------    36   ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Jz Dunaja. — V prvi seji ^državnega zbora 20. dne t. m. je   bilo  prebrano pismo Čeških poslancev, v katerem so povedani razlogi,   zarad   katerih   Čehi tudi zdaj ne vstopijo v državni zbor. Med drugimi zelo važnimi razlogi je tudi ta, da nočejo podpirati sistema, ki je tako pogubljiv za narode, ki zanemarja občne zadeve, drži se pa strankarstva,   ki   narodom   le   čedalje   veče davke naklada,   s   tem pa molze deželeJn jih spravlja ob blagostanje.    Povdarjajo tudi to, da Češki narod od Dunaja pri teh razmerah ničesar ne pričakuje ter svoje upanje stavi   edino   le   še   na cesarja. -— Dr. Pražak je predlagal, da bi se to pismo izročilo odseku za opravilni red v   pretres   in poročanje,   a   ustavoverci   so se pokazali zopet strašansko liberalne ter zadušili ta predlog,   ki je   bil gotovo dosti objektiven.    To je pa tudi le zopet dokaz, da ustavoverci drugim še prostosti raz-govarjanja ne dovolijo.
— Se nekaj zelo važnega se je zgodilo v tej seji. Ko bi se bila imela brati vdrugič vladna predloga o prenaredbi ^dodatka k državnemu volilnemu redu za kraljevino Češko, je vstal Hohenwart ter izrekel, da se njegovi tovariši ne bodo vdeležili razprave, ker niso bili za direktne volitve, pa tudi zdaj niso za to, da bi se te določbe na tej poti nadaljevale, ter se kratile pravice dežel še dalje. Izgovorivši gre iz dvorane, za njim vse desno središče.
—   V isti seji je tudi ministerstvo propadlo, njegova stranka mu je nasprotovala. S 115 glasovi proti 41 je bil namreč sprejet predlog, da ima vlada za prihodnjo sesijo pripraviti predlog, kako bi se odpravilo posilno legalizira nje (Legalisirungszwang). Minister Glaser se je trudil, kar je mogel, da bi odvrnil ta sklep, pa brez vspeha.
—    Interpelacija Hohenwarta zarad volitev za kupčijsko in obrtnijsko zbornico Kranjsko v državnem zboru stavljena se glasi:
„Pri volitvah, ki so se ravnokar vršile za trgovsko in obrtnijsko zbornico v Ljubljani, je bilo — po poročilih iz Kranjskega — ne manj ko 103 protestov proti veljavnosti  teh  volitev  podanih volilni komisiji deloma
po posameznih volilcih, deloma po celih občinah. Ti protesti popisujejo dogodbe pri volitvah tako, da se pod-* pisanim še ne zdi mogoče zdaj že o tem javno govoriti, ker bi to, česar se v teh protestih nekateri dolže, ako se skaže, da je res, na vsak način kazensko postopanje zahtevalo. Pri tem takem se zdi podpisanim zavoljo javne nravnosti (morale) vsakako potrebno in neogib-Ijivo, da se po sodnijski preiskavi dokaže, ali so te tožbe pravične ali krivične, in da se proti tistim, ki bi bili pri tem v katerem koli obziru krivi spoznani, postopa po kazenski postavi. Podpisani stavijo toraj do Nj. ekscelence gospoda ministra trgovstva vprašanje:
1.     So li Nj. ekscelenci tukaj omenjene resnične dogodbe že znane?
2.     Je li Nj. ekscelenco volja, morda po dogovoru z gospodom ministrom prava ves volilni akt s pritožbami in protesti vred, ki so proti volitvam podani, za zdaj kompetentni sodniji izbočiti v preiskavo?
3.    Kaj misli Nj. ekscelenca včiniti glede* kupčijske in obrtnijske zbornice v Ljubljani do tje, ko bo sod-nijska preiskava končana?"
(Podpisanih je 42 poslancev, dr. Razlaga ni med njimi.)                               „,   ,:___.—-------------
—   V državnem zboru se bo obravnavala tudi postava o osnovi upravnega sodišča za uradne ob-lastnije.
—   Pravda Ofenheimova spravlja vedno nove škandale na dan, ki so se godili v viših krogih. Rumunski denarni minister se je odpovedal minister-stvu, da bi tem lože govoril kot priča, v Lvo^u se je grof Borkovski zavoljo te pravde vstrelil, minister Ban-hans bo pa tudi poklican za pričo. Lepi izgledi so to ljudstvu! — Bil je že kot priča zaslišan dr. Giskra, ki je zelo se potezai za opravilni svet in Ofenheima, ob enem pa govoril tudi za-se, ker je bil takrat v opravilnem svetu. Iz njegove izpovedbe je razvidno, da so bila načela teh ,.grunderjevu znana na višem mestu. Kakor Ofenheim sam, je tudi dr. Giskra ministra Ban-bansa v slab svit postavil.
Cma gora. — Turška ni hotela prej spolniti razsodbe nad onimi Turki, ki so bili zarad krvavih dogo-deb v Podgorici obsojeni, marveč je zahtevala , da se morajo^tudi Črnogorci v preiskavo djati. To zahtevanje pa je Črnogorce tako razkačilo, da se je Turčija vstra-šila njihove nevolje ter odjenjala. Najbrže se je pa tudi bala, da bi kak ravs med njo in Crnogoro ne privabil Rusa Črnogorcem na pomoč.