Bojxd grom« Zopet so dvignili slovanski narodi na Balkanu svoje puške in handžare v obrambo svetega križa in zlate svobode. Crnogorski sokoli so poleteli v albauske gore in bolgarski iunaki so odkorakali proti M&kedoniii, Tudi Srbe je vzdignilo strašno navdušenje za vojsko v boju proti Turcinom. Balkanski narodi hocejo osvoboditi one svoje brate, ki še vzdiliujejo pod turškim jarmom. To ni prvi boj za osvobojenje balkanskili narodov izpod turškega nasilstva. Bolgari so prišli pod oblast krutega Turčina leta 1390, ko se jim ie Šišnian, zadrji kralj takrat na Bolgarskem, predal na milost in nerailo^t.. Skraja je ravnal TureK ž njimi Se precej prizauesljivo, pa; vedno bolj kruto. Dolge dobe so minule v mraku in tlačenju, toda iskra narodne samozavesti je vedno tlela pod pepelom. Ko se je v: pocetku preteklega stoletja najprej osvohodtila Grška in potem tudi Srbija dobila samoupravo, je bila njih želja po solncu svobode in neodvisnosti vedno vecja. Toda sami so bili preslaibi, zato so pricakovali pomočl zdaj od zapada, zda] od severa. Leta 1877, se je njib upanje izpolnilo, prišel je severni stric Rus ter jib osvobodil izpod1 turškega jarma, pod katerim so vztiiliovali celih 500 let, Toda Bolgari v Mar kedoniji so §& vedno ostali pod carigrajskim sultanom. Tudi srbsko robstv« je trajalo dolgo, Kralj Lazar je prenehal plaeevati Turkom davek ter poklical krščanske vojaške rodovine na Kosovo polje. To se je zgodilo leta 1380. Sultan Murat je to zvedel in se mu potil proti Srbom, da jih užuga z orožjem. Na Kosovem polju so se zgrabili. ZaSela se je strašna bitka. Tri dni so se nasprotniki kakor divji levi zaganjali dirug v drugega in že se ]e nagibala zmaga na sr1> sko stran. Ta Čas pa je srbski vojvoda Vuk Brankovi6 prestopil s svojim krdelom v vrste turških vojakov ter se ž njimi združen bojeval proti svojim bratom po veri in narodnosti. Zmagali so neverniki, In od tistega časa je trajala srbslca, sužnost. Želja po svobodi si dolgo ni mogla najti prave poti in pravih oseb, Se-le leta 1804 je nastopil Kara DŽordžija (Crni Jurij) ter poklical srbaldnarod v vojsko zoper Turke. Po vec sregnih bojib jih je pregnal iz dežele in 1. 1807 jim je naskokoma vzel tud'i trdnjavo Belgrad. Toda stara srbska bolezen, zavist razliBnib vojvod nasproti vedno uplivnejšemu Crnemu Jurijui, je vse uspehe zopet pokopala. Vsled needinosti so Srbi kmalu obnemogli, sam Crni Jurij je obupal in pobegnil v Avstrijo, Strahovito so sedaj razsajali Turki po Srbskem, dokler se jim ni na cvetpo nedeljo leta 1815 uprl Miloš Obrenovic. Temu se je posrecilo premagati Turke in leta 1817 je proglasila Srbija MiloŠa za knezia srbskega. Skraja &e od turškega sultaria odvisna, je postala leta 1826. vsled ruskega posredovanja popolnoma svobodna. Toda St.ara Srbija s Kosovim liOljem vred je ostala še do danes pod turškim polumescem in srbstea raja (kristjan, pod tur&kim jarmom), je v teh krajih še nadalje vzdiboval po svobodi. Crna gora ima svoj poSetek na Kosovem polju. Po nesreeni bitkji na Kosovem polju je ustanovil Jurij Balšo samostalno kneževino crnogorsko. Ta se je stoletja bojevala z divjimi Tuirki za križ in zlato svobodo, l^iosebno v času od leta 1852—1868 so jih hoteli Turki s siio podjarmiti. Sprva so Crnogorci zmagovali, pozneje so jih pa napadli Tiurki s tako silo, da se jim niso mogli obraniti. Priznati so morali turško nadoblast. Se-le leta 1878 se je na berolinskem sestanku velevlasti proglasila in priznala neodvisjiost Crne gore. Toda Crna gora se cuti vedno premajhno in zato bi rad'a razširila svoje meje na turško ozemlje, kjer prebivajo srbski in albanski kristjani. Grki so mnogo greSili proti slpvanskim narodom na Balkanu in so veSkrat potegnili s Turki proti njim. Toda tudi ti zalirbtni in izdajalski spletkarji so prišli pod turško premoč. Ko so se naveličali straliovitega, nasilstva turških poveljnikov in janičarjev, so se leta 1821 uprli in dosegli leta 1830 samostalnost grškega kraljestva. Nekaj Grkov je &e na otokih in v Albaniji do danes ostalo pod TurT<i. To je kratka zgodovina bojev slovanskili narodov na Balkanu. Sedaj se je zacela ta zgodovina nadaljevati. V prejšnjih časib je stala ved.no Rusijaob strani teh' narodov, za svol>odo se l>ojujoftih, in si s tem osigurala njijiovo naklonjenost. Avstrija je stala ob strani, Sedaj je prišel čas, da tudi AVstrija pokaže svojo naklonjenost jugoslovarisjkira narodom in jih šciti pri njili boju za svobodo svojili bratov v Turčiji, Crnogorsko-turško bojišCe. Crnogorci se vojskujejo v treh glavnili armadah, Severni armadi, to je tisti, ki je najbližje srbski raeji, poveljuje general Vukotic. ,Ta armada se vojskuje okoli Berane in en del je do 13. oktobra že do. segel mesto Bjelopolje v Stari Srbiji ob novopazarski raeji, katero se je udalo Crnogorcem. Srbsko ljudstvo v Novem Pazarju sprejema Crnogorce z veliko radostjo. V cerkvah se vrše sluzbe božje za zdravje k.ralja Nikite, — Južna armada, l^ateri poveljuje general Martinovic, se pomika ob vzbodni strani Skadrskega jezera, torej skoraj ob morju, proti mestu Skader. Prekjoračila je že reko Bojano, ob kateri leži Skader in hoee torej zajeti raesto od vzhodno-južne strani. Srednji armadi poveljuje princ Danilo.. Ta, armada je najmoenejša in se pomika na zapadni strani Skaderskiega jezera proti mestu Škader, Ta armada je imela že najveS bojev pri Podgorici, pri Daftiču, pred Tuzijera, okoli utrdbe Šeipanik, Rogana, Vranje, Plavnica in je baje že dospela pred skadersko predmestje Nildolac, Boj pri Berani in Bjelem polju. rjič ^mo poroSali, da so Crnogorci pri B.er,ani ob. severni tur&ko-črnogorski meji stopili na turško ozemlje, Bila je to severna armada, kateri povelju.ie general V.ukotič. Prva porocila, ki so jih poslali v svet Turki in njih prijatelji, da so turSke eete pri prvili bojih premagale Crnogorce in da so Turki udrll celo v Crno goro, so bile neresnicne. Takoj prve dni so imeli Crnogorci srefio, VukotiS se dobro drži pri Berani, ceprav si mora vsako ped zemlje, na katero stopi, izvojevati, en del njegove arinade pa }q srefeno zasedel severno ocl Berane važno postojanko Bjelo polje v Sandžaku Novi pazar. TurSki vojaki so zapustili Berano, katero so Crnogorci zasedli. BoJ pri Podgorici. V cetrtek, dne 10. oktobra, je srednja crnogorska armada napadla turške utrdbe v bližini črnogor. skega mesta Podgorica, katero se nahaja komaj 5 km od turške meje. Najprvo je naskočila mocno utrjeni hrib Pla.ainica. Boj je pričelo Crnogorsko topnifiarstvo. Prvi strel se je izprozil iz topa, katerega je nameril n.ajmlajši sin črnogorskega kralia, princ Peter. Kralj Nikita in prino Mirko sta z geiieralnira stabom že od ranega jutrai na gori Forica blizu Podgorice čakala na potek boja> Ko je pofiil prvi strel, je kralj Nikita vstal in napravil znamenje križa, -vojaška godba pa ]e zar igrala ernogorsko narodno himno (kraljevo pesem). Po kratkem )>oju, ki je trajal 20 minut, so Crnogorci pregnali T.urke z utrdb na gori Planinici. Vrh gore so prvi Crnogorci zasadili Brnogorsko zastavo. Po poročilih iz Belgrada so v bojih pri Planinici imeli Turki G00 rartvili, na firnogorski strani pa je padlo 400 vojakov. Po boju se je kralj Nikita s princem Mirkom vrnil v glavni tabor, kamor sta se vrnila po boju tudi princa Danilo in Peter, Nato se je vršilo vojno posvetovanje. SrednJ.i armadii prcžene Turka z gore Dečič. Glas o zmagi pri Plaaiinici je silno navdušil vse čmogorske čete. Še isti dan, to je 10. oktobra, je armada prestolonaslednika Dianila po hudem boju ob 4. uri popoldne pregnala Turke z močnili utrdb na gori Deeič, Zmagovalci so odvzeli Turkora 4 topove. Crnogorci so streljali s svojimi topovi tako dobro, da so turški topovi morali utihniti. T.urški poveljnik utrdbe DeČift, major Sethadinc bej se je s častniki in A^elikim številom vojaštva tidal. Stevilo mrtvili in raBjenih je na obeh straneh zelo veliko. Turki kakor Craogorci so se hrabro bojevali. Ko so Crnogorci premagali Tiirke na gori DečiS, se je pomikala armada. princa Danila proti mestu Tuzi. Crnogorci so zapodili Turke s planine Šipčanik. Crnogorci napreduioio. V petek", dne 11. oktobrai opoldne so Crnogorci po hudem boju premagali Turke pri trdujavi Rogam v bližini mesta Tuzi ter z iia^kokom vzeli trdnjavo. Napad na trdnjavo je izvr^ila srednja črnogK)rska armatla, kateri je poveljeval princ Danilo, Turški po- veljnik' je padel v boju. Crnogorci so s svojimi topovi obstreljevali turško postojankb na gori Vrano. Boj je trajal do vegera, Se-le, ko je nastala popolna tema, so se boji prekinili. Kralj Nikita, prestolonaslednik Mirko in princezinja Ksenija so ves dan opazovali boj z nekega hriba v bližini bojiŠča. Crnogorci prodirajo vedno dalje proti Tuzi, ki jo najvecji Jcraj med Podgorico in Škadrom. Vzeli so dne 11. t. m. poleg Rogame tudi utrdbo Vranjo; od teh dveh postojank lahko obvladiajo popolnoma mesto Tuzi, Ce pad'e Tuzi, imajo Crnogorci prosto pot v mesto Skader. Dno 13. oktobra so korakale 6rnogorsk,e eete prtoti mestu Tuzi, Zjutraj, dne 14, oktobra, so začeli obstreljevati mesto in utrdbe. Crnogorci so poslali v mesto svojiega odposlanoa, kateri je podal Turkom pogoje, naj se udajo. Turki so zahtevali, naj Jim dovolijo Crnogorci prost odhod z vsem vojaištvom, katerega je 5000, in orožjera v Škader, kar so pa Crnogorci odklonili. Dovolili so jira, da labkto prosto odidejo v Bar ob morju, od kocfer se lahko na SrnogorskB stroške odpeljejo z avstrijskim parnikom v Carigrad, NovejSa porocila pravijo, da so Crnogorci dne 1,4. t. m. Tuzi že od vseli strani začeli oblegati. Armada generala Mai^tinovica prodlra na jugu veclno dalje, je prekoraeila reko Bojano in je po krat' kem boju d.ne 11. oktobra zavzela turške utrdbe na gori TaraboŠ. Turki sO tega dne naskoeili Martinovi6evo kolono, a, so bili odbiti. Ta armada je že tudi prodrla do turške utrdbe Planica, ki leži južno od Tuzija. Crnogorske Sete so že iudi obstreljevale skadrsko predmestje Nikolac. Crnogorci zmagujejo. Cete generala Vukotifta so v nedeljo, dne 13. oktobra po hudem bojui zavzele goro Vizitor pri Gusinju, ki je visoka 2200 metrov. Turki sq imeli na tej gori moene utrdbe, pa so v boju izgubili veliko moštva ter so zbežali. VukotiSeva armada je še isti dan; zasedla dve turSJci postojanki. Crnogorci se torej vedno bolj približujejo svojemu cilju: Skadru, Ovira za oviro pada, kmalu bo škadrsko zidovje zablestelo pred njihovimi o5mi, Kakor se poroBa iz Carigrada, so crnogorski vojaki že skoraj pred durmi škadrskimi. Kralj Nikita obišče ranience. V Podgorici se nahajajo bolnišpice za ranjence, Vsi prostori so prenapolnjeni z ranjenimi Crnogorci in Turki, Kralj Nikita je obiskal dne 10. in 11. oktobra ranjence v bolnišnici, jih je tolažil ter pohValil njili junaštvo, Princezinja Ksenija vodi postrežbo in skrb ranjencev, V bolniinic-ah primanjkuje zdravnikov, tako, da mora, več ranjenih vojakov vsled tega unireti, ker se jim ne pride z zdravniki na pomoc. Avstrija je ponudila Crnogorcem en oddelek ,,Rdečega križa," za saraaritansko delo med ranjenci na bojnem polju in v bolnišnicah. Crnogorci so ponudbo radevolje vsprojeli in so veseli, da gre Avstrija Crni gori tako lepo na roko. Grška proglasila Kreto za svojo lasl. Iz Aten se dne 14. t. m. poroSa, da je GrŠka anektirala (za svojo proglasila) otok. Kreto, Ministrski predsednik Venizelos je v seji grške zbornice, katere so se udeležili tudi poslanci s Krete, naznanil, da je grška vlada odbbrila sklep narodne skupšgine na Kreti, da se proglasi Kreta za grško last. V ta namen je odslej za Kreto in Gr^ko le ena skupna državna zbornica. Ministrski predsednik je pozval kretške poslauce, naj se podajo zopet na Kreto, kjer se bodo vsled določil grške ustave vršile nove volitve. Venizelos je Se omenil, da bo Grška vkljub želji po miru s pornoBjo zaveznih drža.v z upanjem na zmago se postavila po robu vsem nevarnostim, ki ji pretijo. Turkl prekoračUl srbsko raeio. Iz Belgrada poroeajo, da so turSke čete pri Ristovcu zjutraj, dne 14. t. m. prekoračile srbsko mejo, TVlesto Ristovac leži ob reki Morava na južnem koncu Srbije v bližini bolgarsko-turSke meje. TurSke gete so napadle srbske utrdbe pri Ristovcu in baje dosegje nekaj uspehov. Na potu pa so zadele na srbsko armado, s katero so se zapletle v vroc boj. Srbi so jaiko razjarjeni, ker je turško vojaštvo zaželo vojsko pred in brez napovedi vojne. Vedno bližje sploSnl vojsM. Upanje, da se splošna balfcanska. vojska konftno vendair-le prepreci, je izginilo. Dne 13, t. m. so Bolgarska, Srbska in Grška dale velevlastim v roke avstrijskih in ruskib poslanikOv odgovor, v katerera se zahvaljujejo za njihovo posredovanje, katero smatrajo za nezadostno, in zato se bodo sajiie obrnile na Tiurčijo. Zajitevajo namreč od Turčije med drugim, da se vsem evropskim in turškim vilajetom dovoli popolna samouiprava podi vodstvom belgijskih in fevicarskih guvernerjev. Turftija naj dovoli, da si narodi brez razlike vere in jezika prosto volijo svoje poslance v pokrajinske zbore. Obenem se zatiteva tudl svobodno Šolstvo, nepristranska žandarmerija, evropsko nadzorstvo vseb teh reforra, ki jih mora, izvrSiti TurSija v Šestih' mesecih, V dokaz svoje dobre volje naj Turcija takoj prekliče mobilizacijo svojega, vojaštva. Ce do srede ne pri'de zadovoljiv odgovor Turčijev Zofijo, bodo začele govoriti bolgarske puSke, Ker TurSija ne bo privolila v zahteve balkanskih držav, je začetek vojske pričakovati vsakj dan,. Priiatelji južiiih Slovanov. Na Ruskem je javno mnenje popolnoma na strani balkanskih narodov. Rusko ljudstvo želi, da se balkanskim Slovanom pomaga v boju zoper TurČine. Vladni krogi Še sicer na zunaj tomahujejo, toda kadar bo pravi trenotek, videli bomo gotovo ludi rusko diplomacijo iri rusko orožje v službi balkanskih boriteljev,. Kar se tice Avstrije, želimo vsi severni io južni Slovani svojim bratora zimagoi iiad. Turkom. Nemci seveda niso tako navdušeni, oni so sami nemsko govorefci Turki, ki tlačijo druge narode, zato je tudi njih srce na strani Tureinov, Istotako Madžari, Vl.ada je dosedaj tako previdno postopala, da ni žalila v nobenem oziru balkanskili narodov. Saj je tudi težko, da bi katoliška Avstrija marširala ob strani nevernih Turkov. Edino pravilno pa, bi bilo, ako bi se naša vlada javno in odkrito postavila ob strani Bolgarov, Srbov in Crnogorcev ter jim v njihovem boju za svobodo njih bratov pomagala. Srca Jugoslovanov bi potem gprela za Avstrijo! Kaikor hitro bi se pa naša vlada postavila za Turke in nasprotovala kršeanskim narodom, bi gotovo Rusija nastopila proti iiain. Ob meji že zbira svoje vojake. Iu nam se ni zanesti na pomoe od NemSije. Verjamemo, da bo nam Nemcija stala toliko easa ob strani, dokler je treba rabiti samo besede, a ko bi morale pokati puiške, takrat bo Neracija odstopila. Z Rusijo se ne bo hotela vojskovati, Kajti Nemčija izvaža v Rusijo za 2 milijardi blaga, S takim odjemaleem si je treba biti dober. Nemčija pa tudi ne mara izgubiti naMonjenosti na Balkanu niti pri Slovanih niti pri Turkih. Francozi in Angleži so bolj ob turški strani, Italijjani pai škilijo po Albaniji, zato ne raaraijo ne Turcije ne balkanskih držav, Avstrija stori torej naijboljše, ako se potegne z drugimi vred za osvobojenje teptanih narodov v Turčiji, kajti v tem slufeaju tudi z najbližnjimi sosedi ne bo prišla v nasprotje. Mobilizacija balkansldh la-ščanskih držav. Povsod se je mobilizacija drugače izvedla. Najpriprostejše so jo izvedli Crnogorci. Pisarili niso veliko, marveč sokar odposlanci vlade razglasili po Brnogorskih Vaseh in selih vojsko. Crnogorec je vzel nato pušlco in hajidžar, veliki revolver in bodalce, pa hitel k svoji stotniji. Uniform Crnogorci nimajo. Dom.ačije sedaj cuvajo žene, ker so vsi Crnogorci vojaki, V Srbiji, ki je petkrat večja kot Crna gora, ni Šlo tako hitro, Sodelovati so morale tudi železnice, a tudi na srbsko armado je pogled slikovit. Poleg 201etnega mladeniča stoji sivolasi starcek, liniforrairana tudi ni vsa srbska armada. Prvi del srbske armade nosi novodobne, sive uniforme, drugi starejšo, modro lobleko, tretji del je pa dobil le vojajške cepice, puške in bajonete, NajboljSe je v novejšem smislu opremljena bolgarska armada, Aktivni vojaki in rezervisti tio 42. leta so vsi oblečeni v nove uniforme. Starejših letnikov v Bolgariji Se niso poklicali pocl orožje. Po vseh poroftilih je duh v armadah kršcanskih balfeanskih držav dober, Vojaki smatrajo nameravano vojsko za sveto stvar, ker gre za to, da osvobode kršcanske narode. Balkanski prostovoljci. Da vlada med balkanskimi narodi res pravo navdušenje za vojsko, pri&a dejstvo, da se mecl Srbi, Bolgari in Grki dan za dnevom oglaša mnogo prostovoljcev, ki, a-koravno niso podvrženi vojaški dolžnosti, se hoeejo z orožjem v roki boriti za domovino in svoje teptane brate v. Turčiji. Dozdaj se je javilo največ prostovoljcev v Srbiji. Listi poročajo, da znaša Število srbskih prostovoljcev že okrog 30.000. V Belgradu posluje sedaj posebna komisija, ki spre.iema prostovoljce in jih razvr&ca. Dne 1,0, oktobra je prišel iz srbske vasi Bljedo sivola»si sta,r6ek 72ili let, ki se je od leta 1876—1878 udeleževal bojev proti Turkom in je tako dt>lgo prosil, da se ga je sprejelo med prostovoljno Beto. Posebno mnogo pa se oglaša mladeničev. — ]z Novega iJorka je odpotovalo, kakor poroBajo listi, 25.000 gr&kiK rezervnikov v domovino, da se udeležijo vojske. — V MoskVi na Ruskem se je zbralo 20 tisoe ruskih prostovoljoev, ki so že oboroženi in so odpotovali na Balkam, — Kakor med Slovan.i, tako se jle tudi mnogo Turkov prostovoljno oglasilo za vstop v vojsko. Po celi Turčiji so se izdali ok.lici, ki pozivajo, naj se moški, ki niso podvrženi vojaSki službi, ptfostovoljno oglase za vojsko. Deklo kot vojak. Med Srbi ni nikaka redkost, da so tudi ženske bojevite, kadar je treba cuvati domovino. Mnogo je Srbkinj, ki so izvežbane v streljanju in znano je, da se jili je poslednje dni zlasti mnogo ja,vilo, da bodo bolniške strežnice na bojnem pt>lju. Lep vzgled domo. ljubja pa je nudilo pretekle dni v Belem gradu 221et no dekle Ljubica Jovanovič, sirota brez staršev, Kakor hitro ie bila proglašena mobilizacija, je popustila vse ter odšla k vojaškim poveljstvom z zahtevo, naj se jo sprejme v vojalče, da ide s puško v roki med prvimi v boj. Seveda so jo odbili. Bila je tudi na dvoru ter zahtevala, naj se jo pus>ti li kralju in vojnemu ministru, Ko pa je bila povsod odbita, je odSla v ,,Narodno Odbj-ano-' ter prosila, naj se jo sprejme med' prostovoljce, in sicer v prve vrste, Nekoliko dni so jo odklanjali, ker pa le ni odnehala, so ugodili njeni želji. Dekle si je odrezalo lase, vzelo pu^ko in vso opremo ter je vstopila v četo prostovoljcev, ki bo Šla prva v boj, ko bo treba. Ifraljevič Marko. Največji iunakvlirv,aSkih in srbskili pravljicab., ki pripovedujejo o Dojih s Turki, |e bil kraljevifi Mafko. Pravljice o kraljevifiu Marku se naslanjajo na zgodovinsko osebo Marka, sina kralja V.ukašina, ki je nmrl v nesre&ni bitki ob Marici leta 1371,. V zgodovini ni imel kraljevic Marko nobenega odlocilnega ])omena za usodo srbskega narocla, vendar si je ustvaril narod na njem največjega junaka, Marko je bil osebno hraber, pogumen, drzen junak, a obenem elovek zelo plemenitega in jusmiljenega srca. Narodi je z žalostjo gledal, kako so se njegovi voditelji borili večkrat saano za osebno korist, a ne za korist celega naroda; zato si je v kraljevicu Marku ustvaril junaka po svojem srcu, ki je sirote povsod Sčitil in iim pomagal, ki je bil brat svojim bratom. V Slavoniji. kažejo breg kraljeviča Marka, Narodna pravljica pripoveduje, da je tamkaj kraljevič Marko oral, A za opanke se mu je nabralo vse polno zemlje. Tedaj si "kraljeviS Marko otrese z opa,n.k zemIjo, in nastal je oni breg kraljeviea Marka. Že mlademu Marku je podarila dobra vila konja Šarca, ki ga je spremljal na vseh bpjnih pohodih in ki je bil najzvestejši Markov spremljevalec. Narodna pesem na vse mogoBe načine slavi tudi konja Sarca. Šarec ide kakor gorska vila, brzo ide, daleč se odmiee. Sarec sluiti nesrečo že naprej in Marko pravi: Glej, kako je blisk razljutil Sarca, in ljubi Bog zna, da ne bode dobro. Kraljevie Marko odseka Turiku glavo, pa jo vrže Šarcu v zobnico, da odriese vCarigrad jo beli. Svojemu Šarcu kupuje "Marko vino kakor sebi. KrBmarici Mari zaklice: I\aj mi Šarcu dva dukata vina,! Njemu Mara vina donosila, on ga daje svomu konju Sarcu. Ko se je bližala kr.aljevieu Marku smrt, začel je Šarec solze točuti. In vila pove kraljevieu, da se mii bliža smrt. Pa po\Tadi kraljevicu Marko, pa povadi sablju od pojasa, iii on dodje do konja Šarina, sab1ljom Sarcu odsijefie glavu, Sa mu Šarac Turkom ne dopadne. A kad Marko posijeee Sarca, Sarca konja svoga ukopao. Tn nato tudi Marko — se prekriža, sede se na zemljo, samur — kalpak na oci potegne, vleže se in nikdar več ne vstane. Narodaa pesem poje, cla ga je nadduhovnik Vaso našel ter ga po morju odr peljal na 'Sveto Goro, kjer ga Je pokopal sredi bele cerkve Vilindara, tainkaj stareo je pokopal Marlia, in znamenja ni postavil zraven, darse ne izve za Marka, da sovrag se ne maščuje. Kako se Srbi pozdravljaio. Kot znak na,vdušenja, ki vlada v Srbiji za vojno, je gotovo tudi pozdrav: ,,Do vidjenja na Kosovu!" — s katerim se pozdravljajo na ulicali, v gostilnah in kavairnah vsi, kateri mislijo, da so za puško. Pod imenom Kosovo se meni Kosovo polje, kjer so bili leta 1389 Srbi tako tepeni, da še sedaj vsak Srb sanja, kako bi se maščeval nad Turkom za Koaovo polje. Sege bolgarskega in srbskega nai«oda. Bolgari, Srbi in Crnogorci pripadjajo po :švoji ogromni vecini k iztocni grSno-pravosl,avni cerkvi. Rimskili katolikov ni mnogo med njimi, vendar je bolgarski narod zelo naklonjen rimski oerkvi, doBiin vlada med Srbi precejšnja napetost proti katolikom. Bolgari in Srbi molijo Boga po kr^anski navadi vsak dan 3krat: zjutraj, kovstanejo, opoldne in zvečer. Bolgari iraajo trdno vero v Boga, na katerega zaupajo zmirom in v vsakem slueaju, v veselju in žar losti. Preživeli so bridke čase in v te!h se je vera v Boga globoko ukoreninila. Med mnogimi slu&aji, ki kažejo, kako rad raisli Bolgar na Boga, naj navedemo le dva. Ako nese v raesto kaj na prodaj, ,,k'ar )e Bog dal, da je vzrastlo", ali ,,kar so z božjo pomočjo pridelali", prekriža se trikrat, ko stopi prek domaBega praga: a ko pride na trg, kjer odloži svoj tovor, stori zopet znamenje križa in izpregovori: ,,Bog mi pomozi". Postov imajo Bolgari po svoji veri veliko več, kakor katoliBa.ni, pa jih tudi strogo drže. Ob velikih postili sb ves ?as vzdrže ne samo mesa, ampaki tudi sira, mleka, jajec in poslednje dni celo rib in olja; jedo skoro samo kruli in soBivje. Srbi ne molijo vsi ejialko. Katero molitev kdo zna, to moli Sepetajofi, samo stareSina sme moliti maIo glasneje, da se razume. Tako moli mati zat sina, da bo prišel ^iv, zdrav in sreBen iz vojske, sestra za brata, r^ko je Sel na vojsko, da se vrne zdrav itd. Urugi zopet dostavljajo: ,,,Da se straliom poklonimo in pomolimo Gospndu Bogu in Bogorodnici, sladkemu Kristusu in BešBenemu križm". Na dan pred' nedeljo ali pra^niki prižgejo vošiceno s\ieBo in ]o pritisnejo na zid, starešina pa vzame ogenj in kadila ter pokadi najprej sveoo in podobe, potem pa se piokjade vsi zaporedoma in molijo pred sveco, Pri vsem tem Srb iiavadno govori: ,,Bože pomozi!" Kadar se vsecte za mizo, se prekriža, ko pa vstlane, pa navadno rece: ,,Bog naj pomože in naj nam tekne!" Kadar gre Srb spat, kadar sede na konja, ko kihne ali najsibodi pri kakršnemkoli delu, tak:rat samo rece: ,,Bože pomozi!" pa se prekriža. Kadar je žejen ali 6e zdehne, reče: ,,Bože milostivi ti pomozi" ali: ,,Živa Bogorodnica, ti pomozi!" Kadar kajko željo razodene, pravi: ,,Ako Bog da", ali ;,ako Bog da zdravje". Posebno lepo in ginljivo je slovo srbske matere od sina ali moža, ki odliaja na vojsko. Najprvo ga poljubi na Celo, usta in srčno stran prsi, potem roke in rioge ter g.ovori zraven: ,,V \t)jsk,i za domovino naj te vodi zdrava paraet, dobra beseda, ljubav do domovine in vere, krepke roke, da boš sekal z meBem po bežefiem sovragu. Cuva naj te Krist in Bogorodnica," Jokianja ob slovesu ni konca ne kraja, Mati ali žena da odhajajoBemu križec z leskOv.ega lesa, kateirega si obesi na prsi. Ta križec baje odvrne sovražnikove krogle. Nekaj neznanih imen. ,,i'S a n d ž a k N o v i p a z a r" je deželica med Bosno, Srbijo, Crno goro in Albanijo. ¦,,Sandžak" pomeni p(o turško ,,zastava"; wNovi pazar" pa ...Novi irg". Tudi glavno mesto te deželice se imenuje vNovi pazar". — ,,Yi 1 a j e t" pomeni po na§e ,,uprava", ,,,upravni okraj", ,,piokra.jina", katero opravlja poseben ,,v a 1 i" ali po naše .,oskrbnik", ,,,upravnik". Valija nastavi turški sultan. ,,R a j a poraeni po turško ,,<5reda na paSi". Turki zovejo ,,raja" vse nemohamedanske prebivalce, tetere je ošabni Turek smatral za sužnje, robe, za credo, da celo za manj vredno, neglo živino. JKula" je mala vojaška utrdba ali strelnica, ,,Gjaur", izgovori ,,.džaur", pravi Tureki vsakemu nemohaineda,!Ri. Beseda pomeni po naše ,,brezverec"; ker Turki vsakega, ki ni motiamedanske vere, imajo za brezVerca ter ga smrtno sovražijo in preganjajo kot psa, se ta beseda v tem srainotilnem smislu rabi o kristjanih. « » Tnrška trdnjava Tnzi se je dne 15. oktobra dopoldne ndala Črnogoi-cem. Mesto imajo črnogorci v rokah. 5000 Tnrkov je vjetih. Črnogorci so dobili ? trdnjavi večje šteTilo topov, 8 strojnih pušk, 7000 vojaških pušk, mnogo konjev, 800 sotorov in živeža za 10 dni. Turčlja nast pa. — Odločllo s@ Je. Vojska sedaj neiio^i'^^. Turčija je v torek, dne 15. oktobra sklenila mir z Italijani in tako dobila proste roke nasproti balkanskim državam. To je tudi takoj pokazala. Se isti dan, dne 15. oktobpa je ministrski svet v Garigrada skleniJ, da takoj br^ojavno odpokliče svoje poslanike iz Zoflje, Belgrada in Aten z vsem poslaniškim osobjem. Ministrski svet je trajal 10 ur. Zelo razjarjeni so bili ministri nad odgovorom Bolgarije, ki so ga imenovali skrajno drznega. Bolgariji se sploh ne bo več odgovorilo, razven z orožjem. S tem, da so poslaništva odpoklicana, je na8talo tojho stanje. Bržkone bodo že v sredo dne 16. oktobra začele pokati pnške na vseh koncih in krajih. Vojska na Balkauu se začne na celi Crti.