Štev. 38. V Ljubljani, dne 18. septembra 1919. Zadnja beseda. Naše ljudstvo je pokazalo v dobi resolucije, splošnega nereda in prevrata globoko razumevanje za red., državno oblast in splošno blaginjo. Drugod se jc prelivala kri, pri nas smo preživeli razpad stare in rojstvo nove države brez večjih bolečin. Po drugih krajih smo čuli o raznih pobunah, pri nas smo se vživeli v novi red in vestno vršili svoje državljanske dolžnosti. Mi kmetje vemo: pogorišče nastane v par urah, za pozidavo je trcbn dolgo čase Veliko pogorišče so sedanje razmere po svetu, ne najmanjše v naši državi. Ko pa opazujemo zidanje in graditelje, ki na; vzdignejo novo stavbo iz pepela in razvalin k novemu življenju, moramo z žalostjo v srcu vzklikniti: Vi ne gradite, ampak podirate! Vi nimate nc sposobnosti, ne dobre volje, ne znanja in spoznanja za to! Razpišite volitve, Bciili smo sc za ljudske pravice in priborili ljudstvu dokaj besede pri javni upravi in vsem javnem življenju. Sedaj je ljudstvo potisnjeno v stran, kakor še nikoli prej. Brez besede je, brez vpliva, brez javnih pravic. Ravnajo z njim kakor z nebogljenim, revnim olročičem, ki si ne more sam pomagati. Ljudstvo zahteva volitve, a naši liberalci in socialisti, ki so si pred kratkim osrvojili državno oblast, da bi goljufali krščansko ljudstvo za njegove najsvetejše pravice, pa odgovarjajo: Šest mesecev po demobilizaciji bodo volitve. Do imobilizacije jc pa še polovico večnosti. Ti, ljudstvo, pa lepo čakaj, dokler se tej liberalni brezbožni gospodi, ki te sedaj iz-žema in izkorišča, poljubi, da ti da tvojo pravice. Povsod po celem sveti: so S3 vršile volitve, ali se pa bodo v najkrajšem času vršile, pri nas ni ne duha ne sluha o tem. Svojim poslancem kličemo resno, da ne podpirajo nobene vlade, ki si ne napiše na svoj prapor: Volitve. Odirp.nje naših kmetov z izvoznicami. Pri nas zopet vlada žandar, uradnik, posebno pa davčni upravitelj. Ljudstvo jim je izročeno na milost in nemilost. Tukaj tiči krivda naših zamočvirjenih gospodarskih in političnih razmer. Ljudstvo nima zavezanih oči, da ne bi videlo javne goljufije, ki jo uganjajo pod plaščem državne oblasti. Žalostno poglavje v tem oziru je goljufija z izvoznicami za razno blago, Kazni liberalni in socialistični magnatje in GLASILO JUGOSLOVANSKE KMETSKE ZVEZE z 3 kapitalisti so ljubljenci državnih oblasti. Ti dobivajo dovoljenje za izvoz in uvoz blaga. Ti so ustvarili monopol, delajo milijonske dobičke brez vsakega truda. Kmetsko ljudstvo je prisiljeno, da le njim prodaja, oni mu narekujejo cene, ga derejo za žive in mrtve. Derejo ga pri nakupu, še bolj I ga derejo pri prodaji tujih izdelkov. Ljud-I stvo mora to gledati in je nasproti državi J in tem pijavkam brez moči. Ljudske za-! druge se re more;o razvijati, oblast jih ne ! vpošteva. Sevsda če bi se nakup in prodaja , vršila potom zadrug, bi denar ostal v ljud-1 skih rokah. Denarni mogotci v družbi s so-I cialističnimi podrepmki pa ravno tega ne j marajo. Ljudstvo naj gleda, ko si ob oo-j grnjenih mizah Jeli liberalna gospoda sa-| dove ljudskih /.uljev. In če si ljudstvo drzne . javno povedati, da je to oderuštvo, krivica, ! vncbovpdjoča krivica, 'ia oblastniki pri po-; grnjenih mizah srdito pogledajo in vpijejot ' Glejte upornike, boljševike! Kmetsko ljud-i stvo, kako dolgo boš še trpelo to nezdravo j gospodastvo? Kako dolgo boš še verjelo raznim brezvestnim hujskačem, ki hočejo I v svoje sebične namene razcepiti tvojo j združeno moč? Ni ravno slučajno, da so ! ravno v vrstah tistih, ki sedaj tako vneto vpijejo: »kmet kmeta« vsi bivši kmetski ' oderuhi, kapitalisti, izkoriščevalci kmet-! skega ljudstva, in lovci za raznimi izvoz-' nicimi. In tudi ni slučajno, da je tajništvo l te stranice v prostorih, kjer je'velekapita-j listična družba Impex in da ie strankin taf-' nik bil preje uslužben pri tej kapitalistični družbi. Z davki nas hočejo zadaviti. Ljudstvo jc na brezštevilnih shodih že povedalo svoje mnenje glede davkov, sklenilo nešteto resolucij glede dohodninskega davka, povedalo svoje mnenje o neznosni carini, ki jo pobira država. Vsi ti sklepi, vse te zahteve so romale na vsa mero-dajnu mesta. Pa kdo se meni za želje in zahteve ljudstva? Ljudstvo govori gluhim ušesom. Besedo ima davčni upravitelj, ljudstvo ima edino pravico, da plača, V vseh državah sveta je prva in najsvetejša pravica ljudstva, da določa ljudstvo ravno davke, visočino odmere in način pobiranja. Povsod je postavno določeno, da ljudstvo ni kar kratkomalo izročeno samovolji davčnih oblasti. Pri nas se za te pravice ljudstva ne zmeni živ krst. Izide naredba in mirna Bosna. Naredba se je izkotila v glavi birokrata-uradnika, ki nima nobenega stika z ljudstvom in življenjem, ljudstvo mora pa molče seči v žep in plačevati. Ali niso to docela nevzdržljive razmere? Ali veste, kam vede ta pot? Boj do konca za kmetske zahteve! j K 2 ie žc neštetokrat zahtevala, da se nai ta zakon preuredi, eksistenčni minimum zviša na najmanj 10.000 K, naj ee volijo po otčinah cenilne komisije itd. ,Vse zastonj. Ljudstvo sklepa, zahteva samo pravične in opravičene stvari, g. minister Kristan sc pa v imenu vseh teh proti ljudski bedi in pravici ljudstva smehlja .., Toda mi hočemo narediti tem neznosnim razmeram konec. Kmetje! na shode, na javna zborovanja, in če ne gre drugače na velike javne manifestacije! Mi zahtevamo volitve! Mi zahtevamo pravico in enakost! S samovoljnostjo in nasiljem proč! Mi hočemo dejanj! Prizadetim oblastem povemo resno: Ne bomo več ponavljali, izgovorili smo o tej stvari zadnjo besedo. --- ■ = Kmetje, nc zamenjavajte: Vaša naj-reč/a stranka se glasi: jugoslovanska kmetska zveza. Novoustanovljena pa se glasi: Jugoslovanska kmetijska stranka in ni vaša stranka, ker cepi kmetsko organizacijo na dvoje. Kmetje, pozor! Ali ni to razveseljivo? Vse stranke, ki jim jc bila do danes kmet deseta briga In ki niso imele ne le nobenega smisla za kmetske potrebe, temveč so jim naravnost nasprotovale in metale kmetskim zastopnikom polena pod nege, vse te stranke se danes kar cede ljubezni do kmeta. Pozabile so vso svojo kmetu naravnost sovražno zgodovino in sipljejo obljube na kmeta kakor mano iz nebes. V vseh zadnjih 25 letih je bila edina Slovenska ljudska stranka, ki je delala za kmeta tako, da je danes naš kmet po svoji izobrazbi in gospodarskem napredku prvi ,v Jugoslaviji. Ljudska stranka je iztrgala naše kmete iz krempljev oderuških trgov-'ccv !n gostilničarjev, ustanavljala zadruge, delala za izboljšanje hlevov, pašnikov, živine, ustanavljala ljudske šole itd.: toliko cgromnega dela pod vodstvom pokojnega dr. Kreka, da sc nobena ljudska Stranka v tako kratki dobi ne more pona-feati s takim uspehom kot se slovenska ljudska stranka. Kje so bile takrat druge stranke? Liberalna stranka je večkrat očitala naši stranki, da dela samo za kmeta in je nagajala tašim kmetskim poslancem, kjer je le mo-jSla. In glejte, danes piše liberalni dr. Ku-kovec v »Slov. Narodu«, da je liberalna ■tranka pravzaprav »kmetska« stranka. Strmite: kljub temu, da je liberalna stranka poslala v Belgrad same doktorje, kljub temu, da v prvi vrsti podpira same kapitaliste, je to seveda »kmetska« stranka. Druga je novoustanovljena Samostojna kmetska stranka. Vodijo jo bivši liberalni podeželni trgovci in gostilničarji, mesarji in veleposestniki. Do včeraj so zvesto trobili v liberalni rog in za ljudske potrebe niti vinarja žrtvovali, danes hodijo po shodih, sipljejo obljube na kmete, zabavljajo čez duhovnike, dasiravno so le ti 21 l velikokrat vse svoje premoženje izdali ta ljudske potrebe in vse žrtvovali za ljudsko izobrazbo. Liberalni gostilničarji in trgovci bi radi zopet debili kmetsko ljudstvo v svojo oblast, zato so si ustanovili kmetsko stranko. Najnovejši prijatelji kmetov so pa -— strmite — socialni demokratje, ki so bili dosedaj najhujši nasprotniki kmetov, »Kmet je oderuh«, ta klic, ki se je slišal med vojsko vsak dan, ta klic je predvsem izšel iz socialno-demokratskih vrst. In so-cialno-demokratski list »Zarja« je zapisal svoj čas te-le besede: »Agrarci (to so kmetje in njihovi zastopniki v državnem zboru) so najstrupenejši sovražniki vsakega napredka zdravega delavskega varstva. Svoje sinove pošiljajo v mesta, kjer tlačijo mezde, ali pa se zatekajo kot stebri reda k policiji, k orožništvu ali pa finančni straži. Če demonstrira delavstvo proti njih oderuškim očetom, potem mu kmečke pesti sinov razbijajo glave, ga vlačijo v ječec itd. In na Mažarskem so socialni demokrati s kmetom tako grdo delali, da ogrski kmetje danes niti slišati nočejo več o njih in so pripravljeni rajši sprejeti najslabšo vlado, le socialnc-demokratskc ne. In glejte, socialno-demokratski list »Ljudski glas« jc danes poln ljubezni do kmeta, našteva krivice, ki sc gode kmetom in ki jih je prepisal iz Domoljuba po poročilih naših kmetskih zvez ter napoveduje — novo kmetsko organizacijo, da bo ja naš kmetski stan še bolj razbit. Ta nova kmetska organizacija se bo imenovala »Gubčeva zveza«. Kakšen namen morejo pač imeti socialni demokrati pri tej svoji Zvezi? Ljubezen do kmeta jih ne vodi, to je gotovo, k«r bi jo že dosedaj lahko pokazali, pa je niso, pač pa so kmetskim zahtevani nasprotovali, kjer so le mogli. In kadar pridejo do vlade, kakor se je to pokazalo na Mažarskem, tudi ne store za kmeta ničesar, razen da ga izmozgajo do konca. Njihov namen je očividno ta: Socialno-demokratskih delavcev je premalo, da bi napolnili njihovo blagajno, iz katere :>o delavski voditelji sijajno plačani. Zato naj pride na pomoč — kmet. Kmet naj pomaga s svojim glasom in z denarjem social-no-demokratskemu delavstvu na konja, zato da bo potem paševal socialnodemo-kratski delavec — nad kmetom. Socialni demokratje so tudi najhujši sovražniki vere in Cerkve in tega tudi ne skrivajo, kakor to delajo liberalci. Vero iz šol in družin venkaj in tudi v javnem življenju nima vera nič opraviti. Razporoka ali še boljše povedano; novo suženjstvo žene naj se zopet prejkoslej uvede. Toda socialnodemokratski delavci niso za enkrat še tako močni. Pomagajo naj kmetje, zato so ustanovili za nje Gubčevo Zvezo, kot priprego socialnodemokratskemu pa-rizarju. Kmetje, če hočete biti priprega socialnim demokratom in g, Kristanu, ki se posmehuje, kadar naši ljudski zastopniki v narodnem predstavništvu predlagajo odpravo carine, potem le v Gubčevo zvezo oziroma v socialnoderaokratsko hlapčevstvo! ! Kmet pa, ki se zaveda svojega stan,« bo pristopU h »Kmetski zvezi«, & jI na prava kmetsRi organizacija. Ilorce biljejo iz nas. Kdo? Gospodje v Parizu, Naši zastoj niki niso podpisali še mirovne pogodbe ker je v njej neka postavka, po kateri mol ramo dati narodnim manjšinam v državi največjo svobodo. Pa to še ni nič napač. nega. Poniževalno je pa to, da se smejo radi tega druge države zmerom vlikati v naše posle, če je prav ali če ni prav Tako bi Ita) ija vedno držala svoje dolge in strupene kremplje v našem mesu. Pa so zahtevali naši zastopniki, da naj se tudi Italija obveže, da bo dala pol mi-lijonu Hrvatov in Slovencev, ki pridejo v italijansko suženjstvo, pravice narodnih manjšin. Tu so pa bili pariški gospodje mnenja, da to ne gre. Vidite, to je pravi-ca, ki jo dele brezverski framasoni. Kjer ni vere, ni pravice. Italijani pa še prav posebno norce brijejo iz nas. Da Reka nc bo italijanska, to je bilo že do malega zgovorjeno. Te dni pa pridrvi norčavi italijanski pesnik d'An-nunzio v Trst, nabere nekaj kompanij italijanskih vojakov, maršira z njim na Reko, razoroži angleško posadko, sc posiavi na balkon vladne palače in zakriči: V imenu italijanskega kralja proglašam priklopitev Reke Italiji. Množica reških potepinov, ki živi samo od boja in ulice, pa zakliče: Evviva Italia in Reka je italijanska, gospodje v Parizu, Jugoslavija in Amerika in cel svet po vrhu naj sc pa v uh piše. Pri nas pa sc prerivajo za ministrske stolec liberalci in socialni demokratje, mečejo krščanski nauk iz šol in pustijo ve-rižnikc, da še naprej kmete odirajo, 400 uradnikov — velikanski uspeh beigrajske vlade. Pred par tedni so sestavili liberalci in socialni demokrati vlado, dasi jc dr. Korošec kot najspretnejši politik naglašal, da morajo sedaj sodelovati vse stranke, ko bo treba reševati najnujnejše državne potrebe; davek na vojne dobičke, valuto, volilni zakon. Toda nič ni pomagalo: liberalci in socialisti so hoteli vladati. In kako so vladali v teh par tednih? Ko je šlo za drugo branje o postavi, da se zniža carina, je ostala zbornica nesklepčna, dasiravno je celo opozicija poslala toliko poslancev v zbornico, da bi lahko sklepali. Tod« vladnih — liberalnih poslancev — je toliko manjkalo, da niso mogli sklepati, sami hočejo vladati — pa niti v zbornico ne pridejo. Pač pa so vladali na drug način: kakim 400 svojim pristašem so med tem preskrbeli mastna uradniška mesta: To je bilo vse delo liberalno socialistične vlade. Pač, Se nekaj. Objavili so neki zakonsKi načrt. Morda mislile načrt o davku na volne dobičke, morda načrt, kako pravično urediti dohodninski davek, morda kaKO zboljšati valuto? Kaj še? Ampak načrt kako krščanski nauk polagoma vreči > šole. To je bilo vse delo Hberalno-k*p»W' listične vlade. Žalostno je, a reči moramo, da tako žalostnih vlad še rajnka Avstrija ni imela, katero so ravno njene vlade strmoglavile v prepad, V Parizu se L ras norca delajo, Italijani nam csle kažro, Rumuni brusijo m?-če, v Avstriji delajo postave, kako nas gospodarsko nadkrilit', Amerika pa nam «d-miče, Francozi in Angleži nas pomilovalno odriva o — v Be)g;adu se pa liberalci in socialisti lovijo za ministrske stoice, medtem pa verižniki i>: kmetskih žepov iahricirajo milijone, cevčne oblasti pijejo kmetu srčno kri — lo je vlada liberalcev in socialistov. Kljub tem krivicam se še vedno socialisti prilizujejo kmetom, liberalni gostilničarji in magnatje pa pod krinko Samostojne kmetske stranke delajo na vse kriplje, kako bi razbili kmetske vrste. No, vlada je sedaj šla. Svojo nalogo je izpolnila: preskrbela je svojim pristašem mastnih mest in pljunila je na Cerkev, pa je srečna. Sedaj vsi liberalci naglašajo, da morajo v vladi sodelovati vse stranke, do pičice isto, kar je naša stranka takoj od začetka zahtevala, dasi so hoteli liberalci dr. Korošca zaradi tega križati. Kmetje! Mislite na ustanovi tev kmetskih pisarn ter nakupovalnih in prodajnih zadrug. Iz Kmetskih Zvez. TOPLICE. V seri Kmetske zveze, ki se je vršila v nedeljo dne 7. septembra, so bile sprejete sledeče resolucije: 1, Poziva se Jugoslovanska Kmetska cveza, da deluje na to, da bo v prihodnje volilna postava taka, da nc more biti izvoljen v kmetskih občinali za župana noben gostilničar niti trgovec, ker isti gledajo po večini na svojo korist, in ne na koristi kmeta. 2, Poziva se Jugoslovanska kmetska zveza, da deluje na to, da se ustanovi v (Toplicah gospodinjski tečaj, ki naj se vrši v mesecih december—februar, ker je v teh mesecih najmanj dela. Tečaj bo.ii trimesečen, 3, Ker je letina po toči, črvih im po-vodnji skoro popolnoma uničena, naj se zniža ali popolnoma odpravi najemnina pri v zakup danih zemljiščih veleposestnika kneza Auersperga, katerega veleposestvo preide skoraj v državno last, (Kmetska zveza v Toplicah naj upošteva nasvete, ki so ji poslani v pismu od tajništva Jugoslovanske kmetske zveze,) AJDOVEC. Dne 31, avgusta je imela naša Kmetska zveza svojo sejo. Med drugim je bilo sklenjeno tudi sledeče: 1, Odločno zahtevamo, da dobijo pri proizvedbi agrarne reforme hosto in zemljišča revni ljudje in ne razni bogataši JDS, Id slkušaijo s pomočjo raznih liberalnih doktorjev: priti do raznih parcel* Agrarna reforma se mora izvesti nepristransko, 2. Pozivajo se davčne oblasti, da upoštevajo letošnjo slabo letino. Ker cenijo vsako najmanjšo stvar, naj cenijo tudi škodo, ki jo delajo črvi in črv po polju. Koruza, glavni živež, je letos vsled tega zelo slaba. 3. Pri raznih trgovcih se dobi sladkor za jajca, drugače ne. Sol se dobi na sladkorne karte, drugače je ni dobiti. Sladkorne karte so prestare in mnogi jih več nimajo, ker je sladkor predrag. Prodaja soli naj se drugače uredi. Sploh naj se nabavi toliko soli, da jo bo dovolj za vse. (Jugoslovanska kmetska zveza prosi, da se odgovori na njeno pismo in to kmalu.) CERKLJE NA GORENJSKEM. Na Mali Šmaren se je vršil v Ljudskem domu dobro obiskan shod Kmečke Zveze. Govoril je naš poslanec Iv, Brodar o delu v parlamentu in o potrebi združenja v političnem in gospodarskem oziru; zlasti nam je priporočal združenje v gospodarskih zadrugah. Ljudje so z zanimanjem sledili njegovemu izvajanju in mu po poldrugo uro trajajočem govoru navdušeno ploskali, kar pri nas do sedaj ni bila navada. Po govoru Iv, Brodarja nas je pozdravil v imenu neodvisnih kmetov bivši liberalni agitator Jože Jenko mlajši, p, d. Babičev iz Zg. Brnika. Povedal je, da se popolnoma strinja z izvajanji Broidarjevi-mi, da pa ne zaupa gospodom, ker so napravili vojsko in njega poslali v Sibirijo. Povedal je tudi, da je slekel liberalno srajco, da je njegov program duhovnikom naklonjen in še druge take reči bi rad povedal, pa ni mogel prekričati hrupa, ki so ga zagnale naše žene. Na vsako besedo je dobil krepak odgovor in prav malo je manjkalo, da ga ženske niso vrgle na cesto. Naši pošteni kmetje vedo, da je njihova rešitev v Kmetskih Zvezah in gospodarskih zadrugah; zato pa raznim fantkom, ki trobijo danes V liberalni rog, jutri pa v neodvisni kmečki rep J, D, S., kažejo, gredo drugam norce brit, mi jih že preveč poznamo, Čitateljem »Dom o.v i n e « priporočamo Lovrenčičevo »Zgodovino Cerkljanske fare«, da jim ne bo treba brati suhoparnih izvlečkov g. J. L. To knjigo dobiš pri nas lahko v vsaki hiši, IZ KRANJSKEGA OKRAJA Za naš okraj se je ustanovila kmetijska zadruga, katera je že pričela poslovati, Sedaj nakupuje krompir in fižol. Dobivala bode tudi vse glavne potrebščine, kar rabi naš kmet. Z ustanovitvijo te zadruge je dosežen velik uspeh za našega kmeta; ne bodo mu več staviE cen trgovci in razni prekupci. Pozivamo vse kmete kranjskega okraja, predno kak svoj pridelek prodajo, naj ga najprvo ponudijo kmetijski zadrugi v Kranju; sedež pri Jelenu, v pisarni Kmečke Zveze in kmetijske zadruge, Kmetje, podpirajmo sebe, sebi dajmo dobiček, prilika rnum je zdaj dana! Marijina cerkev za sežiganje mrličev. Nova »Samostojna kmetska stranka« posebno rada povdarja, da obstoji na Če« škem tudi kmetska (agrarna stranka) in se ji primerja. Da bomo videli, kakšna j* ta češka agrarna stranka, naj služi v pojasnilo poročilo, ki ga je prinesel »Večerni list«, ki piše; »Češki svobodomiselci zahtevajo, naj se katoliška cerkev sv, Miklavža v Pragi spremeni v gledališče. Sedaj prihajajo tudi češki agrarci in zahtevajo, naj se Marijina cerkev s samostanom pri Kralovicah pri Plznu spremeni v krematorij, poslopje za sežiganje mrli« če v. Po naukih katoliške cerkve je mrliče prepovedano sežigati. Agrarni list »Češki kraj«, ki izhaji v Plznu, piše: »Prvi okrožni krematorij v zapadoi Češki bi se dal urediti lahko in naglo t krakvickem okrožju. Blizu mesta KralovU je prekrasna, stavbinsko in arhitektonska čudovita, starodavna, znamenita samostan« ska stavba s cerkvijo, Marianska Tynice zvana. Ta krasna stavba z visoko, vitka kupolo, kar izziva za krematorij,« Nato popisuje, kako bi v dolgih hodnikih lahko bil shranjen v posodah pepel sežganih mrličev, samostanske cerkve pa bi se spremenile v mrliške shrambe itd. Pristavljamo, da so češki agrarci spočetka prav tako lovili kmečko ljudstvo na' svoj lim, kakor to delajo danes »Samostojni«, pri nas, izjavili so, da niso proti veri tako prepričevalno, da so jim verjeli celo nekateri duhovniki. Voditelji teh čeških agrarcev pa so prav tako od ljudstva' itani veleposestniki in druge take pijav-e, kakor pri nas vidimo, da na čelu »Samostojnih« korakajo od ljudskih žuljev obogateli bogataši, ki jim je ljudstvo le lestva za dosego osebnih koristi ter proti« krščanskih bojnih ciljev.« Tedenske novice. Jugoslavija. ) Železniška zveza Pariz - Carigrad, takozvani Orient-ekspres, ne bo šla ve4 kakor pred vojno skozi Nemčijo im čez Du-naij-Budimpešto, temveč skozi Ljubljano, Zagreb in Belgrad. V trgovskem oziru b« ta proga za Jugoslavijo velika pridobitevl j Neverjetno, ali resnično. »Slovenski narod« poroča: »Svoječasno smo poročali^ da so v Špilju zaplenili nekemu Židu ogromno količino zlata, ki ga je hotel vtihotapiti preko meje v Avstrijo. Tri dni kasneje se je vrnil ta Žid v Špilje in prinesel sabo izvozno dovoljenje za zlato iz Beograda. Kdo mu je dal to izvoznico in zakaj s« mu je dala? Dotični Žid se piše Rappa-port.« Mi pa še pristavljamo, da so v bel-grajski vladi sedeli sami liberalci in 90ci-ani demokrati! j Slovenski uradniki zapuste Belgrad, Med slovenskim uradništvom še opaža I močno gibanje, da korporativno zapuste Belgrad. Železniški uradniki so Belgrad že zapustili. Ta odhod uradništva je pripisati oezadovoljstvu radi nekaterih nesoglasij. Iz tega se vidi, da so razmere v Srbiji še tako zaostale, da našim uradnikom, ki so dosti izvežbani ni mogoče ostati v Belgradu. Zato je pa popolnoma izključeno, da bi celo državo v vseh podrobnostih vladali iz Belgrada, kjer nimajo danes — po pravici povedano — še dosti pojma o moderni upravi velike države. Vsaka pokrajina imej svojo vlado, ki pozna razmere ljudstva, skupni naj bodo le veliki okvirni Zakoni. Toda čim slabše vladajo v Belgradu, tem bolj tišče liberalci, da naj govori eamo Belgrad. j Za 2 milijona lastnega papirnatega drobiža namerava znova izdati zagrebška mestna občina. j Cena prikuham v Zagrebu. Zagrebški mestni magistrat je v sporazumu z gostilničarji in hotelirji določil ceno za pri-kulie 2 K za obrok. Doslej je stala pri-kuha v zagrebških gostilnah 2 K 50 v. j 3500 brezposelnih vagonov stoji že mnogo meseccv na progi Zemun-Novi Sad. Vagoni so natovorjeni z raznim vojnim plenom, ki bi se moral spraviti pač kam drugam, a tako se kvarijo vagoni, ki bi jih vrhu tega tako krvavo potrebovali za promet. Železniški minister je že od začetka rem pri liberalni stranki. ilcmsče novžce. '! Jakoba Kušarja z Notranjih goric, načelnika Samostojne kmetske stranke, ki sc v zadnjem »Kmetijskem listu« zaganja v duhovnike, češ da so kmeta trdno v pesteh držali, ponižno vprašamo, kdo je bolj držal kmeta v pesteh kot liberalni gostilničarji, trgovci in magnatje, ki so danes največji kričači za »Samostojno kmetijsko stranko«. Vprašamo g. Kušarja, kdaj je on le eno tisočinko tega žrtvoval za našega kmeta časa, talenta in premoženja, kot n. pr. dr. Krek, ki je bil duhoven, dr. Jeglič, ki je duhoven, in nebroj drugih duhovnikov, ki so velikokrat žrtvovali svoje poslednje krajcarje za ljudsko izobrazbo, večer za večerom brezplačno delali v izobraževalnih društvih, dan za dnevom zastonj se ubijali po raznih zadrugah, med vojsko brezplačno spisali na tisoče {»rošenj, ljudem šli na roko v dušnih in te-esnih zadevah itd. Kje se je kaj takega slišalo o liberalnih magnatih, gostilničarjih in trgovcih, ki danes tako vpijejo po 6hodih »Samostojne kmetske stranke«? Povejte, kje? In če semintja kak duhovnik ni povsem storil svoje dolžnosti, ali ni splošna ljudska obsodba ravno pričala, da ljudje pri duhovnikih tega niso navajeni. Zakaj mečete zaradi par duhovnikov, ki niso storili svoje dolžnosti, blato na vse druge, o katerih natančno veste, da so šli ljudstvu vedno in povsod na roko. Ali Vas ni sram vede in hotž tako blatiti duhovnike, medtem ko na drugi strani pov-darjate, da ste krščanska stranka? Zakaj ne udarite v isti meri po liberalnih krč-marjih in trgovcih, ki res kmete trdno v pesteh drže? Ali se jih bojite, ali z njimi držite? Da, delati za ljudstvo je teže kot pa kričati za ljudstvo. d Shod obrtnikov se bo vršil v nedeljo dne 21, septembra dopoldne ob pol deseti uri v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani, Komenskega ulica itev, 2, Na dnevnem redu je: 1. Otvoritev ah oda in poročilo predsednika obrtne zveze v Ljubljani. 2. Obrtna organizacija. Poroča gosp. stavbenik Iv, Ogrin. 3, Jugoslovanski Obrtnik. Poroča dr. Ivan Stanovnik. 4, Ustanovitev Jugoslovanske obrtne zveze, 5. Slučajnosti. — Naše obrtnike prosimo, da se za shod takoj prijavijo po dopisnici na naslov: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani, Sodna ulica št. 11. Kdor reflek-tira na skupno kosilo, naj to na priglasilu pripomni. Obrtne zveze naj takoj določijo za shod svoje delegate in jih priglasijo. Priglašenci dobijo vstopnico na diod pred otvoritvijo v Rokodelskem domu. — Obrtniki, agitirajte za obilno udeležbo, da boste iz vseh krajev častno zastopani. Gremo na resno delo in hočemo politično organizacijo obrtnikov V. L. S. dosledno in enotno izpeljati, d Prosta vožnja invalidov po železnicah. Svoj čas je ljubljanski korespondenčni urad prinesel obvestilo, da bo invalidom dovoljena prosta vožnja po železnicah in jc to objavil po vseh ljubljanskih dnevnikih, po katerih je posnel obvestilo tudi Domoljub. Na vprašanja, kaj je s to zadevo, odgovarjamo, da dokler tega ne objavijo Službene novine, uradni list belgraj-ske vlade, toliko časa o prosti vožnji ni govora. Pripominjamo pa, da imajo železniško ministrstvo že od začetka v rokah liberalci in da zato stvar nikamor naprej ne pride. Čemu potem obljube delajo? d Svarilo in poziv. Zvedeli smo, da neki slovenski denarni zavod v Ameriki kupuje od v Jugoslavijo se vračujočih izseljencev dolarje in sicer dolar po 24 K. Za znesek v kronah da ček na enega zagrebških denarnih zavodov. Dolar pa stane mnogo več, danes n. pr. celo 49 K. (Ljubljanske banke plačajo največ 45 K.) Na to se opozarjajo vsi oni, ki imajo svojce v Ameriki, kateri se nameravajo vrniti. Opozorite jih takoj pismeno na to razliko v ceni ter jim pojasnite, da koristijo sebi in svoji domovini, če prinesejo dolarje seboj. Če pa nočejo ali pa ne morejo vzeti seboj gotovine, pa naj založe denar v kakem popolnoma zanesljivem denarnem zavodu v Ameriki in prinesejo seboj čeke, ki se glase na dolarjž in tu se jim bo izplačal znesek v kronah. d Sprejemanje nepravilno žigosanih bankovcev. Od davčnega urada smo prejeli pojasnilo, da se nejasno ali dvoniiiivo žigosan! bankovci sprejemajo v plačilo pri vseh državnih blagajnicah, O kaki l.az-nivcsti glede takih bankovcev sploh r.e more biti govora, ker veljajo taisti po izdanih predpisih za polnovredne. Da se tedaj ljudstvo ne bega ter da se olajša in omogoči javni denarni promet, bodi zlaiti trgovcem in obitnikom pojasnjeno, da je odkloniti le take bankovce, ki nosijo oči-vijno ponarejeni žig, kar pa se da v slc-heaicm slučaju, jo li žig pristen ali ne, lahki p'.cst|r ti. d Pozdravi iz italijanskega ujetništva: Nebroj prisrčnih pozdravov vam pošiljamo iz voj. ujetništva v Italiji, kakor tudi vsem bralcem »Domoljuba«. Smo tukaj iz vseh d"lov naše Jugoslavije ter že komaj čakamo na rešitev. Kako nam gre, rajši ne omenjamo. flPucH nič n« verno, kako je dop ma, ker 1« malokateri dobi kako pisanje, Mnogo bi imeli ie pisati, pa žal OL pripu-ičeno. Kaj reč po »rečni vrnitvi 6e enkrat pozdravljamo vas tam v, domovini, posebno ie vse znance, Janez Otfrfz, Itei fan Esl, Lauaeger Albin, Matevž Kos, Jotna dovoljenja. Glasom neoficijalnih in-ormacij izdajata do nadaljnje drugačne ureditve take potne liste samo italijanski misiji na Dunaju in v Celovcu, d Kranjska industrijska družba. Kakor poročajo dunajski listi, bodo pogajanja zaradi prodaje delnic Kranjske industrijske družbe v kratkem dosrpela do uspešnega zaključka. Veliki sedanji delničarji v okrilju dunajske Bodenkreditanstalt so se odločili, da prodajo polovico delnic, Kupnina bo plačana v lirah. Tako bodo imeli lahko eno gospodarsko postojanko v Jugoslaviji več. d V Ljubljani manika stanovanj. Mnogo vagonov v Dravljan in pri Vodmatu mora zato služiti za stanovanje revnim družinam. Pa poleti se že še živi v vagonih, čeprav z največjo težavo, pozimi pa bo to nemogoče. Vlada je sestavila komisijo, ki sedaj išče po Ljubljani stanovanj. Pravijo, da je še mnogo hiš, kjer stanujejo razni vojni dobičkar^, katere imajo še dovolj sob na razpolago. Iskalci stanovanj so imeli 14. septembra shod v Mestnem domu, kjer so se upravičeno kregali proti takim razmeram in pozvali komisijo, naj hitro dela. d Začetek šolskega leta 1919 20. Po odredbi gospoda poverjenika za uk in bogočastje se začne šolsko leto 1919/20 z vpisovanjem dne 22. septembra 1919. Ta začetek velja, za vse javne in zasebne srednje šole in za vse ljudske šole. ki so na kr.iju srednjih, oziroma meščanskih šol, Ostale ljudske šole so začele šolsko leto v normalnem času, d V zavod Sv. Stanislava prihajajo gojenci dne 25. septembra. Izpiti se prično ob 11. uri. Sv. maša bo 26. septembra. d Školja Loka. Začetek šole v dekliškem zavodu pri uršulinkah — ljudska in meščanska šola ter učiteljišče — bo dne 23. septembra (torek) s sv. mašo ob 9. uri. Oglasiti se je v svrho vpisovanja dan poprej, 22. septembra, pri samostanskem predstojništvu, d Deželna vlada razpisuje večje število štipendij za izobrazbo na raznih tehničnih, trgovskih in obrtnih šolah. Pri razdelitvi ustanov se bodo upoštevali tudi obrtniki, ki se hočejo na kaki inozemski šoli izpopolniti. Želeti bi bilo, da se preglase ukaželjni, že izučeni mladeniči tapetniške, sedlarske, strojarske in lončarske obrti, katerim bi bilo tako omogočeno obiskovati 6pecijelne obrtne šole, katerih pri nas nimamo. Prošnje je vlagati do 19- It deželno jiulali Natančnejša _daje urad zla pospeševanje lobrti, bljana, Dunajska cesta 22. Id Nočno delo pri pekih odpravljeno, eriketi dne 30. julija ia dne 4 avgusta |919 pri poverjeništvu za socialno skrb Je sklenilo, da se nočno delo odpravi začne dogovorno obojestransko z aem 13, septembra z delom v vseh de-»vnicah v pekovski obrti od 4. ure zjutraj, d Peta itevilka »Jugoslovanskega Rrtnika« je izšla in prinaša zelo zamlmi-tvarino. Obrtniki opozarjamo na ta za pbrtnike zelo aktualen list. Naroča se v Ljubljani, Sodna ulica 11. »Stična«. Tak je naslov 68 strani bro-teči knjižici, ki io je spisal bogoslovni profesor dr. Josip Srebrnič. Knjižica popisuje giodovino samostana, ki Je v prejšnjih sto-tiih imel velik vpliv na napredek ir ir.v Jbrazbo naših ljudi. Knjižico krasi 15 slik. rav je, da se naše ljudstvo zopet bliže seznani s tem samostanom in njegovim jKvljenjem. Knjižica stane samo 1 K 80 v. ln se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. d Avtobus vozi pošto, ljudi in prtljago-Vino vsak dan iz Novega mesta proti Krškem in iz Krškega proti Novem mestu, (z Novega mesta odhaja ob 6. uri in 30 minut zjutraj in pride v Krško ravnoprav do vlaka, ki vozi ob 9. uri iz Vidma v Zagreb. Iz Krškega odhaja avto ob 3. uri popoldne, toraj pol ure pozneje, kp pride vlak iz Zagreba na Vidcm-Krško ter pride T Novo mesto okrog pol 6. ure zvečer, tedaj zopet prav do vlaka proti Belokrajini ali proti Ljubljani. Na vozu ima prostora do 20 oseb. Cena za 1 kilometer znaša BO vin., do Krškega 20 kron. d Cela pošiljatev tobaka ukradena. Cela pošiljatev tobaka za Metliko jc bila med vožnjo na progi Novo mesto — Črnomelj pokradena. Tatovi sedaj s tem tobakom verižijo po BeHkrajini in sosednjem Hrvaškem. d Ogenj. O polnoči od petka na soboto je zažgala zločinska roka kozolec posestnika Matevža Jerasa v Šmartnem pri Tuhinju. Kozolec je bil s slamo krit in izven vasi. Obložen je bil delno z ovsom. Brezvestni človek je zažgal na obeh koncih, tako da ni bilo mogoče gasiti, ker je bila preje vsa streha v ognju preden so ljudje ogenj opazili. d Ogenj je nastal 10. septembra t, 1, v Cegelnici pri Novem mestu. Oškodovana sta posestnika Kukman in Pavlič. Zgorel je pod, senica, hlev in kozolec. Zažgali so zopet otroci. Na pomoč so prihiteli vrli železničarji, ki so pomagali ogenj pogasiti, d Vlom v cerkev. Neznani lopovi so vlomili v podružnico sv. Jurija v Bistrici pri Tržiču v nedeljo ponoči. V zpkristijo niso mogli, zato tudi ni druge šikode nego poškodovana vrata. d Žena zaklana vpričo moža. Pri Divači ob nekem križišču cest stoji gostilna Mahorčič. Dne 3. septembra so prišli zvečer tik pred policijsko uro trije italijanski vojaki, od katerih je Mahorčičeva žena enega poznala in mu je to tudi povedala. Ko so že odhajali, se dva obrneta nazaj, namerita puško proti Mahorčiču in mu za-povesta, da se ne gane. Tretji pa se z nožem zagnal aa ženo in Jo zabodel v .mat Ko Je žena ležala vkrvi, je moral mož izročiti roparjem blagajno z 8000 lirami, na kar eo vojaki zbežali, ženo so hoteli umoriti, ker je enega poznala. Rana Je težka, toda upati je, da bo žena okrevala, Roparjev š« niso izsledili. d Ogenj. Na Polju pri Boh. Bistrici je zgorel pretekli teden kozolec Janeza Rozmana p. d. špana zgornjega. Zažgali so otroci, ki so se igrali z očalno šipico in koncentrirali solnčne žarke. V nevarnosti je bila vsa vas Polje, k sreči je pihal veter v nasprotno stran, Škode je nad 10.000 K. Ker je posvetil sedanji odbor Gasilnega društva na Boh, Bistrici vse svoje delo dramatičnim predstavam, je nujno potrebno, da vzame občinski odbor požarnovarnostno organizacijo po vseh vaseh naše občine v lastne roke, ker sc sicer lahko pripeti, da bodo namen gasilnih društev napačno razlagajoči gospodje gasilci, dohajali prepozno na kraj nesreče tudi pri boij resnih slučajih. — Eden izmed navzočih. d Zadavila je svojo 76 letno mater Nežo Goli v noči od 4. do 5, septembra v Pečicah škocijanske župnije na Dolenjskem 43 letna samska hči Marija. Vzrok: Domače razprtije. Morilka je zločin priznala. Priznala je pa lugi nek požig iz prejšnjih let. Zločinko so odvedli začasno v sodnij-ske zapore. d Kdo kaj ve o Boštjanu Dobovšek, B. 655, Jerome Arizona, Amerika, ki se že od 1. 1914. ni nič oglasil. Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, da bi to poročal njegovi ženi Mariji Dobovšek, Razbor, Loka pri Zidanem mostu. Cerkvene vesti. c t Fr. Riharju, župniku v Mekinjah, se odkrije in blagoslovi nagrobni spomenik v nedeljo, 21. septembra, ob 3. uri popoldne. Na grobu zapoje društveni moški zbor dve nagrobnici. V društvenem domu pa priredi Izobraževalno društvo svojemu ustanovitelju in 16 let neumorno delavnemu predsedniku v spomin primerno slav-nost. Začetek ob pol 4. uri. Opozarjamo na to nrircrlite'' njegove prijatelje — sploh vse, ki so ga poznali — posebno pa okoliška izobraževalna društva. Pridite v obilnem številu in pokažite, da znate ceniti spomin moža, ki je vse svoje moči posvetil izobrazbi ljudstva. Pri tej priliki bo v Domu prvič zažarela elektrika. Gospodarska obvestila. g Padanje krone. »Politika« se v posebnem članku bavi z vprašanjem padanja kurza avstrijske krone in trdi, da je zadnji mesec kurz avstro-ogrske krone v Ženevi znašal 13, potem 10 centimov. Parkrat je kurz krone padel tudi pod 10 centimov. Na naši borzi so se gibale cene od 30 do 32 dinarjev za 100 kron, kar odgovarja razmerju med frankom in dinarjem v Ženevi. Še pred tremi mesci, ko je kurz avstro-ogrske krone padal, so listi izjavljali, da preti Avstriji denarni polom. To stanje se do sedaj ni izboljšalo. Zavezniki se trudijo, da izboljšajo pridobitno stanje Nemške Avstrije, Tudi londonski borzni listi se ba-vijo z vprašanjem kurza valute in pravijo, i da to stanje škodi ostali Evropi. Rešitve za Nemško Avstrijo je treba iskati v Ameriki. Kot jamstva za posojila se morajo uoorabiti rudniki, obdelana zemlja itd. g Izvoz lesa. Vse prošnje za dovoljenje Izvoza lesa se morajo nasloviti na Šumsko centralo v Belgradu in vložiti pri podružnici Centralne Uprave v Ljubljani. V prošnji mora biti natančno navedeno: naslov pošiljatelja, nakladalna in namembna postaja, naslov prejemnika, množina, vrsta, kakovost in vrednost lesa in zadnja železniška postaja v Jugoslaviji, g Ponudbe za kože. Za ponudbe zajčjih' kož ter kož domačih zajcev prosi nemško-avstrijski urad za trgovski promet, podružnica Ljubljana, Resljeva cesta 1. g Cene goveje živine na Hrvatskem 60 padle na 6—7 K za kilogram žive teže, goveje meso se pa še vedno prodaja pO 16 K kilogram. Konsumenti so mnenja, da to ne gre in zahtevajo, da se cene gove-; dini takoj znižajo. g Živinski sejmi so po celem Slovenskem Štajerju zaprti, ker se je v velikem pojavila pri goveji živini kuga-slinovka, V naše kraje se je zanesla ta nevarna kuga iz Hrvaškega. Da se slinovka še bolj ne raznese po naših krajih, svetujemo, naj živinorejci vsak posamezen sumljiv slučaj takoj naznanijo okr. živinozdravniku. g Gospodarsko pogodbo med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo so sklenili v Belgradu, kakor pišejo nemški listi. Nemška Avstrija dobi ogromne množine živil ki drugih surovin iz Jugoslavije. Jugoslavija pa bo dobila iz Nemške Avstrije železa, papirja, vžigalic, soli, pohištva, strojev itd., kolikor bo hotela. Dunajski listi pišejo, da bo Jugoslavija ena najbogatejših držav. — g Že lev v Ameriki. Kakor poroča »Algemeen Handelsblad«, se ceni letošnja žetev pšenice v Zedinjenih državah na 923 milijonov mernikov (bushelov), t. j. 6 milijonov mernikov več kakor lani in 132 milijonov mernikov več kakor je znašala povprečna žetev zadnjih pet let. Drugod po svetu. p Čehi na Slovaškem hočejo uganjati svojo protiversko politiko. Ker se ljudstvo brani in je začelo zaradi tega mrziti češko gospodo, se »Slovenski Narod« razburja. Liberalci bi pač povsod radi, da bi ljudstvo hvaležno sprejemalo brce, ki mu jih dajejo svobodomiselci. p Goljufija čeških socialistov. V praški mestni hranilnici so prišli na sled velikim poneverbam. Tisti, kd je poneveril, je zaigral denar pri hazardnih igrah, katerih sta se udeleževala celo dva ministra. Pripominjamo, da pripadajo češki ministri socialistični in agrarni stranki, ki sta obe protiverski. p Za češke šole na Dunaju sc bore Čehi. Dunajski občinski svet je sklenil, da kljub zahtevam mirovne pogodbe ne dovoli čeških šol. Čehi pa tudi nočejo pošiljati svojjh otrok v nemške šole. Kmetje, zapomnimo d: mi smo v kmetskih zvezah, oni, ki cepijo naše kmetske vrste, so v „Kmetski stranki". ~ ~ 4a=* VESTM^pMVSKE ZVEZE o Sv. Gregor. V nedeljo 7, septembra Ste slišali? To je sra-motal Ne preneha s svojo propagando. Madlzeder, hočem, da odslej zanaprej zanesljive osebe siražijo hišo, v kateri prebiva, da pazijo na vse kaj se lam godi kaj dela; kakor hitro bi se predrznila le količkaj prekršiti mojo postavo, ki prepoveduje javno in zasebno službo božjo, mi naznanite; imam jezdece, ki bodo izprideno žensko iztirali čez mejo, če tako velim! — iztirali za veke. že davno bi bil moral to storiti. — Bog me kaznuj!« je rohnel v črnem srdu. »Ali okolišnje cerkve ne razpadajo? Li ne trohne mrtveci v njih? Hotel bi, da pride kuga v Garsten, da M ljudem prepovedal še te farške cerkve.« »O moj ljubi!« je glasno vzkliknila Helena... »Ne, ne, ne! Ne slikaj hudiča na stenol« »Bodi mirna, saj je ne bo!« jo je pomirjeval sodnik, naglas se ie smehljal in je božal njeno rožnato roko. »Samo k tebi je ne bo, saj imaš svoj pravi — safir, ali ne? Dobro ga rašij v svoje vzglavje.« Peljal jo je s hriba, vmes se ie šalil, toda \ srcu so se mu podile črne misli, in njegov duh je koval hudobne načrte, Adler, načelnik železninarjev se je za-smehljivo za njim oziral in je rekel katoličanu Amortu: »To je nezaslišano. To si bom zapisal. Tuji pridigar ga ie primerjal s Kri-Stom in njegovo mater z Marijo, ki ji je angel naznanil rojstvo Kristovo, On je vse to po- 51uŠall To bom spisano nesel pred cesarja. Imort, resen mn* « «i«o brado, katoličan in član zarote, je rekel: »Gospod Adler, o Samsonu je bil govor,« Adler je odgovoril: »Kdo ne ve, da je bil Samson predpodoba Kristova v stari zavezi? Vrhutega, na oltarni sliki se je je pustil slikati kot Kristus, to je že več kakor krivoverstvo, to je bogokletstvo.« Amort je rekel: »Poročajte samo resnico, gospod, nič izmišljotin.« »Ako velja, da naše ubogo, nesrečno mesto rešim tega peklenskega trinoga,« je mirno odvrnil Adler, »je že dovoljeno, nekoliko bolj črno mešati barve. Še na misel mi ne pride, da bi si izmišljali Dovolj smo doživeli.« (Dalje.) Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjc: Ljubljana" Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3»/o brez kakega odbitka. are sfluiBtiai^s tjpie. G!e| inserat! Razno. d Varujte se griže! Griža (dizenterija) nastopa, kakor že v zadnjih letih, tudi letos precej pogosto. Povzročajo jo bacili griže, ki s hrano pridejo v črevo in tam povzročajo vnetja, je lorej nalezljiva bolezen črevesa. Krčevite bolečine spremljajo pogosto izločevanje jako žlemnatega, včasih krvavega blata. Bacil griže, povzročitelj bolezni, izloča se z odpadki in se drži vsega, kar se z njimi neposredno ali posredno onesnaži (roke, perilo, posode, stranišča). Muhe, ki oblezejo izločke, prenašajo bolezenske kali tudi na jestvine. Po umazanih prstih, žlicah itd in po jestvinah pridejo tc kali v prebavilne organe zdravega in povzročajo tako obolenje. Po zraku se bolezen ne prenaša. Vsaka nerednost v prebavilnih organih pospešuje okužbo, Da se ubranimo griže, pazimo na sledeče: 1 Varujmo se vseh težko prebavnih jedi, pred vsem onih, ki so morda onesnažene; ne uživajmo neolupljenega sadja, ne kumar, nc solate. Ne pijmo surovega mleka, V ofcče uživj.jmo le kuhane jedi, 2. Na straniščih je paziti na največjo snago; po možnosti je uporabljati le domače stranišča, 3. Gtnažimc s: rojie po vsaki uporabi stranišča in pied vsakim kosilom oziroma južino. 4 Pri sumljivih znakih (bolečine v trebuhu, bljuvanje, driska) je povprašati takoj zdravnika, r Krojača — sapa vzela. Ob zadnjem viharju se je pripetil tale smešni dogodek: Neki krojač se je po opravku podal v mesto Kokriar, kjer je v: družbi svojega prijatelja nekoliko preveč pogledal v kupico. Zvečer se peljeta precej nadelana na vozičku domov; žeja pa je še tako huda, da med potjo v neki krčmi dodeneta, kar je manjkalo. A zunaj vasi hipoma nastane talko silen vihar, da suhega krojača hipoma pahne z vozička. Voznik kmalu pogreši tovariša; a šele po dolgem iskanju ga najde precej proč od ceste, kamor ga je vihar odnesel. Toda krojača spraviti nazaj na voz, nikakor ni šlo; prvič zato ne, ker ga niso noge nosile, drugič pa tudi zato ne, ker tudi voznik ni imel več potrebnega ravnotežja. In tako mu ne preostane drazega, kakor tovariša previdno! zavaliti v cestni jarek, postaviti svetilnicol poleg njega, a sebe prepustiti treznemul konjiču, ki ga tudi srečno pripelje domovv Proti jutru se krojač začuden prebudi te* se ves polomljen in potolčen s svetilnicol poda nazaj v bližnjo vas. Pravi, da tega viharja ne bo kmalu pozabil. Za razvedrilo. i Doktor — »živinozdravnik«, Mlad doktor zdravilstva se je v odlični družbi hotel ponašati s svojim liberalnim mišljenjem. Med drugimi začne tudi modrovati« da človek pravzaprav ni nič drugega, kakor žival in da se bistveno ne loči od psov, mačk, prašičev in podobnih živali Celi družini je že presedalo neslano gO< vorjenje; a nihče se ni mogel ojunačiti, dal bi mu povedal, kar mu je šlo. Naposled vstane star, zelo čislan zdravnik in £a krepko tako-le zavrne: »Mladi gospodi Dosedaj sem vas klical vedno: »gospod toH variš« in prav mi je bilo, če ste me tudi vi tako klicali. Ker sem pa slišal danes £a vaših ust, da so ljudje živali, a jaz nikakor nisem vaših misii, zato vam pr »povem, da me še imenujete »gospoda tovariša In tudi jaz vas ne morem več tako zvati, tem)« več le še živinozdravnilkal Ste me U razumeli, gospod živinozdravnik?« Zastavici. 1. Kdo je 60 let star, pa lei 15 rojstnih dni šteje? — 2, Kadar ima vodo, pije vino; kadar nima vode, pije vodot, Kdo je to? Lepo in popolnoma zdravo - - - brinje - - - ima na razpolago večjo množino domača tvrdka Kmet & Co., Ljubljana, Marije Terezije cesta 8. Kupim več vagonov ^^ TJ TW raznega sortiranega IXa Ponudbe za vagonsko oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi > Fr. Sire, Kranfi Prosim tudi za ponudbe suhih gob in vseh drugitr deželnih pridelkov. 6485 Mlinska sita (pajtlje) za moko vseli vrst so dobe v trgovini A. ČADEŽ, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35 nasproti Tišlerjeve gostilne. 6433 za lahka dela v hiši ln nekoliko na vrtiču, so takoj sprejme pri dobri hrani in začetni mesečni plači 60 K, katero lahko s pridnostjo poviša neomejeno. Tudi se latiko priuči kuhati. Naslov pove upravništvo »Domoljuba" pod štev. 5409, Kupujem po najvišji dnevni ceul n lepo volno ■ oU iivia ovne. — r.lihnel Omahen, Vlšnjafcora. tjSF išče se priden, izkušen hlapec ti kon|em ca sroičino na Gorenjskem. Dobri pogoji. Po-trebua so priporočiln s spričevali, — Naslov r upravništvu pod St. 5.229 kuhinjske oprave, postelj«, spodnje ln vrhnja modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mlse In stola iz trdega in mehkega lesa, priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kol.zej. Vabimo na ogledi R ■ i >• n 114 smole prosti specialni UUlOlil asfaltni streSnl papir dobavila « „ i akoijska diuiba za aalalt la „MSpnaiI0n kemično teinitno indutrijo Dunaj IX. Llechtonstolnstr Tovarni i Dunaj-Brno, 20. 5327 )'i poročamo edino tovarniško zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt Ur njih posameznih delov, latotam se dobijo potreMM&e sa Šivilje, krojač« ln Čevljarje ter galanterijsko ln manutakturne blago. Blago za obleke. 3888 lis. Penil«, LjiMtaH, "1'^rSLl: v, hrastov, smrekov lis »•p ," v gozdih, postavljen v tovarno ali ■ ln« parcel« v kamniškem okraja kupuje i- n it i/delkov in upognjenega pohištva I. Kaliovec nasL Duplica p. Kamniku. Vabijo se lastniki lesa zlasti v okolici tovarn«, dn stavijo svoje ponudba. Les s« strogo realno obračuni ln takoj plača. Lepo črno letošnje brinje Oddaja v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, Emonska cesto 2. Trgovina Marija Rogelj, — i Ljubljana, Sv. Pelrn cesta štev. 38, :— priporoča svojo bogato zalogo ccfirja, modre tkanine, cnjgn, volnenega Irlaga, dalje robeov, barlicnta, nogavic, svilo, sukanca in drobnarijo. Primešaj ,Mastin' krmi. Zato se uporabljajo nadomestna sredstva n krmila. Da to krmo Hvina, perutnina dobro prebavi ln popolnoma Izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Uartin"to J® dr P1- Trnk6czy-a recUlni praiek. „fn(lillfl Paket velja 3 K, 5 paketov K 17-60 poSt-nine prosto, 5 paketov r.adostuje za 8 mesece ca enega vola, kravo ali prašiča, da se zredi, Dobiva se pri vsakem trgovcu. Glavna zaloga: lekarna Trnk6czy zraven rotovža v LJubljani Mastln je bil odlikovan t najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali ln rabi .Mastln", V«, vrat« d«2«lnlh prid«!. kav kupuje trgovin« • ■«. meni SEVER & KOMP., LJubljana, Wollov« nI. 12. Proaimo ponudb« ■ navedbo množin« ln ceno. 4711 Pravo lolto domste milo u prani« t kg K !«•-, - 1 aabojCck okoli 3' .kgIranko K M--, poUlja po pOTKtja zavod za ckaport Toaletno milo po dnevnik cenah JKUo aa britje K 3'-, Ikg K 30--. Krama aa brltl« porcelan, lonček m. <>•-, 1 dncat K «{>•-. M. jOnker, Zagreb It. 1. Petrinjska 3. Z naroČilom se proti poslati tudi polovico zneska. Vabilo na redni občni zbor Gospodarske zvez«, centralc za skupni nakup in prodajo, reg. zadr. z om. zav. ▼ Ljubljani, ki se vrii dne 7. oktobra 1111 ob II. url t uradnih prostorih. Dnevni red: L Cltanje ln odobrenj« zapisnika o zadnjem občnem zboru. 3. Poročilo načelstva, 3. Poročilo nadzorstva, 4. Odobritev računskega zaključka zn poslovno l«to 1918/10 ln razdelitev čistega dobička, 5. Volitev načelstva, 0. Volitev nadzorstva, 7. Volitev razsodišča, 8. Nakup nepremičnin ln stavba skladišč, 9. Pristop b Gospodarski družbi za nakup In prodajo, družbi t o mej. zav. v Ljubljani, 10. Sprememb« pravil, U. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 9. septembra l'J19. Načelstvo. IHISi - podgane s*^1 stenice - ščurki in vsa golazca mor* poginiti ako porabljate moji najbolje preizkušen« in splošno hvaljena sredstr« koti proti poljskim milim K 6'—, za podgan* ln mUi K 6*—j aa ičork« K 6—; posebno močna tinktura za stenice K 6—: uničevalec moljev K 3—; pralek proti mrietom K 3-— in 6-—; mazilo proti niea pri ljudeh K 3—; mazilo za aH pri živini K 3—i praiek za aii v obleki la perila K 3—; tinktur« proti mrSeta na tadfo in na zelenjadi (uničeval«« rastlin) K 3—,- pralek proti mravljam IC 3—, Po bilja po povzetja Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. Lepo ||m!||ia se dobi ceno v novo RJIini« poljubni množini pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Da« najska cesta štev. 36. 54» Naznanilo! Doila je zopet ve? n množina raznega blaga za moške obleko od 00 K dalje. Volneno ia polvolneno za ženske od 33 K naprej. Svila, žamet, baihant, klot kontenina. narejene inoi* ke srajce, bluze, predpasniki, ovratniki trdi In mehki, robci, nogavic«, sukanec Itd. Kdor hoče res dobro blago in po ceni kupiti, naj se obrne na trgovino 5459 Ivanka Praproioik, Ljubliana, Sv. Petra cesta SL2S. Služba okrajne babice se tnkoj odda pod ugodnimi pegoji v občini St. Cracls s sodečem v St. Jurju pod Kumom. Prednost lmnjo tiste, ki so sposobne tudi kakšnega drugega posla. Ponudb« je pošiljati do 15. oktobra tega le'a na 5161 županstvo »St.Crucis« v št Jurji, pošta Radeče pri Zidanem mostu. Nova smrt za podgan« in miši, katere j« mogoče popolnoma in zanesljivo zatreti le z novo 10 let rabljlvo iznajdbo, avtomatično pastjo „Samostavijanka". V oni nofil se lahko vjaine 20-30 miši ali podgan. Cena z navodilom K 20 za komad brez nadaljnih stroškov. Za vspeh jamčijo mnogobrojna prizoal-na pisma. Cenjena n&-rofiiia se prosijo pod »£amnstav:janka