, sloveči virtuoz na citre; Don Rido-Royal, senzacionist. 1470 Začetek ob polu 0. uri. Vstopnina 2 K. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega naknpa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vsi -4 pari samo ."> 14.. Za naročitev zadostnje dolgost. 1465 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. G. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod Iz ^r©zm.egra, xed.au. Veljaven od dne 1. maja 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. on ti m ponoči osobi i vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno, čez JSdJjcthal w Auasee Solnograd, Ces Kleiu-Reining v Steyv, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, D a nuj, tez Selsthal v Solnograd, Inomost, cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marij tue /are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, tez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Seizthal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz Dunaj. — Ob 3. nri 68 m popoldne J osobni vlak w Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, direktni voz I. in U. razr.^, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. nri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo direktni voz 1. in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. nri 8 m zvečer •* Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. nri 2» m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, direkt. voz 1, D. raz<). Solnograd Franzensfeste Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Du« naja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in H. razred*), Karlove vari, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Parix, Ženevo, Čarih, Bregene, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Ga&tein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoldue osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako«;ega, Inc-{ mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob S. uri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, . Celovca, Pontabla, čez Seizthal in Inomo&ta, in Solno^rada čez Klein-Reining, iz Stevra. Linca, Budejevic, PIzna4 Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA; Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesU ir Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. nri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. nri 28 m zjutraj, ob 2. nri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči i samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA, j Mešani vlaki: Ob 9. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer, ! Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — Čas prihoda in cdhocia je označen po '■ srednjeevropskem času ki ^e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1 Ernest Hammerschmidta nasledniki MADILE, WUTSGHER * K„. trgovina žeteznin in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga 3498-23 poljedelskih strojev in orodja. „Pri Bučarju!" Premenitev trgovskih prostorov Zaradi demoliranja svoje hiše na Marijinem trgu št. 6 otvorim prodajalniške prostore začasno v Wolfovih štev. 8 na dvorišču na levo (^V li <> i n o v a li i ć Ji). 1456-1 Ivan Ev. VVutscherja nasl. VIKTOR SCHIFFER. -"'!fc>#A%f'',fc**>*A*4f'»»>#4*4f': Lepo stanovanje z dvema sobama in vsemi pritiklinau se zaradi odpeto van ja odda s 1. junije Več pove g. Alojzij Gangl n Karlovski cesti št. 32. 1455^1 Stanovanje s 5 sobami v I. nadstropju hiše št. 2; na Rimski cesti se odda s 1. avgustot Vpraša se pri F. Supančiču istotai in kuhinjska jedilna omara ceno naprodaj na 1417-) Marije Terezije cesti št. 16, I. narisi Išče se za avgust stanovanje) z eno sobo in kuhinjo, hlevom za di konja in skladščem v bližini juž: železnice. Ponudbe se prosijo na upravnist*Mo\ „Slov. Naroda". 1439- Stanovanje obstoječe iz 2 sob in vseh pritiklin, i odda takoj ali za avgust v novozt*r jeni hiši z vrtom. 1279-Pismena vprašanja pod ,.Stanovanj 25011 na upravništvo „Slov. Naroda* 1 1 miiih« »i. ---------~~~-———- ■ -- V Stožicah je nsprodaj hiša št. 41 It obstoječa iz 2 sob, shrambe in kletjo Pri hiši je sadni vrt in vodnjak. Kupu cena 3200 kron. Poizve se pri lastnici Mariji Čehuf11 Stožicah hšt. 41. - e n it S: SOLA si liri edina in najboljša za samruk na cil Popolna samo 5 K. Uspeh siguren. Ref. tantom se dajo svedoCbe po dovršei naukih. Aliiif iti kruHiilli in |irl| Ijufiljenih pesmi za eltre, s p janim tekstom: a) 85 slovenskih in hrvi skih 4 K.f b) 100 nemSkih 3 K 50 vi posto SO vin. več. Preglede dopo&lje prof. *Jc»p*ti IlunaJ 111 4 llai*i Ljubljana, Pogačarjev tr Prvi in največji izposojevalni zav za slike na svetu. Ideal vseh nazornih sredstev. V soboto, dne 6. maja 1905 zadnji dan razstave i Zanimivo potovanje po slikovi Južni Tirolski. Trident, Loppio, Riva, Valsugar S. Martino di Castrozza. Novo! "vi W Noto Razstavljeno od nedelje, 7. ma do vštete sobote, 13. maia 1905 Udobno potovanje po prekrasnem Savojskem zanimiv pohod na Montblan Veni* dan — tutll ob iicileljalt proznlUIli — odprto od 9. do i ure dopoldne In od 9. do e. \\t popoldne. Za šola in društva znižana vstopnin Z odličnim spoštovanjem U Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaj« vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'- Rezarvni zaklad K 200.000'-. Zanenjava li uskomptula Da]a predujmi na vrednostno papir]«. izžrebane vrednostne papirje in Zavaraš - rećke proti vnovfiuje zapale kupone. 1cclxzxx1 lsegro.'toi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. ikompt in Ink m« no menle. lUi (LSC Borana naročil*. ~fcJQ Podružnica v SPLJETU. Denarne vlose aprejemn