Poštnina plačana v gotovini KRALJEVINA JUG OSLAVIJA SLUŽBENI LI KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE ■ 1»- Letnik VI. 78. V LJUBLJANI, dne 28. septembra 1935. VSEBINA 5211. Uredba o krajevni pristojnosti sreskih šerijatskih sodišč za območja apelacijskih sodišč v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Novem Sadu. 530. Odločba o ustanovitvi šole za telesno vzgojo v Beogradu. 531. Uredba o šoli za telesno vzgojo v Beogradu. 532. Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev. 533. Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev. 5.31. Odločba o poslovanju mestnega sveta ljubljanskega in občinskih odborov mestu priključenih občin do postavitve novega mestnega sveta, odnosno do volitev novih občinskih odborov. 535. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 529. Na osnovi § 3. zakona o ureditvi šerijatskih sodišč in o šerijatskih sodnikih predpisujem uredbo o krajevni pristojnosti sreskih šerijatskih sodišč za območja apelacijskih sodišč v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Novem Sadu.* Člen L I. Krajevna pristojnost sreskega šerijatskega sodišča v Zagrebu se razširja na ozemlje vseh sreskih sodišč v območju apelacijskih sodišč v Zagrebu in Ljubljani; (2. — 4. se nanašajo na ostala apelacijska sodišča.) Člen 2. Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih nov/inahr, obvezno moč pa dobi dne l. septembra 1935. Minister pravde dr. Auer Ljudevit s. r. 580. Šola za telesno vzgojo v Beogradu.** Da se izobrazi potrebno število strokovnih učiteljev za telesno vzgojo: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. avgusta 1935, št. 198/XLVT/473. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. septembra 1935, št. 209/L/495. a) za vse državne, samoupravne, konfesionalne in zasebne šole, v katerih se po določbah § 2. zakona o obvezni telesni vzgoji obvezno izvaja telesna vzgoja; b) za prazniške tečaje, ustanovljene po § 8. zakona o obvezni telesni vzgoji; c) za Sole in edinice vojske in mornarice, sporazumno in po želji gospoda ministra za vojsko in mornarico, kakor tudi, da se izobražajo strokovni tehnični in prosvetni voditelji v sokolstvu in vseh športnih organizacijah in trenerji za poedina športna društva, in glede na to, da v kraljevini Jugoslaviji ni nobene šole za zgoraj razložene namene, na osnovi člena 2. uredbe o ureditvi ministrstva za telesno vzgojo naroda odločam : Ustanavlja se šola za telesno vzgojo v Beogradu z namenom in nalogo, razloženima v obrazložitvi te moje c -dočbe. Ta šola ima naziv: »Šola za telesno vzgojo . Šolanje traja 2 leti za civilne osebe, 1 leto pa za vojaške osebe. Šola je pod upravo in nadzorom ministrstva za telesno vzgojo naroda in v proračunu tega ministrstva. Načelnik občnega oddelka in šef odseka za računovodstvo postavita v proračunski načrt razhodkov tega ministrstva potrebne kredite za vzdrževanje in poslovanje te šole za proračunsko leto 1936./1937., ne da bi se povečali krediti sedanjega proračuna. Kredite, potrebne za organizacijo šole in za ostale njene izdatke do dne 1. aprila 1936, je zavzemati v smislu priložene razpredelnice* iz kreditov sedanjega proračuna razhodkov tega ministrstva. Načelnik občnega oddelka naj opravi ostale posle v smislu uredbe o šoli za telesno vzgojo, ki se prilaga tej odločbi, da more začeti šola dne 1. novembra 1935 poslovati. V Beogradu, dne 4. septembra 1935; O. št. 6328. Minister za telesno vzgojo naroda Mirko Komueuovič s. r- * Razpredelnice še ni. — Op. ur. 531. Na osnovi odločbe 0. št. 0328 z dne 4. septembra 1935 predpisujem uredbo o šoli za telesno vzgojo v Beogradu.* Člen 1. Stalna šola za telesno vzgojo ima naziv: »Šola za telesno vzgojo«. šola ima sede?, v Beogradu. Člen 2. Šoli je naloga: a) da izobraža učitelje telesne vzgoje za vse šole in strokovnjake za poedine panoge telesne vzgoje; b) da izobraža častnike vojske in mornarice za pouk telesne vzgoje v vojaških šolah in edinicah vojske in mornarice; c) da opravlja znanstvene raziskave o telesni vzgoji in z dobljenimi izsledki izpopolnjuje sistem in metodo telesne vzgoje; č) da prireja tečaje za izobražanje strokovnega osebja za delo pri vojski in mornarici, v prazniških tečajih, ustanovljenih po zakonu o obvezni telesni vzgoji, v sokolstvu ter viteških in športnih združbah; d) da prireja javna predavanja o moralni, nacionalni in telesni vzgoji. Člen 3. Sola za telesno vzgojo je višja strokovna šola in je neposredno podrejena ministru za telesno vzgojo naroda, vojaški oddelek pa v disciplinskem in vojaško-naučnem pogledu tudi še ministrstvu za vojsko in mornarico. člen 4. šola za telesno vzgojo je urejena internatsko in ima civilni (moški in ženski) in vojaški oddelek. Notranjo ureditev poedinih oddelkov šote predpiše v soglasnosti z ministrom za vojsko in mornarico minister za telesno vzgojo naroda s pravilnikom. Člen 3. 'Šolanje traja v civilnem oddelku 2 leti (4 semestre), v vojaškem oddelku pa 1 leto (2 semestra). Šolsko leto traja od dne 1. oktobra do dne 30. septembra naslednjega leta. Člen 6. Pouk v šoli obseza gradivo iz nauka o vajah, o zdravju, o vzgoji in voditvi. Pouk je svoboden, vrši se pa v mejah učuega načrta in programa, ki ga predlaga učiteljski zbor šole, odobri pa minister za telesno vzgojo naroda. Učni načrt * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. septembra 1935, št. 209/L,/49 enaki kvalifikaciji rezervni častniki prednost; It) v vojaški oddelek sc sprejemajo častniki vojske in mornarice, ki so služili pri njenih edinicali najmanj dve leti in nimajo več ko 26 let starosti. Redni slušatelji so lahko samo neoženjene in ne-omo.žene osebe. c) Izredni slušatelji so tisti, ki nimajo pogojev za redne slušatelje. Sprejemajo se na predlog učiteljskega /bora in po odobritvi ministra za telesno vzgojo naroda. Izredni slušatelji se morejo usposobiti samo za poadine panoge telesne vzgoje. Člen 14. Slušatelji se sprejemajo po zdravniško-komisijskem pregledu in opravljenem sprejemnem izpitu. Pogoji za sprejem slušateljev šole se predpišejo s šolskim pravilnikom. Člen 15. Slušatelji plačajo za svoje vzdrževanje na stalni šoli za telesno vzgojo vsak mesec potrebno vsoto denarja, k jo občasno odreja minister za telesno vzgojo naroda na predlog direktorja šole. Slušatelji siromašnega stanja, ki so prav dobrega učenja in vedenja, smejo na predlog direktorja šole in po odobritvi ministra za telesno vzgojo naroda biti oproščeni plačevanja vzdrževalni ni' Clen 16. Slušatelji opravljajo konec šolskega leta letni, na koncu šolanja pa diplomski izpit. Slušatelji civilnega oddelka, ki opravijo predpisani diplomski izpit, pridobe višjo strokovno izobrazbo za učitelje telesne vzgoje na vseli šolali; postavljajo se za pripravnike VIII. položajne skupine in smejo napredovati do vštete IV. skupine,.!. stopnje. Diplomirani slušatelji šole za telesno vzgojo se dajo radi postavitve na razpolago ministru za prosveto. Diplomirani slušatelji vojaškega oddelka šole za telesno vzgojo se dajo ministru za vojsko in mornarico na razpolago radi postavitve za učitelje telesne vzgoje na šolah in pri edinicah vojske in mornarice. Clen 17. Vse upravne posle vodi šolski tajnik. Imeti mora fakultetno izobrazbo in najmanj pet let javnega deja v telesni vzgoji. Clen 18. Ekonom je organ za posle celotne preskrbe in nadzora nad šolsko imovino; je oskrbnik šolskega inventarja in se postavlja izmed absolventov trgovinskih akademij ali podobnih visokih šol. Clen 19. Clen 20. Za opravljanje pomožnih poslov v soli za telesno vzgojo in za vzdrževanje poslopij, prostorov, vežbališč, pribora in opreme v neoporečnem stanju in za potrebe internata se odredi potrebno število pomožnega osebja. To osebje sprejema v službo, ga razporeja in odpušča direktor šole. Razvrščeno pomožno osebje postavlja minister za telesno vzgojo naroda. Clen 21. Sola ima laboratorije, kabinete, knjižnico, telovadnice, vežbališča in igrališča, basen za plavanje, drsališče, strelišče, potrebno delavnico in popolno internatsko opremo. Njih ureditev se predpiše s pravilniki. Clen 22. Ce spozna minister za telesno vzgojo naroda to za potrebno, odredi, da se otvorijo posebni tečaji radi iz-obražanja strokovnega osebja za delo v prazuiških tečajih, ustanovljenih po zakonu o obvezni telesni vzgoji, v sokolstvu, viteških in športnih združbah, ali za izpopolnjevanje v poedinih panogah telesne vzgoje. Posebni tečaji se otvarjajo na predlog ministra za vojsko in mornarico tudi za častnike in podčastnike. Clen 23. Minister za telesno vzgojo naroda predpiše v soglasnosti z ministrom za vojsko in mornarico pravilnike o šoli za telesno vzgojo. Ti obravnavajo: ureditev poedinih šolskih oddelkov; dolžnosti in pravice šolskih oblastev, slušateljev, ostalega osebja in njih službeno razmerje; pogoje za postavljanje učiteljev, pogoje za sprejem slušateljev, njih letne in diplomske izpite; razdelitev na semestre in trajanje semestrov, učni načrt in program: disciplinska pravila in vse ostale potrebne določbe za uspešno poslovanje šole. Clen 24. Prvo učiteljsko osebje za telesno vzgojo izbere po natečaju minister za telesno vzgojo naroda, za vojaške predmete pa odredi učitelje gospod minister za vojsko in mornarico. Clen 25. Dokler se ne oskrbi šola s potrebnimi sredstvi za znanstvene raziskave in pouk v šoli po posebni odobritvi, sme uporabljati po dobljeni odobritvi potrebna učna sredstva Centralnega higienskega zavoda in medicinske fakultete beograjske univerze. Clen 26. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinali«. ,V Beogradu, dne 4. septembra 1935; Pov, št. 6329. Minister za telesno vzgojo naroda M. Komnenovir s. r. Upravno osebje postavlja minister za telesno vzgojo naroda po zakonu o civilnih uradnikih in uslužbencih; je pa laliko razvrščeno ali pa honorarno, 532. Na osnovi členov 6. in 11. uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev štev. 37.420/1 z dne 17. septembra 1935 objavljam prečiščeno izdajo uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev št. 10.990/1—1932 z naslovom: Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev.* I. Osebna doklada. Člen 1. Osebna doklada se odreja v tehle mesečnih zneskih: 1. predsedniku ministrskega sveta 4000 dinarjev; 2. ministrom in banom po 3000 dinarjev; 3. civilnim uradnikom (§ 22. zakona o uradnikih) In uradnikom državnih prometnih naprav (§ 22. zakona o državnem prometnem osebju): Polo- žajna skupina Stopnja Dravinjski razred I. | II. | III. dinarjev III. 1 100 — — 2 220 — — IV. 1 340 100 — 2 460 220 120 V. 520 280 180 VI. 580 340 240 VII. 640 400 290 VIII., IX. in X. 680 440 340 1 • 4. častnikom in vojaškim uradnikom (čl. 274. zakona o ustroju vojske in mornarice): * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. septembra 1935, št. 219/LIV/526. — Uredbo št. 37.420/1 gl. »Službeni list« št. 526/77 iz 1. 1935.; uredbo o draginjskih dokladah št. 10.990/1 gl. »Službeni list« št. 245/23 iz 1. 1932., izpremembe in dopolnitve pa »Službeni listr št. 256/32 iz i. 1934. in št. 284/40 iz 1. 1935. <5 i n 1 'S Hi 3 ‘S a a > N a Draginjski razred I. 11. lil. dinarjev Brigadni general, konteradmiral, inženjorski general in višji vojaški uradnik I. razreda . . . 1 100 — — 220 — — ' Polkovnik, kupetan bojne ladje in višji vojaški uradnik 11. razreda 340 100 Podpolkovnik, fregatni kapetan in višji vojaški uradnik III. razreda 460 220 120 Major, korvetni kapetan in višji volaški uradnik IV. razreda . 520 280 180 Kapetan I. razreda, poročnik bojne ladje I. razreda in nižji vojaški uradnik I. razreda . . . 580 340 240 Kapetan 11. razreda, poročnik bojno ladje 11. razreda in nižji vojaški uradnik II. razreda . 640 400 290 Poročnik, fregatni poročnik, nižji vojaški uradnik III. razreda, podporočnik, korvetni poročnik in nižji vojaški uradnik IV. razreda 680 440 340 5. civilnim zvaničnikom (§ 24. zakona o uradnikih): Položajna skupina Draginjski razred I. | II. | 111. dinarjev I., II. in III. 680 490 450 6. zvaničnikom državnih prometnih naprav in 25. zakona o državnem prometnem osebju): a) zvaničnikom I, kategorije: 24. Položajna skupina Draginjski razred I. | II. | 111. dinarjev I., II. in III. 680 480 440 IV. 670 480 430 b) zvaničnikoti i II. katego rije: Položajna skupina Draginjski razred I. II. III. dinarjev I. 660 490 440 II. 640 480 430 III. 610 460 410 7. civilnim služiteljem (§ 25. zakona o uradnikih): Položajna skupina Draginjski razred I. | 11. | III. dinarjev I. in 11. 520 430 410 8. služiteljem državnih prometnih naprav (§ 26. zakona o državnem prometnem osebju): Položajna skupina Draginjski razred 1. | II. | III. dinarjev 1. in II. - 510 420 390 Clen 2. (') Draginjski razred obsega gradbeni okoliš kraja, kjer je uslužbenec nastavljen. (’) V krajih, ki imajo mestni — ožji in zunajmestni — širši gradbeni okoliš, obsega draginjski razred zunaj-mestiii — širši gradbeni okoliš. (3) Ob sporih o mejah gradbenega okoliša odloči ministrstvo za gradbe. Clen 3. Uslužbencu, ki se uporablja začasno po službenem poslu zunaj kraja, kjer je nastavljen, pripada vsekdar^ osebna doklada tistega draginjskega razreda, v katerega spada kraj, kjer je nastavljen. Clen 4. Poročena državna uslužbenka nima pravice do osebne doklade iz člena 1. To ne velja, če stanujeta tpož in žena v raznih krajih, če je žena pristojno ločena ali če živi od moža narazen zaradi zakonskih razprtij. 11. Rodbinska doklada. Clen 5. (‘) Rodbinska doklada pripada za vsakega otroka, rojenega v zakonitem zakonu ali pozakonjenega, in znaša: a) po 110 dinarjev na mesec, če ima uslužbenec do tri otroke; b) po 120 dinarjev na mesec, če ima uslužbenec več ko tri otroke. (*) Rodbinska doklada za pozakonjenega otroka pripada od 1. dne prihodnjega meseca po mesecu, v katerem je bil otrok pozakoujen. (*) Določbe odstavka (*) ne veljajo za podčastnike in godbenike pri vojski in mornarici. Glede rodbinske doklade za ženo in otroke ostanejo za te uslužbence dosedanji predpisi še dalje v veljavi. Ukinjeno. Clen 6. Clen 7. (*) Če sta mož in žena državna uslužbenca ali je en zakonec državni uslužbenec, drugi pa banovinski, občinski ali privatni uslužbenec, odnosno upokojenec, ne pripada rodbinska doklada za otroka ne možu ne ženi. Ce živita narazen zaradi zakonskih razprtij ali zaradi ločitve zakona, pripada rodbinska doklada za otroka zakoncu državnemu uslužbencu, pri katerem se otrok vzdržuje. (s) Ce je mati državna uslužbenka, oče pa zasebne prolesije, nima mati pravice do rodbinske doklade za otroka, razen če je oče siromašnega stanja in nesposoben za pridobivanje. Isto velja tudi, če živita narazen ali je njun zakon ločen. (3) Ce živi žena, ki ni državna, banovinska, občinska ali privatna uslužbenka, odnosno upokojenka, narazen od moža, ki je državni uslužbenec, ali če je zakon ločen, se mora izplačevati rodbinska doklada za otroka ženi, če se otrok pri njej vzdržuje. Clen 8. Rodbinska doklada za otroka ne pripada: a) če dovrši otrok 16 let starosti; b) če ima otrok v javni ali privatni službi več ko 150 dinarjev na mesec ali mu daje poslodaveč brezplačno vzdrževanje brez nagrade; c) če je otrok spravljen in uživa brezplačno vzdrževanje v civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu; č) če prejema otrok od domače ali tuje ustanove podporo, štipendijo ali drugo pomoč, ki presega 150 dinarjev na mesec; d) če ima otrok od lastne premične ali nepremične imovine nad 200 dinarjev dohodka na mesec; e) če prejema otrok po. smrti drugega roditelja rodbinsko pokojnino ali invalidsko podporo, ki presega 250 dinarjev na mesec. Clen 0. (l) Izjemoma pripada rodbinska doklada za otroka tudi še po dovršenem 16. letu starosti in ob pogojih točk b) do e) prednjega člena: a) za hčer, ki svojemu očetu vdovcu gospodinji, in sicer do omožitve, najdalj pa do polnoletnosti; b) za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje, in to, če je nastopila nesposobnost v času, ko je imel uslužbenec pravico do rodbinske doklade za otroka; c) za otroka, ki se šola v državi ali v inozemstvu, v javnih alj priznanih privatnih šolah občnega ali strokovnega pouka, in sicer samo za listi čas, ko ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalj pa do dovršenega 23. leta starosti, razen če se otrok pred tem časom omoži, odnosno oženi ali če nastopi odslužitev obveznega roka v vojski. (*) Pohajanja večernih in občasnih tečajev glede pravice do rodbinske doklade za otroka ni smatrati za šolanje. III. Občne določbe. Clen 10. (*) Uslužbencu, ki je postavljen ali se po službenem poslu uporablja pri državnih ustanovah stalnega ali začasnega značaja v inozemstvu, pripada osebna doklada: a) v državah s slabo valuto v dinarjih; b) v državah z zdravo valuto v denarju dotične države, in sicer: če je vrednost denarne enote enaka 1 švicarskemu franku ali manjša, se računi dinar al pari; če je pa vrednost denarne enote večja od 1 švicarskega franka, se računi za 1 dinar tisti znesek denarne enote, ki je enak 1 švicarskemu franku. (a) Rodbinske doklade po določbi prednjega odstavka je izplačevati samo za tiste rodbinske člane, ki z uslužbencem žive v inozemstvu. Člen 11. Kljub prednjemu členu pripada osebna in rodbinska 'doklada v dinarjih uslužbencu: a) ki biva v inozemstvu radi posebnega zdravljenja ali okrevanja od bolezni; b) ki je poslan v inozemstvo radi izpopolnitve v neposrednem interesu državne službe. Člen 12. Brezplačno zdravljenje v javnih bolnicah ne vpliva na pravico, prejemati osebno in rodbinsko doklado. Člen 13. Za dohodek iz člena 8., točke d), se smatra dohodek, ki je za davčno osnovo pa zakonu o neposrednih davkih. Člen 14. Nesposobnost za pridobivanje po tej uredbi se dokaže s potrdilom dveh zdravnikov v javni službi. Člen 15. (*) Radi prejemanja rodbinske doklade za otroka mora podati uslužbenec pristojni blagajni prijavo v obliki navadne vloge in v tej izrečno izjaviti, da: a) žena ni državna, samoupravna niti privatna uslužbenka, odnosno upokojenka; b) otrok ni zaposlen ne v javni ne v privatni službi; c) otrok ni spravljen ne v civilnem ne v vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu; č) otrok ne prejema ne od domače ne od tuje ustanove ne podpore ne štipendije ne druge pomoči; d) otrok nima ne premične ne nepremične lastne imovine; e) otrok ne prejema ne rodbinske pokojnine ne invalidske podpore. (2) Uslužbencu, ki ne vloži prijave v 90 dneh od dne, ko je pridobil pravico, pripada rodbinska doklada od 1. dne prihodnjega meseca po mesecu, v katerem je prijavo vložil. Člen 16. j1) Z vlogo, s katero zahteva uslužbenec rodbinsko doklado za otroka, mora predložiti samo krstni-rojstni list, če je rojen otrok v zakonitem zakonu, odlok o pozakonitvi pa, če je otrok pozakonjen. Za izjave v ostalih razpredelkih uslužbenec ni dolžan, predložiti dokaze, marveč je za njih točnost odgovoren po členu 17. te uredbe. Če dajejo uslužbenčeve navedbe povoda za dvom, jih mora blagajna po pristojnih oblastvih preizkusiti. (2) Za vsako izpremembo, ki ima za posledico izgubo pravice do rodbinske doklade, mora uslužbenec najkes-neje v 30 dneh od dne, ko je izprememba nastopila, vložiti novo prijavo. Če ravna uslužbenec zoper to, odgovarja po določbah člena 17. te uredbe. Člen 17. (*) Uslužbenec, ki se o njem ugotovi, da je vložil neresnično prijavo in po njej prejemal rodbinsko dokla- do, izgubi za dva meseca do leta dni pravico do vseli rodbinskih doklad, nezakonito prejeta vsota se pa izterja administrativno iz njegovih prejemkov. Odlok o izgubi pravice izda minister za finance. (2) Razen tega se uvede zoper takega uslužbenca disciplinski postopek in se obtoži kazensko za dejanje prevare. Za uvedbo disciplinskega postopka in za vložitev kazenske tožbe je pristojen resortni minister. Člen 18. (‘) Vsa potrebna pojasnila za uporabo te uredbe daje minister za finance. (2) Pritožbe po sporih, ki nastanejo zbog uporabe te uredbe, je treba vložiti po pristojnem ministrstvu na ministrstvo za finance. člen 19. Ta uredba je dobila obvezno moč dne 19. septembra 1935, uporabljati jo je pa izza dne 1. oktobra 1935. V Beogradu, dne 19. septembra 1935; št. 37.500/1. Minister za finance Lctica s. r. 533. Na osnovi členov 6. in 11. uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev Štev. 37.420/1 z dne 17. septembra 1935 objavljam prečiščeno izdajo uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev št. 11.330/1-1932 z naslovom: Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev* 1. Osebna doklada. Člen 1. (') Osebna doklada pripada po dravinjskem razredu kraja, kjer se upokojenec stalno nastani. (2) Draginjski razred in njegov okoliš so določata po predpisih, ki veljajo v tem pogledu za aktivne državne uslužbence. (3) Upokojencu, ki se mudi začasno več ko dva meseca zunaj svojega stalnega stanovališča, pripada osebna doklada p d draginjskem razredu kraja, kjer se začasno-mudi, če je ta kraj v nižjem draginjskem razreda od njegovega stalnega stanovališča. Člen 2. Osebnim upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih po zakonskih predpisih, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923, pripada mesečno osebna doklada po tej-le razpredelnici: I. Tistim, ki so upokojeni z več ko 20 leti službe, priznane za pokojnino: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. septembra 1935, št. 219/LIV/027. — Uredbo št. 37.420/1 gl. »Službeni list« št. 526/77 iz 1. 1935.; uredbo o draginjskih dokladah gl. »Službeni list« št. 253/24 iz 1. 1932., izpremembe in dopolnitve ua št. 257/32 iz 1. 1934. in št. 284/40 iz 1. 1935. v krajevnem draginjskem razredu: z letno pokojnino I. II. III. v dinarjih ali kronah: dinarjev do 2999 1300 1100 990 od 3000 do 4999 1500 1300 1100 od 5000 do 6999 1750 1500 1300 od'7000 navzgor 2000 1750 1500 IL Tistim, ki so upokojeni z 20 ali manj leti službe, priznane za pokojnino: v krajevnem draginjskem razredu: z letno pokojnino 1. 11. III. v dinarjih ali kronah: dinarjev do 2999 OSO 850 750 ; od 3000 do 4999 1100 950 850 od 5000 do 6999 1320 1100 950 od 7000 navzgor 1540 1300 1100 III. Tistim, ki f>o upokojeni iz zvaničniškega in služi- Ujljdvega zvanja ali tema podobnega zvanja, neglede na letu .službe: v krajevnem draginjskem razredu I. II. III. dinarjev 650 550 500 Člen 3. (>) Osebnim upokojencem iz predhodnega člena, ki so imeli na dan upokojitve več ko 20 let službe, priznane za pokojnino, in so bili upokojeni iz zvanja: pokrajinskega namestnika, bana, izrednega poslanika in opolnomofenega ministra, namestnika deželnega poglavarja za Bosno in Hercegovino, poverjenika narodnega sveta kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, predsednika in.člana: državnega sveta, glavne kontrole, kasacij-skega sodišča v Beogradu, stola sedmorice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu, velikega sodišča v Podgorici in oddelka kasaeijskega sodišča v Novem Sadu, pomočnika ministra, predsednika in podpredsednika apelacijskega sodišča, velikega župana, upravnika uprave fondov, upravnika samostojno monopolske uprave, poverjenika kr. zemaljske vlade v Zagrebu, poverjeuika deželne vlade v Ljubljani, narodnega poverjenika v odseku Za Bačko, Banat in Baranjo, delegata ministra za finance, vršilca poslov oddelnili predstojnikov bivše Zemaljske vlade v Zagrebu, oddelnih predstojnikov bivše •zemaljske vlade v Zagrebu in Sarajevu, rednega univerzitetnega profesorja, generalnega direktorja v ministrstvu, generala naše vojske od zedinjenja do uvedbe zakona o ustroju vojske in mornarice in generala prejšnje srbske in črnogorske vojske, pripada osebna doklada po'3000 dinarjev na mesec, neglede na velikost pokojnine in na stalno stanovališče. (-’) Ta doklada pripada tudi ministrom, upokojenim pred 1. septembrom 1923, neglede na leta službe. (•’) Do te doklade nimajo pravice tisti upokojenci, ki niso upokojeni iz spredaj naštetih zvanj, neglede na njih čin. Clen 4. (l) Osebnim upokojencem iz člena 2., ki prejemajo kot pokojnino popolne prejemke položaja, s katerega so bili upokojeni, pripada mesečno osebna doklada po tej-le razpredelnici: I. Tistim, ki so upokojeni iz uradniškega zvanja: v krajevnem draginjskem razredu: z letno pokojnino L IT. III. v dinariih ali kronah: dinarjev do 2999 1600 1400 1200 od 3000 do 4999 1870 1540 1320 od 5000 do 6999 2200 1760 1430 od 7000 do 8999 2300 1980 1650 od 9000 navzgor 2450 2100 1760 II. Tistim, ki so upokojeni iz zvaničniškega zvanja ali temu enakega zvanja, neglede na velikost pokojnine: v krajevnem draginjskem razredu I. II. III. dinarjev 850 800 750 III. Tistim, ki so upokojeni iz služiteljskega zvanja ali temu enakega zvanja, neglede na velikost pokojnine: v krajevnem draginjskem razredu I. II. III. dinarjev 750 700 650 (’) S popolnimi upokojenci po tem členu je razumeti tudi tiste uslužbence, ki so se jim štela za pokojnino tudi vojna leta in ki samo na osnovi tega prejemajo popolne prejemke položaja, s katerega so bili upokojeni. (3) Zvaničnikom in služiteljem državnih prometnih naprav, popolnim upokojencem, pripadajo tudi še dalje dosedanje doklade po členu 11. zakona o draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk državnih prometnih naprav z dne 30. marca 1922, z iz-premembami in dopolnitvami z dne 13. aprila 1922. Člen 5. Kodbinskim upokojencem, ki jim je odrejena rodbinska pokojnina po prejemkih po zakonskih predpisih, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923, pripada osebna doklada iz člena 2., in sicer: a) po razpredelnici 11., če je bil umrli uslužbenec, od katerega izvaja rodbina pravico, uradnik in b) po razpredelnici III., če je bil umrli uslužbenec, od katerega rodbina izvaja pravico, zvaničnik ali služitelj, odnosno imel tema enako zvanje. Člen 6. (>) Osebnim upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. jul. 1923 in zakonu o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923, a jim v osnovo za pokojnino ni bila vzeta tudi doklada na službo, pripada osebna doklada z istim odstotkom, s katerim jim je odmerjena pokojnina, pri čemer se jemlje za podstavo tale mesečna osebna doklada: I. za tiste, ki so upokojeni z manj ko 20 leti dejanske državne službe: v krajevnem dra- ginjskem razredu I. II. III. dinarjev a) v 1., 2.a in 2. skupini I. ka- tegorije — — — b) v 3.a skupini I. kategorije 100 — — c) v 3. skupini I. kategorije 220 — — č) v 4.a skupini I. kategorije 340 100 — d) v 4. skupini I. kategorije 460 220 120 e) v 5. skupini I. kategorije in l.a skupini II. kategorije 520 280 180 f) v 6. skupini I. kategorije in 1. skupini II. kategorije 580 340 240 g) v 7. skupini I. kategorije in 2. skupini II. kategorije 640 400 290 h) v 8. in 9. skupini I. kategorije, 3., 4. in 5. skupini II. ka- tegorije in 1., 2., 3. in 4. skupini III. kategorije 680 440 340 i) v zvaničniškem zvanju 620 490 43C J) v služiteljskem zvanju 480 420 380 II. za tiste, ki so upokojeni z več ko 20 leti dejanske državne službe: v krajevnem dravinjskem razredu I. II. 111 dinarjev a) v 1., 2.a in 2. skupini I. ka- tegorije 870 700 600 b) v 3. in 3.a skupini I. katego- rije 760 530 450 c) v 4.a, 4. in 5. skupini I. kategorije in l.a skupini II. ka- tegorije 870 650 550 č) v 6., 7. in 8. skupini I. kate- gorije, 1., 2. in 3. skupini II. kategorije in 1. skupini III. kategorije 880 660 550 d) v 9. skupini I. kategorije, 4. in 5. skupini II. kategorije in 2., 3. in 4. skupini III. kate- gorije 840 620 550 e) v zvaničniškem zvanju 620 500 420 0 v služiteljskem zvanju 480 420 380 (2) Osebnim upokojencem, ki jim je pokojnina odrejena po prejemkih po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1928 in zakonu o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923, a jim je v osnovo za pok; jnino bila vzeta tudi doklada na službo, pripada osebna doklada z istim odstotkom, s katerim jim je bila odmerjena pokojnina, pri čemer se jemlje »i podstavo tale mesečna osebna doklada: v krajevnem dravinjskem razredu I. II. III. dinarjev a) v 1., 2.a in 2. skupini I. ka- tegorije — — — b) v 3.a skupini I. kategorije 100 — — c) v 3. skupini I. kategorije 220 — — c) v 4.a skupini I. kategorije 340 100 — d) v 4. skupini 1. kategorije 460 220 120 e) v 5. skupini I. kategorije 520 280 180 f) v 6. skupini I. kategorije in l.a skupini II. kategorije 580 340 240 s) v 7. in 8. skupini I. kategorije in 1. in 2. skupini II. ka- tegorije 640 400 290 b) v 9. skupini I. kategorije, 3., 4. in 5. skupini II. kategorije in 1. in 2. skupini III. kate- gorije 680 440 340 (3) Osebnim upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih po zakonu o uradnikih z dne 31. marca 1931 in zakonu o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931, in to neglede na to, ali jim je v osnovo za pokojnino bila vzeta položajna doklada ali ne, pripada osebna doklada z istim odstotkom, s katerim jim je odmerjena pokojnina, pri čemer se jemlje za podstavo tale mesečna doklada: v krajevnem dravinjskem razredu I. II. III. dinarjev a) v I. in II. položajni skupini — — b) v III. položajni skupini 1. stopnje 100 — -~ v krajevnem dravinjskem razredu I. II. iti. dinarjev ,r c) v III. položajni skupini 2. stopnje 220 — — č) v IV. položajni skupini 1. stopnje 340 100 — d) v IV. položajni skupini 2. stopnje 460 220 120 «) v V. položajni skupini 520 280 180 0 v VI. položajni skupini 580 340 240 S) v VII. položajni skupini 640 400 290 h) v VIII., IX. in X. položajni skupini 680 440 340 i) v zvaničniškem zvanju 650 480 440. j) v služiteljskem zvanju 520 420 400 (4) Osebnim upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih po zakonu o ustroju vojske in mor- ice z dne 9. avgusta 1923: v krajevnem dra- vinjskem razredu I. 11. III. dinarjev a) v činu armijskega generala, admirala, divizijskega gene- rala in viceadmirala 750 600 500 b) v činu brigadnega generala in konteradmirala 800 600 500 c) v činu polkovnika, kapetana bojne ladje, podpolkovnika in fregatnega kapetana 730 560 430 č) v činu majorja in korvetnega kapetana: z več ko 20 leti dejanske državne službe 710 550 430 z manj ko 20 leti dejanske državne službe 520 280 180 d) v činu kapetana I. razreda in poročnika bojne ladje I. raz- reda: z več ko 20 leti dejanske državne službe 760 580 460 z manj ko 20 leti dejanske državne službe 580 340 240 e) v činu kapetana II. razreda, poročnika bojne ladje II. raz- reda, poročnika, fregatnega poročnika, podporočnika in korvetnega poročnika: z več ko 20 leti dejanske državne službe 700 550 450 z manj ko 20 leti dejanske državne službe 680 440 340 f) v činu narednika - vodnika, vodje pri zrakoplovstvu in vodje pri mornarici 680 440 340 g) v činu narednika, podnared- nika ter višjega in nižjega godbenika 600 500 420 (') Osebnim upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih po zakonu o ustroju vojske in mor« nariee z dne 6. septembra 1929 in 30. septembra 1931, in to neglede na to, ali jim je v osnovo za pokojnino bila vzeta tudi doklada na čin in zvanje, odnosno položajna doklada ali ne, pripada osebna doklada z istim odstotkom, s katerim jim je odmerjena pokojnina, pri čemer se jemlje za podstavo tale mesečna osebna doklada: v krajevnem dra-ginjskem razredu I. II. III. dinarjev a) v činu armijskega generala, admirala, divizijskega generala in viceadmirala — — — b) v činu brigadnega generala, konteradmirala, inženjerske-ga generala in višjega vojaškega uradnika I. razreda 220 — — c) v činu polkovnika, kapetana bojne ladje in višjega vojaškega uradnika II. razreda 340 100 — č) v činu podpolkovnika, fregat-nega kapetana in višjega vojaškega uradnika III. razreda 4G0 220 120 • d) v činu majorja, korvetnega kapetana in višjega vojaškega uradnika IV. razreda 520. 280 180 e) v činu kapetana I. razreda, poročnika bojne ladje I. razreda in nižjega vojaškega uradnika I. razreda 580 340 240 I) v činu kapetana II. razreda, poročnika bojne ladje II. razreda, nižjega vojaškega uradnika II. razreda, poročnika, fregatnega poročnika, nižjega vojaškega uradnika III. razreda, podporočnika, korvetnega poročnika in nižjega vojaškega uradnika IV. razreda 680 440 340 g) v činu narednika - vodnika, vodje pri zrakoplovstvu, vodje pri mornarici in višjega godbenika 680 440 340 h) v činu narednika, podnared- nika in nižjega godbenika 600 500 420 (“) Osebnim upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih po uredbi o izpremembah in dopolnitvah določb zakona o orožništvu in zakona o orožniškem pokojninskem fondu z dne 22. marca 1929, po zakonu o orožništvu z dne 27. septembra 1930 in 6. septembra 1931 in po zakonu o obmejni četi, pripada osebna doklada z istim odstotkom, s katerim jim je odmerjena pokojnina, pri čemer se jemlje za podstavo tale mesečna osebna doklada: v krajevnem dra-ginjskem razredu I. II. III. dinarjev a) v činu narednika I. razreda in narednika - vodnika 1., II. in III. razreda 680 440 340 b) v činu narednika II. razreda, narednika in podnarednika 600 500 420 e) v činu kaplarja, orožnika, stalnega orožnika in redova graničarja 450 400 380 Člen 7. Osebnim upokojencem, ki jim je bila v osnovo za pokojnino vzeta tudi doklada na službo, a niso omenjeni v odstavku (*) člena 6., se odreja osebna doklada po razpredelnici I. v odstavku (') člena 6. Člen 8. Tistim upokojencem iz člena 6., ki so jim pokojnine iznova urejene po določbi § 341. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, se znižuje osebna doklada za toliko, kolikor znaša razlika med starimi in novimi pokojninskimi prejemki. Če presega ta razlika znesek osebne doklade, se presežek ne odteguje. Člen 9. (1) Ministrom in banom, ki jim je odrejena pokojnina po zakonih, ki so dobili obvezno moč po 31. avgustu 1923, pripada mesečna osebna doklada, in to: a) predsedniku ministrskega sveta 4000 dinarjev; b) ministrom in banom po 3000 dinarjev. (2) Enaka doklada pripada tudi ministrom na razpoloženju. (3) Državnim podtajnikom v pokoju pripada mesečna osebna doklada po 1700 dinarjev, in sicer neglede na to, ali jim je odrejena pokojnina po plači državnega podtajnika ali pa po plači njih prejšnjega uradniškega zvanja. Člen 10. (‘) Rodbinskim upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih [>o zakonih, ki so dobili obvezno moč po 31. avgustu 1923, pripada tista osebna doklada, ki bi jo imele osebe, od katerih izvajajo pravico, če bi jim bila odrejena osebna doklada po določbah člena 6. (*) Če se odredi rodbinska pokojnina po 5, a pred 10 leti vlaganja v uradniški pokojninski sklad, pripada tista osebna doklada, ki b: jo imela oseba, od katere se izvaja pravica, če bi bila upokojena z dovršenimi 10 leti službe. Člen 11. (■) Osebam, ki prejemajo milostne oskrbnine, življenjske rente, podpore, priznanja in pomoči, in to na osnovi in v mejah zakonskih predpisov, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923, pripada osebna doklada po določbah člena 2. po tem, ali sličijo uradnikom ali zvaničnikom, odnosno služiteljem. ('-) Osebam, ki prejemajo podporo po zakonih, ki so dobili obvezno moč po 31. avgustu 1923, kakor tudi osebam, ki prejemajo miloščino po aktu vladarske milosti ali stalno mesečno ali letno podporo s pravico do draginjskih doklad po zakonih o izredni državni podpori, izdanih po 31. avgustu 1923, pripada polovica osebne doklade, določene v členu 2., razpredelnici III. Člen 12. Sirote državnih uslužbencev brez očeta in matere, ki prejemajo vzgojnino, dobivajo za osebno doklado po 10 dinarjev na dan. Člen 13. (l) Poročena osebna upokojenka nima pravice do osebne doklade, čc ji je odmerjena pokojnina po prejemkih po zakonih, ki so dobili obvezno moč po 31. avgustu 1923, ima pa pravico do polovice osebne doklade, če ji je odmerjena pokojnina po prejemkih po zakonih, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923. To velja tudi za osebe, naštete v členu 11. (3) Za poročene po predhodnem odstavku se ne smatrajo vdove, žene, ki so pristojno ločene, in žene,.ki žive narazen od moža zaradi zakonskih razprtij. II. Rodbinska doklada. Clen 14. Vse osebe, omenjene v tej uredbi, imajo pravico do rodbinske doklade, razen upokojencev iz člena 3., člena 9. in njih rodbin. Člen 15. Rodbinska doklada pripada za vsakega otroka, rojenega v zakonitem zakonu ali pozakonjenega, in znaša: a) po 110 dinarjev na mesec, če ima upokojenec do tri otroke; b) po 120 dinarjev na mesec, če ima upokojenec več ko tri otroke. Člen 10. Kljub členu 15. pripada poleg rodbinske doklade za otroka, in to samo upokojencem iz členov 2. in 4. tudi še rodbinska doklada za ženo, ki znaša 120 dinarjev na mesec. Člen 17. Rodbinska doklada za ženo (člen 16.) ne pripada: a) če je žena aktivna ali upokojena državna, banovinska ali občinska uslužbenka; b) če je žena zaposlena v službi države, banovine ali občine kot pogodbena uradnica, dnevničarka ali honorarna uslužbenka; c) če ima žena od imovine ali privatne službe več ko 200 dinarjev dohodka na mesec; č) če se bavi žena s samostalnim delom, za katero je treba pooblastitve, odnosno dovolitve pristojnega obla-stva, neglede na velikost dohodka, ki izhaja iz tega dela; d) če živi žena narazen zaradi zakonskih razprtij, neglede na to, ali je uvedena pravda za ločitev zakona ali ne. Člen 18. Rodbinska doklada za pozakonjenega otroka pripada od 1. dne prihodnjega meseca po mesecu, v katerem je bil otrok pozakonjen. Člen 19. (l) Če sta mož in žena osebna upokojenca ali če je en zakonec osebni upokojenec, drugi pa državni, banovinski, občinski ali privatni uslužbenec, odnosno upokojenec, ne pripada draginjska doklada za otroka ne možu ne ženi. Če živita narazen zaradi zakonskih razprtij ali zaradi ločitve zakona, pripada rodbinska doklada za otroka zakoncu državnemu upokojencu, pri katerem se otrok vzdržuje. (a) Če je mati osebna upokojenka, oče pa zasebne profesije, nima mati pravice do rodbinske doklade za otroka, razen če je oče siromašnega stanja in nesposoben za pridobivanje. Isto velja tudi, če živita narazen ali če je njun zakon ločen. (3) Če živi žena, ki ni državna, banovinska, občinska ali privatna uslužbenka, odnosno upokojenka, narazen od moža državnega upokojenca ali je njun zakon ločen, se mora izplačevati rodbinska doklada za otroka ženi, če se otrok pri njej vzdržuje. Člen 20. Rodbinska doklada za otroka ne pripada: a) če dovrši otrok 16 let starosti; b) če ima otrok v javni ali privatni službi več .ko 150 dinarjev na mesec ali mu daje poslodavec brezplačpo vzdrževanje brez nagrade; c) če je otrok spravljen in uživa brezplačno vzdrževanje v civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali, vzgojnem zavodu; č) če prejema otrok od domače ali tuje ustanove podporo, štipendijo ali drugo pomoč, ki presega 150 dinarjev na mesec; d) če ima otrok cd lastne premične ali nepremične imovine nad 200 dinarjev dohodka na mesec; e) če prejema otrok po smrti drugega roditelja rodbinsko pokojnino ali invalidsko podporo, ki presega 250 dinarjev na mesec. Člen 21. * (‘) Izjemoma pripada rodbinska doklada za otroka tudi še po dovršenem 16. letu starosti in ob pogojih točk b) do e) predhodnega člena: a) za hčer, ki svojemu očetu vdovcu gospodinji, in sicer do omožitve, najdalj pa do polnoletnosti; b) za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje, in to, če je nastopila nesposobnost v času, ko je imel upokojenec pravico do rodbinske doklade za otroka; c) za otroka, ki se šola v državi ali v inozemstvu, v javnih ali priznanih privatnih ftclah občnega ali strokovnega pouka, in sicer samo za tisti čas, ko ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalj pa do dovršenega 23. leta starosti, razen če se otrok pred tem časom omoži ali 'oženi ali če nastopi odslužitev obveznega roka v vojski. ' (a) Pohajanja večernih in občasnih tečajev glede pravice do rodbinske doklade za otroka ni smatrati za šolanje. Člen 22. (*) Če prejemajo otroci brez očeta in matere rodbinsko pokojnino, gre osebna doklada samo najstarejšemu, ki prejema rodbinsko doklado za ostale uživalce iste pokojnine. (=) Če imajo otroci, ki prejemajo rodbinsko pokojnino po očetu ali materi, enega roditelja še živega, ki je aktiven ali upokojen državni uslužbenec, ne gre njim osebna doklada, temveč ima njih roditelj pravico do rodbinske doklade zanje. Prav tako jim ne gre osebna doklada, če je roditelj aktiven ali upokojen banovinski ali občinski uslužbenec ali je v službi države, banovine ali občine kot pogodbeni uradnik, honorarni uslužbenec ali dnevničar, ali če je oseba katerekoli druge zasebne profesije. (“) Izjemno od predhodnega odstavka gre osebna doklada najstarejšenni, če prejemajo otroci rodbinsko pokojnino po očetu in imajo mater še živo, ki je.-zopet poročena in ni aktivna državna uslužbenka niti osebna upokojenka. Najstarejši izmed njih prejema v tem primeru rodbinsko doklado za ostale uživalce iste pokojnine. (*) Če prejemajo otroci rodbinsko pokojnino po očetu skupaj z mačeho, pripada osebna doklada mačehi, ki.prejema tudi za ostale uživalce iste pokojnine rodbinsko doklado, in sicer, če žive skupaj. Drugače se osebna in rodbinska doklada seštejeta in se ves seštevek razdeli kakor pokojnina. (5) Če prejema mačeha rodbinsko . pokojnino po možu, ne živi pa skupaj z otroki, ki prejemajo rodbinsko pokojnino po materi, ima mačeha pravico do osebne doklade, otroci pa imajo pravico do doklad po odstavku (’) tega’ člena. Če pa živi mačeha skupaj 7. otroki, pripada osebna doklada samo mačehi, ki prejema za otroke rodbinsko doklado po občnih pogojih. III. Občne določbe. Člen 23. Brezplačno 7.dravljenje v javnih bolnicah ne vpliva na pravico, prejemati osebno in rodbinsko doklado. Člen 24. Ob izpremembi med mesecem se osebna in rodbinska doklada obračunita od 1. dne prihodnjega meseca. Člen 25. (‘) Osebna in rodbinska doklada ne pripada upokojencem, ki imajo od imoviue ali osebnega dela kakršnakoli vrste mesečni dohodek, večji od: v krajevnem draginjskem razredn I. II. III. dinarjev 3000 2000 1000 (s) Določba predhodnega odstavka ne velja za upokojene ministre, bane in državne podtajnike, za osebne upokojence, ki so bili upokojeni po dovršenih 25 letih dejanske državne službe, kamor spadajo tudi neukazni, in ne za rodbinske upokojenke, ki so dovršile 00 let starosti. Člen 26. Ukinjeno. Člen 27. Za dohodek Iz člena 17., točke c), člena 20., točke č) in člena 25. se smatra dohodek, ki je za davčno osnovo po zakonu o neposrednih davkih. Člen 28. Nesposobnost za delo in pridobivanje po tej uredbi se dokaže s potrdilom dveh zdravnikov v javni službi. Člen 29. (‘) Radi prejemanja osebne in rodbinske doklade mora podati upokojenec pristojni blagajni prijavo v obliki navadne vloge in v tej izrečno izjaviti, da: a) nima nikakega dohodka od osebnega dela ali imovine; b) žena ni državna, banovinska, občinska ali privatna uslužbenka, odnosno upokojenka; c) otrok ni zaposlen ne v javni ne v privatni službi; Č) otrok ni spravljen ne v civilnem ne v vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu; d) otrok ne prejema ne od domače ne od tuje ustanove ne podpore ne štipendije ne druge pomoči; e) otrok nima ne premične ne nepremične lastne imovine; f) otrok ne prejema ne rodbinske pokojnine ne invalidske podpore. (3) Upokojencu, ki ne vloži prijave v 90 dneh od dne, ko je pridobil pravico, pripadata osebna in rodbinska 1 doklada od 1. dne prihodnjega meseca po mesecu, v katerem je prijavo vložil. Člen 30. (l) Z vlogo, s katero zahteva upokojenec osebno in rodbinsko doklado, mora predložiti samo krstui-rojstni list, če je otrok rojen v zakonitem zakonu, odlok o po-zakonitvi pa, če je bil otrok pozakonjen. Za izjave v ostalih razpredelkih upokojenec ni dolžan, predložiti dokaze, marveč je za njih točnost odgovoren po določbah člena 31. te uredbe. Če dajejo upokojenčeve navedbe povoda za dvom, jih mora blagajna po pristojnih oblastvih preizkusiti. (3) Za vsako izpremembo, ki ima za posledico, da se izgubi pravica do osebne in rodbinske doklade, mora upokojenec najkesneje v 30 dneh od dne, ko je izpre-memba nastopila, vložiti novo prijavo. Če ravna upokojenec zoper to, odgovarja po določbah člena 31. te uredbe. Člen 31. (’) Upokojenec, ki se o njem ugotovi, da je vložil neresnično prijavo in po njej prejemal osebno in rodbinsko doklado, izgubi za en mesec do leta dni pravico do osebne in rodbinske doklade, nezakonito prejeta vsota pa se izterja administrativno iz njegovih pokojninskih prejemkov po določbah zakona o uradnikih. Odločbo, da je izgubil pravico, izda minister za finance. (s) Razen tega se uvede zoper takega upokojenca disciplinski postopek in se obtoži za dejanje prevare. Člen 32. (') Vsa potrebna pojasnila za uporabo te uredbe daje minister za finance. (a) Pritožbe po sporih, ki nastanejo zbog uporabe te uredbe, je treba vložiti na ministra za finance. Člen 33. Ta uredba je dobila obvezno moč dne 19. septem-bia 1935, uporabljati jo je pa izza dne 1. oktobra 1935. V Beogradu, dne 19. septembra 1935; št. 37.600/1. Minister za finance Letica s. r. Banove uredbe. 534. II. No. 16.973/23. Odločba. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. septembra 1935, br. 564, so se priključile na osnovi §§ 6. in 144. zakona o mestnih občinah mestni občini ljubljanski cele občine Moste, šiška in Vič ter deli občin Ježica, Polje in Dobrunje. V izvršitvi tega ukaza in naloga ministrstva za notranje posle z dne 13. septembra 1935, IV. br. 3468, odrejam: 1. Mestni svet ljubljanski in občinski odbori priključenih občin Moste, Šiška in Vič poslujejo dalje do njih razrešitve in postavitve novega mestnega sveta po § 147. 1 zakona o mestnih občinah, ki se bo v kratkem postavil. 2. Občinski odbori delno priključenih občin Ježica, Polje in Dobrunje poslujejo dalje, dokler se ne izvršijo nove volitve po § 9. zakona o občinah v zvezi s § 32. fin. zakona za leto 1934./35. 3. Občinske uprave v Mostah, Šiški in na Viču pripravijo takoj likvidacijo svoje občine. Občinski uradi poslujejo do končne likvidacije dalje,'toda z omejitvijo na tekoče upravne posle in na posle, ki so v zvezi z likvidacijo občine. 4. Enako pripravijo likvidacijo občine tudi občinske uprave na Ježici, v Polju in Dobrunjah. Občinski uradi poslujejo dalje do likvidacije kakor tudi po izvršeni likvidaciji v novi občini. 5. Za občine Moste, Šiška in Vič in za priključene dele občin Ježica, Polje in Dobrunje veljavne občinske uredbe, pravilniki in ostali obče obvezni predpisi razen finančnih ostanejo v veljavi do nadaljnje odredbe kraljevske banske uprave, odnosno do njih izpremembe i>o novem mestnem svetu. 6. Proračuni in finančne odredbe v celoti in delno priključenih občin ostanejo v veljavi do 31. marca 1936. Občinske davščine, ki se pobirajo na ozemlju teli občin, ostanejo do omenjenega roka neizpremenjene; sploh se vrši gospodarstvo za to ozemlje do konca tekočega proračunskega leta še v okviru za posamezne občine veljavnih proračunov. Davščine občin Moste, Šiška in Vič se odvajajo mestni občini, toda ločeno od mestnih. Davščine občin Ježica, Polje in Dobrunje se nakazujejo tem občinam, občinske uprave pa morajo finansirati tudi mestni občini priključene dele. 7. Mestna občina ljubljanska pripravi s svoje strani vse potrebno za prevzem aktivne in pasivne imovine v celoti priključenih občin in priključenih delov občin ter njihovega službenega delokroga. Takoj se imajo sestaviti novi volilni imeniki. 8. Mestna občina ljubljanska prevzame od sreskega načelstva v Ljubljani takoj za ves priključeni teritorij posle občne uprave, kolikor spadajo v stvarno pristojnost mestne občine. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. septembra 1935. Ban: Dr. Natlačen s. r. 535. Razne objave iz „Službenih novink Številka 107 z dne 9. maja 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. februarja 1935 je bil upokojen Oz m ec Janko, učitelj V. položajne skupine v Lipi, srez dolnjelendavski, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 7. aprila 1935, št. 27.714, je bil premeščen po službeni potrebi Žeslin Rudolf, davčni kontrolor VIL položajne skupine davčne uprave v Pakracu, za davčnega kon- trolorja iste položajne skupine davčne uprave v Kranju. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 7. aprila 1935, št. 27.716, je bil upokojen Švare Ivan, davčni višji kontrolor VI. položajne skupine davčne uprave v Kranju. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 7. aprila 1935, št. 27.715, je bil upokojen Šuc Štefan, davčni višji kontrolor VI. položajne skupine davčne uprave v Celju. Številka 108 z dne 10. maja 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. aprila 1935 je bila p r e m e š č e n a po službeni potrebi Kren Ana, učiteljica VIL položajne skupine državne narodne šole v Mozlju, srez kočevski, na državno narodno šolo v Verdrengu v istem srezu. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. aprila 1935 je bila premeščena po službeni potrebi K I a n-šček Marija, učiteljica VII. položajne skupine državne narodne šole v Cankovi, na državno narodno šolo v Žicah. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. aprila 1935 je bila premeščena po službeni potrebi Rot Ela, učiteljica VIL položajne skupine državne narodne šole v Rečici ob Savinji, na državno narodno šolo v Šmihelu, srez gornjegrajski. Z odlokom pomočnika ministra za finance z dno 23. marca 1935, št. 22808/111, so bili premeščeni: Sera ji i.ja Ivan, poverjenik finančne kontrole IX. polo?., skupine glavnega' oddelka Osijek, v glavni oddelek Ljub-ljana-levi breg; Perovič H a d i s a v, poverjenik finančno kontrole IX. položajne skupine glavnega oddelka Šmarje pri Jelšah, v glavni oddelek Kavadar; Mark o-vič V u k a š i n, poverjenik finančne kontrole IX. položajne skupine glavnega oddelka Beograd — Dunavski, v glavni oddelek Maribor; Stanič Stanislav, pod-poverjenik finančne kontrole X. položajne skupine glavnega odde! a Ljubljana—levi breg, v glavni oddelek Vir vitica; Konrad Leopold, podpoverjeijik finančne kontrole X. položajne skupine oddelka Beltinci, v glavni oddelek Dolnji Logatec; Kranjc Vinko, podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine oddelka Sv. Jurij ob Ščavnici, v referat finančne kontrole dravske finančne direkcije; Pa tern a Karol, podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine oddelka Vrhnika, v oddelek Št. Vid nad Ljubljano; Še-pelj Mano, podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine oddelka Novo mesto, v oddelek Trbovlje, in P e r č i n 1 i č Jurij, podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine oddelka Križevci, v oddelek Šmarje pri Jelšah. Izdaja kolkov za 1, 2, 3 in 5 din a r jev s p o p r a v 1 j e n i m i š t e v i 1 k a m i r a d i h o 1 j š e g a razločevanja cene. Z odlokom ministra za finance z dne 8. maja 1935, št. 31339, so dani v promet kolki za 1, 2, 3 in 5 dinarjev, ki so povsem enaki onim istih cen, ki so sedaj v prometu, le s to razliko, da so številke z označbo cene na mesto v pisanem v belem polju. Sedanja izdaja teh kolkov ostane tudi nadalje v prometu do razprodaje. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik tn urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek y Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 78. kosu VI. letnika z dne 28. septembra 1935. Razglasi kraljevske banske uprave II No 20665/3. 2630 Razglas. Ministrstvo za notranje posle je ponovno vzpostavilo naslednja društva, ki so bila pred oblastvenim razpustom včlanjena v Prosvetni zvezi v Ljubljani: Katoliško slovensko prosvetno društvo »Krek« v Olševku, Katoliško prosvetno društvo Šenčur pri Kranju, Prosvetno društvo Sv. Jožefa v Tržiču in Katoliško prosvetno društvo v Grobljah. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. septembra 1935. Ban: dr. Natlačen s. r. II. No. 25.183/1. 2648 Razglas. Po razpisu ministrstva za promet od 14. septembra 1935, št. 9808, se na podstavi §§ 11., 14. in 15. zakona od 18. februarja 1878, drž. zak. št. 30, § 16. ministrske naredbe od 25. januarja 1879, drž. zak. št. 19, ter § 61. vodnopravnega zakona kranjskega razpisuje politični obhod v zvezi z razlastitveno in vodno-pravno razpravo o delnem načrtu za zgraditev železniške proge št. Janž— Sevnica- Ta delni načrt se tiče projektirane proge v upravnih občinah Tržišče in Boštanj, glede zahtevanih razlastitev pa ne samo zemljišč ob projektirani ptogi, temveč tudi nekaterih zemljišč ob že obstoječi progi Trebnje—št. Janž, in sicer v kat. občini Pijavice. Podrobni načrti projektirane proge in zahtevanih zemljišč se morejo v pogledati med uradnimi urami pri občini Tržišče od 30. septembra do 15. oktobra 1935 ter pri občini Boštanj od 30. septembra do 20. oktobra 1935. Komisijske poizvedbe in razprave se iz vrše v dneh 16., 17., 18., 19. in 21. oktobra 1935, po potrebi pa še naslednje dni, in sicer: 1. v sredo, dne 16. oktobra 1935 v kat. občini Pijavice s sestankom komisije ob 10.15 pri Kuezu na Trati; 2. v četrtek, petek in soboto, dne 17., 18. in 19. oktobra 1935 v kat. občini Tržišče s sestankom komisije Vsakega dne ob 9. uri, in sicer v četrtek, dne 17. oktobra 1935 pri Majcnu Vinku v Polju štev. 2, v petek, dne 18. oktobra 1935 pri mostu čez Mirno na banovinski cesti II. reda Radeče—Tržišče in v soboto, dne 19. oktobra 1935 pri Flajsu v Dulah; 3. v ponedeljek, dne 21. oktobra 1935 v kat. občini Vrh s sestankom komisije ob 9. uri pri mostu čez Mirno na občinski cesti Gaberje—Krmelj. O tem se obveščajo vsi udeležniki s pristavkom, da morejo svoje morebitne ugovore zoper zahtevane razlastitve ter zoper načrt vložiti pismeno ali ustno med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Krškem v dneh 30. septembra do 13. oktobra 1935, najkesneje pa vodji komisije pri razpravi sami. Poznejši ugovori zoper razlastitev se ne bodo upoštevali ter se bo izdalo gradbeno dovolilo, kolikor bi temu ne nasprotovale javne koristi. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. septembra 1935. Po pooblastilu bana banski inšpektor: Dr. Guštin s. r. I. No. 10/587. 2626-3-1 Razpis za nabavo drv. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 86.—98. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku II. javno ofertno licitacijo za nabavo 390 m* bukovih drv v ecpunieah in 35 m* mehkih drv za podkuriti. Licitacija se bo vršila dne 12. oktobra 1935 eh 11. uri v sobi št. 21 v II. nadstropju kraljevske banske uprave, Bki\yeisoya cesta 10. Kavcijo v višini 5g ponudene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave. Zapečatene ponudbe, taksirane po tarif. post. 25. zakona o taksah, potrdilo o dražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji je na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti,' da so mu pogoji znani in nanje pristaja. Na ovitek ponudbe je napisati Ponudba j za drva . Pogoie in informacije dobe interesenti vsak dan med 10. in 12. uro v ekonomatu kraljevske banske uprave, soba 48. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. septembra 1935. ❖ K V No. 5191-3. ’ 2645—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpihuje za prevzem gradbenih del za poslopje carinskega oddelka v Gornji Vižingi I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. oktobra 1935 ob 11. uri dopoldne v sobi St. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku v sobi št. 26. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 93.503-24. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. septembra 1935. % K V No. 5999-4. 2644—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za poslopje carinskega poslopja carinskega oddelka v Holmcu 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. oktobra 1935 ob 11. uri v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku vsobi št. 26. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 99.974-21. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelku. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. septembra 1935. ❖ K V No. 5859/2. 2646-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za poslopje carinskega oddelka v Savodnju l, javno pismeno ponudbeno licitacijo na d* n 15. oktobra 1935 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Lhib-ljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku v sobi št. Hi. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 95.398-42. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni duski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. septembra 1935. ❖ K V No. 5172-3. 2643—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske, banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za poslopje carinskega oddelka v Sorici 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. oktobra 1935 ob 11. uri dopoldne v sobi : štev. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku v sobi št. 26, Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 95.427-67. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. septembra 1935. * K V—No. 279/7. 2658-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo del pri gradnji carinskega oddelka v Hotedršici I. javno pismeno ponudben > licitacijo na dan 16. oktobra 1935 ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku v sobi št. 26. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 224 tisoč 920'— dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kr. banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 26. septembra 1935. * K V—No. 278/9. 2657-3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo del pri gradnji carinskega oddelka v Žireh I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. oktobra 1935 ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku v sobi št. 26. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 240 tisoč 875’79 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. septembra 1935. Razglasi sodišč in sodnih oblastev S 18/35-2 2650 Razglas preklica. S sklepom okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 15. julija 1935, št. II R 220/35—2, je bila Blatnik Cecilija iz Pleš št. 5 zaradi umoboluosti popolnoma preklicana. Za skrbnika je bil postavljen Blatnik Franc, posestnik iz Pleš št. 5. Sresko sodišče v Žužemberku, •j. Og 42/35—2. 2631 Amortizacija. Na prošnjo Pogačnika Jakoba, pos. v Sp. Otoku št. 23, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih hranilnih knjižic, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so hranilne knjižice brez moči. Oznamenilo: 1. Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Radovljici št. 25.681, vinkulirana s saldom Din 42.758'35, 2. Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani št. 169.428 s saldom Din 21.444-25, obe knjižici z imenom Pogačnika Jakoba. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dno 18. septembra 1935. & I 113/35 2652 Dražbeni oklic. Dne 29. oktobra 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: velikega kmečkega posestva v Kaplji s hišo in gospodarskimi poslopji, žago in vodno silo, nadalje njive, travniki v skupni izmeri 124.870 m2; zemljiška knjiga k. o. Ojstriška vas, vi. št. 46, 294. Cenilna vrednost: Din 505.97F25. Najmanjši ponudek: Din 337.315'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Vransko, dne 24. septembra 1935. ^ i I 68/35-44 2654 Dražbeni oklic. Dne 29. oktobra 1935 dopoldne ob o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ormož, v), št. 428, Grabe, Gomila, Ivanjkovci, Litmerk, Vuz-metinci, Hardek, Cerovec, Kog, Lešnica, Veličane, vi. št. 215, 221 zemljiška kpji-ga Obrež, vi. št. 113 zemljiška knjiga Salovci. Cenilna vrednost: Din 4,245.359-30. Vrednost pritikline: Din 25.474'—. Najmanjši ponudek: Din 2,830.462'—. Prodajalo se bo po skupinah, kakor so razvidne iz dražbenih pogojev. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni ok(ic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Hresko sodišče v Ormožu, odd. 11., dne 10. septembra 1935. Vpisi v trgovinski regisfpi*. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 876. • 1 Sedež: Ljubljana, Tržaška c. št. 57. Dan. vpisa: 18. septembra 1935. Besedilo: Dragotin Hribar I. Kranjska mehan. automatična tvorniea pletenin in tkanin v Ljubljani. Odslej: Sedež firme: Ljubljana, Zaloška cesta št. 14. Imetnik firme: Javna trgovska družba od 1. septembra 1935. Družabniki so: Evgenija Hribar, posestnica in indu-strialka v Ljubljani, Zaloška cesta 14. Boris Hribar, zasebnik v Ljubljani, Dalmatinova ul. št. 10. Peter Hribar, zasebnik v Ljubljani, Zaloška cesta št. 14. Družbo zastopa javna družabnica Ev-genija Hribar, ki jo bo podpisovala na ta način, da pod tiskano, od kogarkoli pisano ali štampiljirano besedilo firme postavi svoj lastnoročni podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L, dne 17. septembra 1935. Firm 834/35 Posam II 46/7, Rg A VII 167/1. ' * 877. Sedež: Prečna. Dan vpisa: 26. avgusta 1935.. Besedilo: Dolop dolenjska opel ar* niška družba V. Sedaj, Prečna.« (zbriše.se komandilist ,K o š.i r Anton. Njegovo vlogo prevzameta družabnik Sedaj Viljem iz Novega mesta in ko-manditist tvrdka sNovobor , splošna industrijska d. d. v Ljubljani, vsak polovico, to je po Din 5.000-—. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. IL, dno 26. avgusta 1935. Fi 22/34 — Reg. A II 60/2. Vpisi v zadružni register. Vpisali sta se nastopni zadrugi: 878. Sedež: Ljutomer. Dan vpisa: 19. septembra 1935. Besedilo: Kmetijska zadruga, registrirana zadruga z omejeno zavezo v Ljutomeru. Obrat in predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov in v to svrho: 1. svojim članom pd ugodnih pogojih nabavljati v kmetijskem obratu potrebna obratna sredstva, zlasti umetna gnojila, krmo, semena, živino, stroje, orodje itd., oziroma pri nakupovanju takih predmetov za svoje člane posredovati; 2. nakupovati na lasten račun kmetijske strojp in orodje in jih posojati članom; 3. vnovčevgti kmetijske pridelke svojih članov ali posredovati pri prodaji takih pridelkov, posebno pa na račun članov in na svoj račun prevzeli dobavo kmetijskih pridelkov in izdelkov za državo, okraje, občine, družbe in druge velike odjemalce; 4. jemati gospodarske pridelke svojih zadružnikov v skladišča, jih predelovati in potem vnovčevati; 5. oskrbeti si v dosego teh namenov potrebne stavbe in tehnične naprave in pridobivati potrebne koncesije; 6. v primeru potrebe napraviti na pripravnih krajih zadružna skladišča in podružnice; 7. širiti med svojimi člani strokovno znanje s poučnimi gospodarskimi sho di, predavanji, z izdajanjem primernih navodil in razstavami in jim dajati nasvete v gospodarskih zadevah. Zadružna pogodba (statut) z dne 16. avgusta 1935. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in še z njegovim petkratnim zneskom. Oznanila se razglašajo na krajevno običajni način, v važnejših primerih tudi s pisanimi obvestili. Načelstvo sestoji iz 6 zadružnikov, 51 ni načelstva so: Magdič Ferdo, posestnik na Cvenu (načelnik), 2. Rajh Jakob, posestnik v Ljutomeru (nač. nam.), 3. Slavič Franc, posestnik na Cvenu, 4. Kardinar Ludvik, posestnik v O. Krapju, 5. Filipič Ivan, posestnik v Radomerju, 6. Pevec Franc, posestnik v Pristavi. Pravico zastopati zadrugo ima načel-8t'-d 'odpis firme, besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva, ozi-t orna en član načelstva in od načelstva za to pooblaščeni uradnik. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. m., dne 19. septembra 1935. Fi 27/35 Za dr V 76/1. * 879. sedež: Ponikve, srez kočevski, banovina Dravska. Dan vpisa: 7. septembra 1935. Besedilo: Zdravstvena zadruga, r. z. z o. z. Obralni predmet: zadatuk je zadrugi: a) da Širi smisao za zdravstveni život i da svima savremenim sredstvima širi zdravstvenu propaganda; b) da se potrudi, da okolina, u kojoj zadrugar živi, odgovara propisima zdravstvene nauke; c) da svojim sredstvima vrši zajed-ničke nabavke onih predmeta i stvara one zajedničke ustanove, koje če održa-vati i unaprediti zdravlje zadrugara; da zadrugam u svenm bude na pomoči pri uredjivanju njegovog zdravstvenog života; d) da za slučaj bolesti zadrugara pru-ži ovome što bržu, sigurniju i jeftiniju lekarsku pomoč, kao i da zadrugam nabavi što jeftinije i bolje lekove i bol-uičku pomoč; r) da pruži zadrugam novčanu pozaj-micu za slučaj bolesti i smrti, ako se zadrugar nalazi u noVČanoj oskudici. Opravilni delež znaša 25 Din in se 'mora plačati ob vstopu. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim desetkratnim zneskom. Vsi sklepi in oznanila zadruge se izvršujejo po nabitju v zadružni prodajalni in organu Saveza Zdravstvenih Zadruga u Beogradu. Načelstvo sestoji iz petih zadružnikov, člani načelstva so: Mrkun Anton, župnik v Vidmu-Do-brepolje, Goršič Jernej, posestnik v Ponikvah št. 42, Perhaj Anton, posestnik v Malih Laščah št. 2, Škulj Edvard, posestnik v Ponikvah ,št. 30 in Štrukelj Karel, posestnik v Rašici št. 2. Pravico zastopati zadrugo ima: upravni odbor (načelstvo) na sodišču in izven sodišča. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva v smislu člena 20. zadružnih pravil. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. septembra 1935. Fi 70/35 — Zair. IV 84/1. V n i s a 1 e s o se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopni zadrugi: 880. Sedež: Fram. Dan vpisa: 19 septembra 1935. Besedilo: Zadružna elektrarna v Framu. registrbVnna zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Ivanuš Valentin, vpiše se pa novoizvoljeni član načelstva Greif Ivan, posest* nik v Framu št. 6. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. TU.. dne 19.,septembra 1935. Zadr 111 28/10. Konkurzni razglasi 881. S 3/35—2 2651 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Mat-zeleja Alfreda, trgovca v Gmajni št. 18, pošta Krka pri Stični. Konkurzni sodnik: dr. Močnik Ivan, starešina sreskega sodišča v Višnji gori. Upravnik mase: dr. Pehani Beno, javni notar v Višnji gori. Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Višnji gori, dno 12. oktobra 1935 ob U. uri. Oglasitveni rok do 28. oktobra 15)35 pri sreskem sodišču v Višnji gori. Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču v Višnji gori 11. novembra 1935 ob 11. uri. Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem maslu. odd. II., dne 25. septembra 1935. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 2033 kraljevine Jugoslavije Stanje 22. septembra 1935. Aktiva. Dinarjev Podloga . . 1.383,881.871-70 (— 1,369.924-85) Devize, ki niso v podlogi 259.482.000-21 l + 10,977.G88"53) Kovani novec 272.799.432-— (+20.673.280-501 Posojila . . 1.793,992.712-06 I— 3,335.250-10) Vrednostni papirji . . 55,330.714 20 (— 55.444-90) Prejšnji pred- iemi državi 1.678,946.640"79 (+ 102.401 33) Začasni prod-jemi gl.drž. blagaini . 600,000.000'— Vrednosti re- zervn. fonda 127,061.785"29 (+ 52.045"—) Vrednosti ostalih fondov . . . 13.102.241-28 (- 68.850--) Nepremičnine ... . 158,397.346-45 <+, 222.936 77) Bazna aktiva 439,737.913-92 i■+11,995.617*53) 0.802,732.55 r90 Pasiva. Dinarjev Kapital . . 180,000.000"— Rezervni ond . . . 136.125.842-53 ( | 2,001.776--) Ostali fondi 22.971.413-11 (+ 4.287'62) Novčanice v obtoku . . 4.653,918.140-- (- 3,158.600‘-) Obveze na pokaz . . 1.356,013.915-63 (+82,155.434-80) Obveze z ro kom . . 216.700.01XV— — 4,600.000-—) Bazna pas-va 237.00.>.24(>'6.1 —31,208.398 61) «.802,782.557-90 Obtok in obveze . . . 6.009,932.055*63 Celotno kritje . . . 29 58 /„ Kritje v zlatu . . . 27"09°/„ Obrestna mera: po esknmptu ...... 5% do zastavah: na zlato in vara rite 5+ na vrednostne papirje ..... 6% ❖ VII/1, št. 39.685/35. 2659 Razglas. Pri XV. žrebanju obligacij 6®/o obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila mestne občine ljubljanske, ki se je vršilo 16. septembra 1935, so bile izžrebane naslednje obligacije: Po Din 200*— štev.: 55, 85, 114, 15G, 168, 224, 264, 303, 572, 616, 620, 634, 635, 671, 683, 714, 771,'780, 1803, 1815, 1816, 1825, 1949, 2031, 2062, 2097, 2099, 2124, 2155, 2175, 2202, 2206, 2211, 2221, 2260, 2271, 2279, 2336, 2362, 2448, 2453, 2461, 2488, 2663, 2678, 2688, 2693, 2716, 2727, 2730, 2758, 2777, 2788, 2821, 2834, 2864, 2887, 2906, 290«), 2933, 2985, 2995, 3029, 3152, 3223, 3240, 3242, 3270, 3278, 3288, 3308, 3336, 3349, 3365, 8394, 3437, 3474, 3489, 3406, 3512, 3608, 3631, 3652, 3666, 3678, 3749, 3757, 3822, 3823, 3828, 3860, 3889, 9043, 9145, 9190, 9191, 9221, 9244, 9285, 9288. Po Din 500'— štev.: 15.094, 15.102, 15.108, 15.149, 15.195, 15.264, 15.318, 15.328, 15.339, 15.369, 15.398, 15.442, 15.453, 15.457, 15.458, 15.492, 15.600, 15.652, 15.669, 15.716, 15.772, 15.794, 15.798, 15.803, 15.810, 15.852, 15.884, 15.892, 15.921, 15.984. Po Din 1000’— štev.: 24.866, 24.883, 24.944, 24.962, 25.011, 25.019, 25.147, 25.167, 25.186, 25.225, 25.228, 25.237, 25.238, 25.251, 25.264, 25.273, 25.277, 25.302, 25484, 25.508, 25514, 25.556, 25.645, 25.648, 25.649, 25.651, 25.695, 25.721, 28.745, 28.816. Po Din 5000-— štev.: 28.882, 28.958, 29.013. Po Din 10.000 — štev.: 29.491, 29.517, 29.593 29.739. " Po Din 50.000’— štev.: 29.782, 29.794, 29.846, 29.958, 29.971. Po Lstg. 100 — štev.: 52, 62, 95, 114, 117, 139, 171, 213, 307, 313, 315, 358, 366, 403, 515, 529, 539, 549, 550, 619, 623. Izžrebane obligacije so plačljive dne 16. marca 1936 pri mestni blagajni v Ljubljani. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 21. septembra 1935. Predsednik: dr. Vladimir Ravnihar s. r. * T. No. 1084/1—H 2649 Razglas o licitaciji. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju razpisuje v smislu odlokov kraljevske banske uprave v Ljubljani V. No. 277/21, 281/6 in 282/18 iz 1. 1935 v skrajšanem roku oddajo gradbenih del za carinska poslopja v a) Ratečah, b) na Podkorenskem sedlu in e) na Jezerskem vrhu 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. oktobra 1935 ob 11. nri dop. pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna, ki znašajo pri a) carinskem poslopju v Ratečah Din 171.422*23, b) carinskem poslopju na Podkorenskem sedlu dinarjev 183.168'80, c) carinskem poslopju na Jezerskem vrhu Din 186.281-11. Predpisana kavcija znaša ad a) Din 18.000—, ad b) Din 19.000—, ad c) Din 19.000— za naše ter ad a) Din 35.000'—, ad b) Din 38.000'— in ad c) Din 38.000 za tuje državljane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega razdelka. Srcsko načelstvo v Kranju, dne 26. septembra 1935. No. 2447/2 2656 Razpis. Občina Tržič razpisuje za popravo občinske klavnice v Tržiču javno pismeno ofertno licitacijo na dan 10. okt. 1935 ob pol dvanajsti uri dopoldne v pisarni občine Tržič. Ponudbeni pripomočki so interesentom na vpogled pri občini Tržič v običajnih uradnih urah, istotam se dobe tudi potrebna pojasnila. Pismene, pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovitku z naslovom »Poprava klavnice« do dneva in ure licitacije na občino Tržič. Ponudbe morajo biti opremljene tudi s potrdilom o plačanem davku za zadnje trimesečje in potrdilom o licitacijski sposobnosti. Občina Tržič, dne 23. septembra 1935. * Št. 804/35 2611-3-2 Razpis nabave. Za nabavo živilskih in hišnih potrebščin ter kuriva Drž. bolnici za ženske bolezni v Ljubljani v času od 1. decembra 1935 do .31. marca 1936 se razpisuje prva ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih člena 89. v zvezi s členom 82. ter ostalih predpisih zakona o drž. računovodstvu, pravilnika za izvrševanje istega in ostalih zakonskih predpisov ter pooblastil, in sicer: 1. dne 30. oktobra 1935 za špecerijo in hišne potrebščine, mleko in mlečne izdelke ter premog-kockovec in koks za centralno kurjavo, 2. dne 31. oktobra 1935 za vse vrste mesa, mesne izdelke in slanino, kruh vseh vrst in kvas ter moko, nilevske izdelke in poljske pridelke. Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. liri v pisarni tukajšnje bolnice. Ako prva licitacija ne bo uspela iz kakršnegakoli razloga, se bo vršila v smislu člena 94. zakona o državnem računovodstvu na istem kraju in ob istem času druga ofertna licitacija, in sicer za potrebščine, navedene pod točko 1., dne 20. novembra 1935 in m one pod točko 2. dne 21. novembra 1935. Pogoje kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga radi udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice. Uprava Drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 21. septembra 1935. * Štev. 9761/11. 2627 1 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 9. oktobra 1935 nabavo 800 in’ jamskega lesa. Pogoji se dobijo pri podpisani. Direkcija drž. rudnika v Velenju, dne 23. septembra 1935. Razne objave 2642 Razid sekcije. »Sekcija Saveza ugostiteljskih namje. štenika Jugoslavije«, članica mednarodnega ženevskega saveza, se je po sklepu II. izrednega občnega zbora z dne 17. t. m. prostovoljno razšla. Inventar se je izročil do ustanovitve nove organizacije g. Nemcu Pavlu, plačilnemu natakarju kav. »Merkur« v Celju, v varstvo in shrambo. Predsednik. Objava. Izgubil sem odpustnico drž. narodhe šole na Viču pri Ljubljani iz 1.1919. na ime: Belič Jožef, rodom iz Gline. Proglašam jo za neveljavno. Belič Jožef s. r. * 2647 Objava. Podpisana Krajnc Angela, por. Škol-ny, roj. v Sevnici dne 15. aprila 1912, sem izgubila šolsko odpustnico, izdano od upraviteljstva državne narodne šole v Sevnici dne 24. julija 1928. Proglašam jo za neveljavno. V Sevnici, dne 26. septembra 1935. Krajnc Angela por. Školnv s. r. * 2640 Objava. Izgubil se je orožni list, ki ga je izdalo sresko načelstvo v Kranju pod reg. štev. 183 dne 28. novembra 1928 na ime Šinkovec Franc, Zg. Jezersko 15. Proglaša se za neveljavnega. Šinkovec Marija s. r. * Objava. 2&34 Izgubil sem izpričevalo II. razreda III. drž. realne gimnazije v Ljubljani za leto 1933./34., na ime: Tomšič Anton, rodom iz Ljubljane, ter ga proglašam za neveljavno. Ljubljana, dne 25. septembra 1935. Tomšič Anton s. r. * 2628 Objava. Izgubil sem maturitetno izpričevalo državne gimnazije v Mariboru z dne 5. julija 1906 ter ga proglašam za neveljavno. Maribor, dne 24. septembra 1935. Dr. Veble Andrej s. r., odvetnik v Mariboru. * 2641 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za dvokolo št. 55.955 na ime: Vukan Rudolf, Rakičan. Proglašam jo za neveljavno. Vukan Rudolf, čevljarski pomočnik, Rakičan št. 24. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiakarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; 0. Mihalek v Ljubljani.