Izhaja vsak dan zjutraj razven r ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna številka Oin I'—, na 16 straneh Din 2'—■, mesečna naročnina Din 20'—, za tujino Din 30’—. Uredništvo ▼ Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71 Jugoslovan Rokopisov ne vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68, Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, telefon 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt ček. rač.: Ljubljana 15.621. St. 158 Ljubljana, četrtek, dne 4. decembra 1930 Leto 1. Jugoslavija steber in ščit Evrope na jugovzhodu Laskav in pomemben članek ženevskega lista »La Tribune de Geneve« o Nj. Vel. našem kralju -»Njegova diktatura ne sloni na sili, temveč na pristanku in želji po miru« - Kljub vsem težkočam je Jugoslavija zmagovito ostvarila svoje edinstvo Ženeva, 3. decembra. AA. »La Tribune de Genfeve« prinaša uvodnik z naslovom »Dobri kralji« izpod peresa Julesa de Bo-cheta. Dva sta suverena, pravi avtor, ki uživata v svojem narodu najvišjo čast. To sta norveški kralj Hakon, ki je te dni pro-Blavil 251etnico svoje vladavine, in jugoslovanski kralj Aleksander, ki je 1. decembra z vsem svojim narodom proslavil 12. obletnico narodnega vstajenja. Pisec prikazuje nato zasluge kralja Hako-na za Norveško in potem nadaljuje o Jugoslaviji: »čeprav je v jako težkem položaju, je tudi Jugoslavija eden od stebrov Evrope. Po svoji zemljepisni legi je ona zapreka vsakemu imperijalizmu. Nekoč se je je Rusija hotela posl užiti za svojo politiko prodiranja na Balkatn. Enako je ta dežela bila odbijač, na katerem so se zrušile sile sultanov, kakor so se zrušile na njej tudi av-stro-ogrske namere v njenem navalu proti Solunu. Tako jc Tugoslavija proti nemškemu Drangu in prodiranju italijanske ekspanzije ščit Evropi na jugovzhodu proti vsakemu zavojevanju. Jugoslavija je ena izmed prvih držav, na katero meri revizionistična kampanja, ki se zdaj liri iz Rima, Berlina, Budimpešte in Sofije im ki dobiva potuho iz Moskve. Navzlic vsem tem neugodnim okoliščinam in grožnjam je Jugoslavija zmagovito ustvarila svoje edinstvo. Notranji boji v prvih povojnih letih so pozabljeni. Prebivalstvo stare kraljevine Srbije in ostalih dežel živi danes v istem občutku narodne suverenosti. Za ta veliki uspeh je največja in najvišja zasluga bivšega princa regenta Srbije, ki je 1. decembra 1918. v ruševinah takratnega Beograda sprejel delegacijo narodnega vje-ca iz Zagreba in s to delegacijo postavil temelj novi državi. Nemčija ogroža uspeh akcije za razorožitev Nebistvena nesoglasja med Francijo in Anglijo - Glavna nevarnost groza od strani Nemčije - Evropi je potreben organiziran mir na podlagi varnosti vseh držav Pariz, 3. decembra. V zvezi z zadnjim govorom angleškega zunanjega ministra Hendersona o vprašanju razorožitve razpravlja »Le Temps« obširno o sedanjem stanju razprav na konferenci pripravljalne komisije za razorožitev. Angleški zunanji minister Arthur Hen-derson je naglasa 1 v omenjenem govoru, da se londonska vlada strinja z vladami dominijonov britskega imperija o sledečem načrtu za postopno razorožitev: najprej omejitev vojaških, pomorskih in zra enih sil, dalje omejitev vojnega materijala in zagotovitev, da bo oboroževanje vseh držav javno, končno ustanovitev v Društvu narodov posebnega mednarodnega organizma, ki bo strogo nadziral izvrševanje eventuelne konvencije o razorožitvi. »Temps« pripominja, da 3e sedaj dela na tem načrtu v Ženevi. Pri vprašanju razorožitve pa je treba stalno razlikovati dve njegovi strani, ki sta omejitev in skrčitev vojaških sil. Jasno pa je, da se na omejitev more misliti le pod enim pogojem, da je namreč v isti meti, v kateri naj se izvrši omejitev, napredovala tudi splošna varnost držav. Popolnoma zgrešeno je misliti, da predstavlja razorožitev kot taka že jamstvo za mir. Ona — razorožitev — more marveč biti le posledica varnosti, logičen zaključek organiziranega miru. Ta bistvena resnica se s strani onih držav, katerim spričo njihovega ugodnega zemljepisnega položaja ne grozi direktna nevarnost, da bi bile napadene, ne priznava še v polnem obsegu. Toda stališče, da more le zagotovitev medsebojne pomoči v slučaj unevarnosti dovesti narode do tega, da bi se odpovedali brambnim sredstvom, s katerimi razpolagajo — ta ideja vendar napreduje. Ce bi se v tem pogledu imel premagati le oni odpor, ki prihaja v dobri veri, bi se vršile sedanje ženevske razprave v po polnoma drugačnem ozračju, nego se v resnici vršijo. Nekatere vlade kažejo namreč očitno namen, da bi sploh onemogočile vsak uspeh razorožitvenih prizadevanj. Ta ko stališče zavzemlje sovjetska Rusija, ki zahteva integralno razorožitev. S tako rešitvijo vprašanja bi sovjeti dosegli, da bi ostale druge države brez vsake oborožene sile, medtem ko bi sovjetska Rusija imela tudi brez redne armade dovolj sil na raz polaga, da bi mogla z njimi zanetiti ogenj. Največja nevarnost za sedanje ženevske razprave pa prihaja od strani Nemčije. V Berlinu — naglaša »Temps« — niso sploh nikdar verovali v možnost sporazuma glede razorožitve. Berlinskim krogom gre marveč za to, da se vsak uspeh onemogoči. Nemčija upa namreč, da sc le na ta način more osvoboditi vojaških omejitev, ki ji jih nalaga versailleska mirovna pogodba Ce se ne doseže razorožitev, bo Nemčija izvajala posledice in pod pretvezo »enake varnosti« bo smatrala, da ima pravico do oboroževanja v isti meri kot druge države. »Temps« pripominja v tem pogledu, da ta nemška teza sploh ne drži, ker v mirovnih pogodbah ni nikjer rečeno, da bi se morala izvršiti popolna razorožitev drugih držav v enem mahu. Na drugi strani — zaključuje omenjeni list — ratobornost v Nemčiji že eno leto stalno narašča. Evropskim narodom bi torej grozila nova katastrofa, če se jim ne posreči organizirati mir na podlagi varnosti za vse države. Protifašistovske zarote po vsej Italiji Rim, 3. decembra, d. Posebni oddelek »Ovra« generalne direkcije za javno varnost je odkril tajno organizacijo, ki je pripravljala naklepe proti režimu. Nekateri naklepi bi se morali izvršiti ob osmi obletnici pohoda fašistov na Rim. V vsem so aretirali 24 oseb in jih postavili pred posebno sodišče za zaščito države. Med njimi sta tudi dve ženski. »Ovra« ima tudi dokaze za komunistično organizacijo, ki so jo skušali ustanoviti na ozemlju Emilije in Romagna. V teh provincah so izvršili tudi aretacije. Voditelji tega gibanja pridejo pred posebno sodišče. Dalje je »Ovra« v Rimu odkrila protifašistovsko organizacijo, ki je tupatam pripravljala tajne protifašistovske liste. Trije voditelji te tajne organizacije so bili aretirani. Oni so priznali svoja dejanja ter pridejo pred posebno sodišče za zaščito države. Ker proti profesorju Rensi-ju ni nobenih dokazov in je ta poslal sodišču pojasnilno pismo, v katerem se sklicuje posebno na to, da jc, bil skraja pristaš fašizma, ter je tudi izjavil, da se bo v bodoče havil s svojimi študijami, so ga pustili na prosto. Nemška nota o dogodkih v Gornji Šleziji Berlin, 3. decembra. AA. Danes je bila objavljena nota državne vlade o nasilnostih proti nemški manjšini v poljski Šleziji. Nota poudarja, da gre za flagrantno kršitev ženevske konvencije z dne 15. V. 1922. Nemška vlada prosi zatem generalnega tajnika Društva narodov, naj bi zadeva prišla na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov. Nota se opira na obsežno dokazno gradivo in našteva neke dogodke iz zadjne volilne borbe v tej poljski pokrajini. Močan potres v južni Italiji Rim, 3. decembra, n. V Tarantu je bil včeraj okrog 14*30 močan potres. Njegova jakost je znašaia 6 stopinj po Mercalijevi skali. Vse kaže, da je ta potres bil v zvezi s potresom, ki je pred kratkim zadel Albanijo. Potres je zadel tudi Brindisi in Otranto. Rešitev vladne krize v Avstriji Vlada krščanskih socijalcev in Schobrovega bloka brez dr. Seipla Danes se predstavi no va vlada parlamentu Dunaj, 3. decemrba. d. Včerajšnja pogajanja designiranega zveznega kancelarja dr. Enderja so se pozno v noč skoro ponesrečila. Dr. Ender je odšel pozno ponoči k predsedniku republike in mu vrnil svoj mandat. Zgodaj zjutraj pa je predsednik republike Miklas poklical dr. Enderja vnovič k sebi in ga nujno pozval, naj kljub včerajšnjemu neuspehu pri pogajanjih s strankami vnovič poskusi razvozlati avstrijsko notranjo politično krizo, in sicer na podlagi že doseženih rezultatov svojih pogajanj. Dr. Ender se zato ni vrnil na Vorarlber-ško, kakor je grozil, temveč je odšel v parlament in tam poiskal dr. Seipla in druge krščansko-socijalne voditelje. Po daljši konferenci z njimi je bil sklican kr-ščansko-socijalni klub ter je dr. Ender pred njim podal poročilo. Po daljši razpravi je krščansko-socijalni parlamentarni klub sklenil pozvati dr. Enderja, naj nadaljuje prekinjena pogajanja. Istočasno je poklical predsednik republike Miklas k sebi zastopnike Schobrovega bloka in tudi te pozval, naj omogočijo nadaljevanje po gajanj. In res je predsedniku Miklasu posrečilo, da je krščanske socijalce in Scho-brov blok spravil zopet do pogajanj pod predsedstvom dr. Enderja. Pogajanja so trajala do 6. in posrečilo se je končno doseči uspeh. Lista ministrov je naslednja: Zvezni kancelar dr. Oton Ender* podkancelar in zunanji minister dr. Janez Schober, notranje zadeve inž. Frane VVinkler, pravosodje dr. Hans Sehiirl, vojni minister Karel Vaugoin, finance dr. Oton Juch, trgovina Eduard Heinl, nauk Emerik Czermak, poljedelstvo Andrej Thaler. Ministrstvo za socijalno skrbstvo še ni zasedeno, toda odločeno je, da zasede ta resor krščanski socijaiec. V kabinetu bo torej sedem krščanskih socijalcev in B člani Schobrovega bloka, in sicer razen dr. Scho-bra tudi še dr. Schiirf, ki pripada Vele-nerncein, ter inž. Winkler, ki je zastopnik Kmečke zveze. Eksponirani voditelji krščansko socijalne desnice dr. Seipel, dr. Kienbock in dr. Schmitz ne pripadajo kabinetu. Kabinet bo še nocoj zaprisežen ter se bo jutri opoldne predstavil plenumu narodnega sveta. Francosko-italijanska pogajanja zopet razbita Rim, 3. decembra, n. Današnji listi prinašajo vest, ki jo je razširila agencija »United Press«, da so so namreč razgovori med francoskimi in italijanskimi delegati za ureditev znanega pomorskega spora incd obetna državama ponovno prekinili. Čeprav so si ameriški in britanski delegati še tako prizadevali, da bi iztaknili formulo, ki bi ustrezala tako italijanskim kot francoskim zahtevam, so italijanski delegatje ostali trdovratno pri svojih prvotnih zahtevah po popolni pomorski enako6ti s Francijo. Redukcija strokovnih in srednjih šol v Romuniji Bukarešta, 3. dec. n. Prosvetno ministrstvo je sklenilo s prihodnjim letom zaradi redukcije državnega proračuna zapreti 15 ženskih strokovnih šol, 20 obrtnih šol, 6 gospodinjskih šol, 1 trgovsko akademijo, 4 preparundne šole in 20 gimnazij. Zvest svoji obljubi in videč, da strankarska politika stopa po slabih potih in da vodi državo v pogubo, se kralj ni pomišljal napraviti konec tej politiki. Ta njegova diktatura ni v ničemer podobna kaki drugi diktaturi in ne temelji na sili in imperija^ Iizmu, nego na pristanku naroda v globoki želji po miru. Prav tako ni v kralju Aleksandru prav nič monarha z božjo pravico, niti ne ljudskega tribuna. Enako kakor njegov brat v orožju belgijski kralj Albert ali stairi suveren norveški uživa tudi on ljubezen vsega naroda. N j. Vel. kralj na koncertu Zveze ak. pevskih društev Beograd, 3. decembra. 1. Tik pred pričetkom sinočnjega koncerta Zveze akademskih pevskih društev v Jugoslaviji se je v opernem gledališču v kraljevski loži pojavil Nj. Vel. kralj v spremstvu maršala dvora generala g. Dimitri-jevida in prvega poboSnika divizijskega generala g. Stojanoviča. V dvorani, ki je bila do zadnjega kotička zasedena po izbranem občinstvu, je zavladalo silno navdušenje. Ovacije so trajale nekaj minut. Koncerta so se udeležili tudi ministrski predsednik general Zivkovič. vojni minister general Hadžič, pravosodni minister dr. Srškič, ter ministra dr. Frangeš in dr. Šverljuga. Seja ministrskega sveta Beograd, 3. decembra. 1. Danes dopoldne od 11—13 50 je bila seja ministrskega sveta. Predsedoval je ministrski predsednik in notranji minister general Peter Živkovič. Gospodje ministri so obravnavali tekoče posle. Zahvala predsednika vlade Banja Lil k a, 3. decembra. AA. O priliki drž. praznika je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič prejel^ mnogo brzojavnih čestitk iz vseh krajev države in inozemstva. Ker se predsednik vlade ne more vsakemu posebej zahvaliti, se tem potom zahvaljuje vsem, ki so mu čestitali. (Iz kabineta predsedništva kr. vlade, 2. decembra.) Seja VZS Beograd, 3. decembra. 1. Danes popoldne od 16-—19. ure je zasedal VZS. Sejo je vodil naj-starejši član g. Ivan Hribar. Svet je pretresal zakonski načrt o izkoriščanju vodnih sil. Načelno debato je tekom popoldneva zaključil in tudi že pričel diskusijo o poedinih vprašanjih. Seje so je udeležili referent ministrstva za javna dela načelnik M. Jovanovič, inž. Joksič, referent prosvetnega ministrstva Vudrinič, referent pravosodnega ministrstva inšpektor Tašner, referent notranjega ministrstva inšpektor dr. Goršič. Prihodnja seja bo jutri. Napredovanja Beograd, 3. decembra. AA. S sklepom ministra financ in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta in ministrom notranjih zadev so povišani pri finančni direkciji v Ljubljani: za glavne arhivarje v 2-3 dosedanji pomočniki arhivarja v 3-3 Anton Vrečko, dalje Rudolf Ve-čerin, Evgen Šušteršič, Franc Kovačič, Ivan Krainer in Josip Bodem. Beograd, 3. decembra. AA. S sklopom ministra trgovine in industrije so povišani pri drž. hipotekarni banki, glavni filijali v Ljubljani za stalnega uradnika v 4-2 pripravnik v 5-2 Avguštin Žigon, za arhivarja v 5-2 pa arhivar v 3-3 Marica Ulanovič. Posebni vlaki in parniki za kmetski tabor v Zagrebli Zagreb, 3. decembra, k. Današnji »Scljaški Glas« prinaša točen program in vozni red vlakov za udeležence zborovanja dne 7. in 8. decembra v Zagrebu. Vsega skupaj 64 vlakov. Direkcija državnih železnic je ukrenila vse potrebno, da bo ves ta promet potekal brez vsakih zaprek. Tudi »Jadranska plovidha« je stavila v promet posebne parnike, ki bodo vozili od Tro-gira in Splita na Sušak ter se ustavili v vsakem večjem kraju na obali in otokih. Stavka v Zagrebu Zagreb, 3. decembra, k. Danes so zaprli vse prodajalnice podjetja Meinl, ker so pričeli njegovi nameščenci stavkati. Nameščenci napovedujejo, da bodo ustavili delo po vseh prodajalnah te tvrdke v Jugoslaviji. Nameščenci in delavci zahtevajo kolektivno delovno pogodbo. Ohnenost tudi v politiki I Obisk turškega zunanjega ministra v Sofiji Narod, kateremu leže še boji s Turki v kosteh in ki se je komaj izkopal iz nesvobodnih dni, naravno ne more voditi tako uglajene politike ko narod, ki je mogel stoletja dolgo razvijati v miru svoje kulturno življenje. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi morala vsled tega biti politika mladega naroda po kvaliteti slabša, temveč se nasprotno opaža v zgodovini, da je bil instinkt mladega naroda dostikrat neprimerno močnejši ko vsa uglajenost še tako lokavih starih diplomatov. Zlasti pa je bila politika mladih narodov vedno silnejša od najbolj uglajene politike v tem oziru, da je hotel zdrav in mlad narod le pošteno politiko. Moralnost tudi v politiki, to je bila vedno zahteva zdravega naroda in ta zahteva je dala narodu tudi oni polet, da je vzdržal najtežje boje. Ta vera naroda v Pravico je več ko enkrat prekrižala vse račune zvitih diplomatov in ta globoka vera je tudi naš narod privedla do osvobojenja in zjedinjenja. Vsled tega je prava jugoslovanska politika samo ona, ki sloni na načelih pravičnosti in morale, in zato že a priori ne more uspeti pri jugoslovanskem narodu politika, ki je zgrajena na načelih sebičnosti, dobičkarstva in nelepe špekulacije. Iz te konstatacije pa nujno sledi, da 9i more priboriti zaupanje našega naroda le politik, ki se strogo ravna po teh moralnih načelih. Naš narod hoče, da je tisti, kateremu zaupa svojo usodo, ne samo sposobnejši po znanju, temveč tudi lepši po značaju, da je v vsakem pogledu boljši človek, da je gospod, z vsemi vrlinami, ki jih mora imeti odličen mož, in brez vseh onih napak, ki so jih natovorile na priprostega človeka težke življenjske razmere. Pri nas pa smo imeli vse preveč politikov, ki niso tako visoko razumeli svoje vzvišene naloge, in ti politiki so glavni krivci vseh naših neuspehov izza preobrata. Ker niso razumeli, da treba tudi v politiki ohraniti otmenost, zato je bilo mogoče, da je naš strankarski boj tako posurovel. Ker niso razumeli, da pravi voditelj naroda nikdar ne prikriva resnice, zato je bila mogoča tudi tako usodna demagogija, ki je odsvetovala sprejem Wilsonove črte. Ker niso naši politiki pravilno pojmovali svoje naloge, zato niso šli k narodu iskat zaupanja, temveč samo kroglic. Ko so imeli te, potem je bilo za nje dovršeno javno politično delo in sedaj se je pričelo zasebno politično delo, kako z največjim dobičkom za sebe izkoristiti pridobljeno politično moč. Vse to je povzročalo, da naši politiki navadno sploh niso bili nobeni vodniki na roda, temveč samo izvrševalci političnih poslov naroda, ki so vršili svoje delo samo zato, da dobe masten honorar. Ta honorar je postal polagoma sploh edin smisel politike in samo zaradi tega honorarja so postajale stranke in samo vsled teh ekspenzar-jev naših politikov se je moral ves narod zagristi v najstrastnejše strankarske boje. S šestim januarjem so bili odpravljeni strankarski boji v prvi vrsti zato, da se nehajo tudi oni boji za honorarje in eksp:n zarje politikov in ta namen naj izvede jugoslovanska misel. To pa naj doseže na la mčin, da uveljavi novo pojmovanje o dolž n ost ih politika do naroda. Ne dobre poli tične zveze, ne politična prebrisanost, temveč moralna sila je prvi pogoj za dobrega politika. Politiku zaupa narod svoje premoženje in že zato mora biti politik človek, kateremu se sme zaupati denar. Kakor nobena banka ne bo nastavila kot bla gajnika človeka, ki zna samo dobro šteti denar, temveč v prvi vrsti le moža, o če-gar poštenosti je prepričana, tako velja to tudi za politika. Kdor si je le enkrat umazal prste, kdor ne uživa absolutno čistega imena, ta ni za politično delo, ker se mu ne more zaupati A še tehtnejši je moralni ozir, ki zahteva, da mora biti javen delavec vzor pošte njaka. Ce ima politik, ki mora biti vodi telj naroda, širok horicont, ga bo dobil tudi narod. Če ima politik visoko mnenje o morali, bo dobil tako mnenje tudi narod. Vsa skrivnost političnega dela je na vse zad nje le v tem, da voditelj dviga narod k sebi navzgor in da ga tako vodi k vedno višjim in lepšim ciljem Zato mora dajati politik narodu vedno dober vzgled, zato mora dober politik skrbeti, da vlada tudi v politiki vedno poštenje in morala in zato je postulat jugoslovanske politike, da imajo odločilno besedo le otmeni politiki, plemeniti ljudje. Kardinalna zahteva jugoslovanske politike je, da samo raz tega stališča presoja politike, ker samo tako je napredek našega naroda zajamčen. Ruždi bej v avdijenci pri kralju Borisu Minister demantira vesti o njegovi »politiki front« Sofija, 3 decembra. AA. Bolgarska agencija javlja: Kralj Boris je včeraj sprejel v avdijenci turškega ministra zunanjih zadev Tefčika Ruždi-beja. Po avdijenci je Tefčik Ruždi-bej izjavil zastopnikom tiska, da občuduje kralja Borisa, čigar osebnost ga je prav očarala. Tajnost uspeha nove Tbrčije je baš v občutkih zaupanja in ljubezni turškega naroda do Mustafe Kemal-paše. V takih odno-šajih je, kakor vidim, tudi bolgarski narod do svojega suverena. Posebej poudarja zunanji minister Turčije prisrčni sprejem, ki so mu ga priredili uradni bolgarski krogi. Jako zadovoljen je, da se je sestal z bolgarskimi državniki, in radosten, da se je uresničil načrt njegovega potovanja v Bolgarijo. Pri tem naglasa skupne interese Turčije in Bolgarije, dveh sosednih držav, ki so v mnogih pogledih slični. Dalje opozarja na to, da njegov po-set nima točno opredeljenega smotra, vendar je naravno, da se turški in bolgarski državniki pogovore o stvareh, ki so na dnevnem redu. Neka vodilna oseba turške politike je potrdila, da obstoji prijateljsko razmerje med Turčijo in Bolgarijo, in naglasila, da je Turčija jako zadovoljna, da je v Bolgariji naletela na odjek svojih čuvstev. Zunanji minister nato kategorično demantira glasove, da bi bil pristaš kakršnekoli fronte. Politika front je dovedla do nesreč in zato se trudi, da odstrani te fronte, ker so zapreka konsolidacij miru. On je pristaš popolne enakosti med narodi. Vendar se ne sme nihče čuditi, če začenja turška politika izvajati svoj pacifizem s sosednimi državami, da se ta sistem pogodb razširi in da objame vse mednarodno življenje. Po zadnjih protifašistovskih atentatih na Goriškem Mrzlična preiskava — Pogreb ubitega finančnega stražnika — Komentarji listov žijo listi — moralo posrečiti, da so se najprej oborožili, nato prehiteli awtomobil, se Trst, 3. decembra, v. Tržaški listi zopet na dolgo in široko poročajo o zadnjih dogodkih na Banjški planoti in v bovški okolici. Vedno znova se znašajo nad nekakšno protirežimsko organizacijo, ki naj bi s svojimi zagonetnimi in tajnimi silami strahovala vso deželo. Vendar njihova poročila o preiskavi niso točna niti skladna. Včeraj so beležili, da so policijski agentje dognali, da sta bila med ljudmi, ki so se bili zbrali pri Močniku v Koprivišču, dva Tolminca, ki sta precej po dogodku izginila iz kraja, danes pa pravijo, da so opazili ljudje v Avčah, ki so kakih 6 km oddaljene od Koprivišča, dva neznanca na motocik-!ju. Eden izmed njih je celo baje kar tako pred vsem svetom nosil puško na rami. Vendar se strinjajo listi v tern, da oblasti z mrzlično vnemo nadaljujejo preiskavo. V ponedeljek popoldne so pripeljali na klanec med Kopriviščem in kanalskim Kalom policijskega psa, da izvoha sledove za napadalci. Čeprav je čudno, da bi se bila sled ohranila spričo meglenega in deževnega vremena kar celih 20 ur, se je vendar, kot zatrjujejo listi, psu posrečilo iztakniti sledove, ki so ga vedli proti Koprivišču, a tik pred vasico spet izginili. To smatrajo z„ novo dokazilo, da so finančne stražnike napadli paš oni ljudje, ki so se zabavali v gostilni pri Močniku. Ti ljudje, ki so jih, kakor smo poročali, vse po vrsti aretirali in prepeljali v gori-ške zapore, so — po navedbah tukajšnjih listov — že priznali svojo krivdo. Povedali pa so, da so kmalu potem, ko je avtomobil krenil iz Koprivišča dalje proti Kalu, odšli nekateri mlajši gostje iz gostilne. Seveda se je fantom — kot trmoglavo bele- poskrili za drevjem na rebri nad cesto, oddali dvajset strelov na nesrečne finančne stražnike in končno ohranili še veliko dozo cinizma, pa se vrnili k vinu in zabavi v Koprivišče. Pokop. Včeraj so z velikim pompom pokopali ubitega finančnega stražnika. Listi beležijo, kako se je pogreba udeležilo vse gori-š' i ljudstvo s fašistovskimi vojaškimi in civilnimi oblastniki na čelu in fašistovskimi organizacijami ob strani. Pokopali so ga okrog 16. ure na kanalskem pokopališču. Na grobu so prebrali brzojavko finančnega ministra Mosconija, vrsta oblastnikov in nazadnje polkovnik Giuliani so nastopili z daljšimi in krajšimi govori. Kompas: novo orožje proti jugoslovanski manjšini. V zvezi s poslednjimi dogodki pa je današnji »II Popolo di TriesL« objavil značilen komentar pod naslovom »Kompas in optimizem«. V njem je rečeno: »Zastopniki olast’ hodijo po deželi, da kaj izvedo, ne pa da si napolnijo žepe z »alalac, navduši nami govori in slično, z optimizmom ore-nnsičeno robo.« Dogodki na severu — okrog Bovca in na vzhodu — v Vrhpoljah — pa na jugu — v Logu pri Trstu zahtevajo, da vzamejo podeželski oblastniki kompas in previdnost v roke, pa da se otresajo samih optimističnih izjav. Atentati si sledijo drug za drugim v prekratkih presledkih. Napadi na šole v Gabrju, v Bovcu in Plužinah, atentati na Kureta, S-t-tosantija in Rastellija so se zgodili eden za drugim v pičlih dveh mesecih. Iz seje predsedniška Zveze industrijcev Ljubljana, 3. decembra. Zveza industrijcev je imela danes sejo pred-sedništva. Po kratkem nagovoru predsednika Dragotina Hribarja je sledilo poslovno poročilo, iz katerega navajamo nekatere točke širšega pomena. Zveza industrijcev je naslovila na gospoda bana predstavko, v kateri se sklicuje na svoj-čas dano zagotovilo, da bo industrija mogla pravočasno podati svojo izjavo in svoje predloge k proračunu Dravske banovine, in prosi, da se ji taka prilika nudi. Nekatere davčne uprave predpisujejo plačilo ene četrtine doklad za Okrajne blagajne in to za prvo tromesečje leta 1930. Ker se ni mogla ugotoviti zakonita osnova za take predpise, je Zveza industrijcev naprosila finančno direkcijo za preklic onih plačilnih pozivov. — Vprašanje končne ureditve gozdnega veleposestva je izzvalo živahno debato, katere so se zlasti udeležili gg. Josip Lenarčič, dr. Karl Bom in dr. F. Windischer. Predvsem je treba skrbeti za to, da se gozdarstvo v Dravski banovini ne izroči negotovi usodi. Dosedanje izkušnje so dokazale, da naša veleposestva najbolje gospodarijo z gozdovi, do-čim v drugih posestvih poje sekira tako neusmiljeno, da izsekavanje že kvarno vpliva na klimatske razmere. V splošnem interesu je postopati v tem vprašanju z vso previdnostjo. V kolikor je gozdno veleposestvo združeno z industrijsko predelavo, naj se z večjo vnemo in odločnostjo branijo njegovi posebni interesi. — Razne nabiralne akcije, ki zlasti iščejo pri industriji denarnih sredstev, zavzemajo le prevelike dimenzije. Tudi nabiranje prispevkov za ob sebi hvalevredne namene se vrši čestokrat v oblikah, katere škodujejo ugledu stvari Baš v zadnjem času pa se je dogodilo, da so se plačale znatne svote za neko društvo, kate ro niti ne postoji. f) tem predmetu bo še raz previjala Centrala industrijskih korporacij na zborovanju 10. decembra t. 1., na to pa bo sklepala plenarna seja Odbora Zveze industrij' cev. Glede na' omenjeni Centralni zbor indu atrije naroča predsedništvo našim delegatom, da s poudarkom zastopajo težnje slovenske in- dustrije. Zveza industrijcev ne nasprotuje projektu ustanovitve priv. industrijske banke pod pogojem, da država tej banki nudi slične ugodnosti kakor jih je zagotovila priv. agrarni banki, in da zlasti prevzame garancijo za delniški kapital in njega primerno obrestovanje. Le v tem slučaju bo mogla banka dajati industrijskim podjetjem dolgoročne in cenejše kredite na tvornice, vodne sile in na blago. Posebno pozornost naj se posveti železniškim tarifam. Industrijskim produktom iz Dravske banovine naj se omogoči konkurenca z inozemskimi proizvodi, kateri prihajajo v našo državo po cenejši vodni poti. To velja tudi za slovenski premog, ki mora v Vojvodini konkurirati z madžarskim, v Primorski banovini pa z angleškim premogom. Nov zločin makedonstvu j liscih v Sofiji Bulija, 3. decembra. AA. Po zadnjih podatkih je izvršen umor Tomalevskega na sledeči način: Bratje Tomslavski so prodali svojo rodno hišo. V dvorišču te hiše se je nahajalo drevo, ki ga je pred leti zasadil njihov oče. Naum To-malovski je hotel presaditi drevo v svoj vrt. Sel je zato na dvorišče, da drevo izkoplje. Medtem pa sta morilca oddala nanj izpod krova sosedne hiše dva strel iz karabink. Oba sta ga pogodila v glavo in prsi. Sluga se v trenutku streljanja ni nahajal na vrtu, pritekel pa je takoj na dvorišče, oborožen s puško ter začel streljati na sosedno hišo, odkoder je slišal strele. Ko sta morilca to videla, sta začela streljati nanj z revolverji ter ga ranila. Morilca sta nato zbežala na ulico. Stražnik na ulici, ki je slišal streljanje, je začel morilce zasledovati ter s strelom iz puške ranil enega v nogo in ga prijel. Drugi morilec pa je bil tako zbegan, da se je pustil prijeli od pasantov. — Tudi on je bil na mestu aretiran. Ranjeni morilec se imenuje Vladimir Georgijev, njegov tovariš pa Andrej Manov Dimitrov. Morilca sta tekom zaslišanja izjavila, da nista osebno poznala umorjenca in da nista živela ž njim v prepiru. Oba sta izvršila umor po naročilu. Lastnik hiše, iz katere sta streljala, se imenuje Stenkov, ki je bil istotako prijet, da bi ugotovilo, ali sta morilca prišla v hišo z njegovo vednostjo in ali je vpleten v ta umor. — Pravosodni minister je dal osebno nalog, naj se vodi preiskava najodločnejše in čim hitrejše. Proslava državnega praznika na Dunaju Dunaj, 2. decembra, d. Včeraj je proslavila dunajska jugoslovanska kolonija državni praznik, najprej s službo božjo v katoliški cerkvi sv. Ane v Annagasse, potem pa s svečano liturgijo v srbski pravoslavni cerkvi. Obeh so se udeležili skoro vsi uradniki našega poslanstva in neobičajno mnogo občinstva. Zvečer je bila v sijajnem Kursalonu ob Ringu — v vseh prostorih svečana akademija s plesom, ta tradicionelna prireditev naše idealne akademske mladine. Ti najlepši prostori na Dunaju so bili nabiti najodličnejšega občinstva kolonije, naše manjšine in tudi odposlancev ostalih slovanskih narodov, njihovih diplomatskih zastopnikov in drugih veljakov. Bilo je navzočih tudi lepo število zastopnikov Avstrije in drugih tu akreditiranih držav. Videli smo celo vrsto članov umetniških korporacij in dunajskih društev. Pragram akademije je bil umetniški in izbran. Po slavnostnem govoru preds. »Sloge« g. V. Budanka Je zapel zbor »Slavenski Jug« narodno himno. Jako je ugajala Chopinova Po-loneza in Uspomena na Beč (klavirska glasba), nadepolna plesalka gdč. Bujičeva je umetniški intrepretirala »Jugoslovanske narodne plesove« in Straussov valček. — Znani ruski tenor Ba-sanka je pel dvoje ruskih pesmi. Gdč. Lili Crn-čič (Sclmarz), znana je že iz bivše »Prosvete«, je pokazala svoj izredni napredek z dvema pesmama. Velik uspeh je imel g. M. Begovič. »Slovenski Jug« je zaključil z Vilharjevo »Oj ti lane« in rusko »Dvanajst razbojnikov« z div-nim solom našega Zlatka Bisajla. — Petje je vodil in večinoma soliste spremljal g. Klemo Viškovič. Naj bi ta pevski zbor ostal pod tako znamenitim vodstvom. Po akademiji se je razvil živahen ples, ki je trajal skoro do — rana. Skratka: to je bila na tujem Dunaju vredna proslava našega narodnega in državnega praznika. * Neokusna izdajniška demonstracija na Dunaju Dunaj, 2. decembra. Včeraj ob istem času, ko je bila napovedana sv. maša v katoliški cerkvi v proslavo državnega praznika, so napovedali hrvatski emigranti in znani »kaisertreue Kroa-ten« mašo v cerkvi sv. Karla. Oklic za to mašo je prinesla heimwehrovska »Heimat«. To je še preskrbel heimwehrovski generalissimus v Bur-genlandu major Stipetič, ki pa se je štulil — ko mu je to kazalo — za Hrvata, verni oproda Sarkotičev. Ker so ob takih urah sploh maše, ne vemo, koliko je bilo prav za prav teh »Kaisertreue«, katerih venec s hrvatsko trobojnico diči steno kapelice za zadnjega »hrvatskega kralja« Karla v cerkvi sv. Mihaela. — Bilo je v cerkvi do 100 oseb: sami znani obrazi iz kapucinske cerkve, ko so tam maše za Habsburžane. Na čelu te žalostne »hrvatske družbe« je zobozdravnik Anton Milochnich (tako se piše, da je bolj hrvatsko!) in njegove oprode. Vsa ta čudna družba raznih bivših oficirjev in oficirskih vdov se zbira v hiši »Croaticum« zagrebškega — »Hrvatskega Radiša«. Ne moremo se dovolj načuditi, da vlada še ni pripravila vodstva »Hrvatskega Radiše« do — pameti 1 Ali vsaj to pa bi pričakovali, da se nam pod zastavo tega zagrebškega društva ne uganjajo na Dunaju take — žalostne demonstracije. Akcija za znižanje cen kruha Ljubljana, 3. decembra. AA. Banska uprava je po naročilu ministrstva za notranje posle izdala nalog vsem sreskim in mestnim načelstvom, da takoj podvzaniejo primerne korake za znižanje cen kruha. Seja Društva prijateljev Velike Britanije v Zagrebu Zagreb, 3. decembra, k. Odbor Društva prijateljev Velike Britanije je imel danes sejo, ki se je je kot gost udeležil tudi angleški poslanik na našem dvoru g. Henderson in poleg njega angleški konzul v Zagrebu g. Bullck. G. Henderson se je ustavil v Zagrebu na svojem potu v London. Na seji ga je pozdravil predsednik društva zagrebški župan dr. Srkulj. G. Henderson se je za pozdrave zahvalil in zatrdil, da je njegova trdna namera vsakikrat, ko potuje mimo Zagreba, ustaviti se v tem mestu. Za časa svojega bivanja v London bo stopil v stike s tamkajšnjim Jugoslovanskim klubom in bo stremel za tem, da se ustvarijo čim ožji gospodarski odnošaji med Anglijo in Jugoslavijo. Po seji se je g. Henderson udeležil večerje, ki jo je njemu na čast priredil rektor umetniške akademije g. Ivan Meštrovič. Plačevanje dajatev od vojaških naročil Beograd, 3. decembra. A A. Finančno ministrstvo, oddelek za samoupravne davke, je poslalo okrožnico vsem banskim upravam o plačevanju dajatev za vojaška naročila. Na podlagi člena 74. zakona o administraciji vojske in mornarice daje finančno ministrstvo navodilo banovinskim in občinskim upravam, da se od vojaških dobaviteljev za dobave vojski ne more zahtevati niti občinska niti banovinska doklada na trošarino. Clen 74. omenjenega zakona je mišljen v korist vojske, da bi se dobave pocenile, ne pa v korist dobaviteljev. Da ne pride do zlorab, odreja zato ministrstvo. da se od vojaških dobav plačujejo te doklade s tem, da imajo pravico do povračila vsote na podlagi potrdila, overovljenega od vojaškega oblastva. Še neodkriti zgodovinski zakladi v podzemlju minoritske cerkve v Celju Zanimiva izjava odličnega poznavalca zgodovine celjskih grofov dr. Novačana Celje, 8. decembra. Izkopavanje grobnice celjskih grofov se je včeraj zaenkrat končalo. Doslej so izkopali prostor, ki meri 2 m globoko in 2-45 in v dolžino ter 180 m v širino. Na dan so spravili velike kose krst, mnogo kosti, pete čevljev, kose duhovniške obleke in en rožni venec, iz česar se da sklepati, da so na tem mestu bili pokopani duhovniki ali minoriti, ki so imeli samostan poleg cerkve. Vprašali smo odličnega poznavalca zgodovine celjskih grofov pisatelja g. dr. Novačana, ki meni, da to ni grobnica grofov, temveč da se ta nahaja v sredini cerkve in da je dokaj večja, najmanj kakih 10 mJ. Kralj Ladislav, ki je dal prepeljati Urha iz Beograda v Celje, je gotovo zanj oskrbel kovinasto krsto, verjetno pa je, da so tudi drugi grofje bili pokopani v kovi-nastih krstah, zlasti Friderik, o katerem je znano, da je dal že za žive dni na svojo krsto napraviti daljši epikurejski napis v latinščini. Te krste se po mnenju g. dr. Novačana gotovo še nahajajo nekje pod tlakom cerkve. Nihče ni imel interesa rušiti to grobnico in se ni zanesti na izročilo, da je profesor Zupančič 1. 1813 dal grobnice zasuti. »Na vsak način,« tako je končal g. dr. Novačan, >čuva minoritska cerkev — in ne nemška, kakor jo nekateri imenujejo — še veliko zgodovinskih zakladov v svojem podzemlju, in ni izključeno, da se pri nadaljnjih izkopavanjih še najde kak važen pergament, ki bi nam mogel marsikaj pojasniti, česar še ne vemo o celjskih grofih.« Narodna in državna misel zmaguje ob naši severni mejji Marenberg, 2. decembra. Vsak, kdor pozna razmere ob naši severni meji, posebno pa Se v Dravski dolini, kateri je dominiral Marenberg v ponemčevanju naših ljudi dolga desetletja, se bo zveselil, da se je tudi tukaj med kmetskim prebivalstvom začela širiti misel jugoslovanstva. To je pokazala letošnja proslava 1. decembra, kjer je tisočglava množica sijajno dokazala, da se tudi pri nas razmere, med priprostiin kmečkim prebivalstvom, v narodnem oziru zboljšujejo. Nov zarod ostaja ob meji, ki bo jasno in odločno dokumentiral svojo narodno in državno pripadnost. Dočiin je Marenberg sam povečini še rezerviran, se tem bolj širi narodna ideja med okoliškim prebivalstvom, ki je bilo tudi glavni kader pri letošnji proslavi. Proslava se je vršila na predvečer našega največjega državnega praznika. 2e koj v zgodnjih popoldanskih urah se je začela polniti Brudermanova dvorana, v kateri se je vršil interni del proslave. Proslavo ujedinjenja je otvo-ril z nagovorom na zbrano občinstvo starosta Po nagovoru se je izvršila svečana zaprisega sokolskih članov, po njej pa je zapel sokolski pevski zbor pod taktirko sodnika br. Slabeta: Bože pravde. Nato je nastopila državna osnovna šola s svojimi malčki, ki so igrali Ribičevo: »Dediščino kralja Matjaža.« Po internem programu je zapel sokolski pevski zbor na trgu, ■kjer se je zbirala množica ljudi za povorko, nekaj pesmi, ki so navdušile vse prisotne. Topiči so začeli oznanjati povorko. Vsi so navdušeno vzklikali Nj. Vel. kralju Aleksandru, prestolonasledniku Petru in slovenskemu Marenbergu. Po bakljadi je povorka krenila pred občinsko hišo, kjer je nagovoril manifestante prosvetar marenberškega Sokola učitelj Terčak Stane. Orisal je vse zgodovinske momente, ki so v zvezi z našo svobodo do 1. 1918 in ki so nam prinesli veliko Jugoslavijo. Po govoru je zapel pevski zbor Bože pravde in nekaj drugih pesmi, na kar je igrala na trgu še marenberška godba. Na dan 1. decembra se je vršila cerkvena Blovesnost, ki so se je udeležili vsi uradi ter narodno zavedni prebivalci. .— Meja je govorila po 12. letih na letošnji 1. december jasno in odločno vsem onim, ki hočejo delati kompromise, da je ta čas že davno minul, da nastopa nova doba. Potreba je sloge in prave bratske sokolske Ijubavi, da bo zaplapolala velika ideja Jugoslo vanstva, ki bo prešinila vse in vsakogar. Praznovanje 1. decembra v zagorski dolini Zagorje Na predvečer praznika ujedinjenja je dra-matski odsek vprizoril v režiji br. Vinka Koš-merla dramsko sliko »Orkane Na dan 1. decembra se je udeležilo članstvo z zastavo slavnostne službe božje. Glavna proslava pa se je vršila zvečer ob pol 8. uri, h kateri se je zbralo nenavadno mnogo občinstva, tako da je bila velika dvorana in galerija nabito polna. Akademijo je otvorila ženska deca (s. Žitnikova) z vajami z zastavicami. Tudi moška deca pod vodstvom br. Šulina je s svojim nastopom zadovoljila vse. Moški naraščaj je nastopil skupinske vaje, (br. Černelč), Ju jih je kljub njihovi težkoči zelo dobro izvajal. Nato so prikorakale članice (načelnica s. Žitnikova) in izvajale petko brezhibno. Silno zanimiva točka je bila telovadna ura moške dece (br. Šulin), ki je pokazala nekaj mladinskih iger. Člani so nastopili na bradlji in drogu. Sledila je odborova slavnostna seja. Sejo je zaključil prosvetar br. Vinko Košmerl z lepim nagovorom, opisajoč žrtve in borbe za jugoslovansko državo. Telovadno akademijo je nadaljeval ženski naraščaj s »serenado« (s. Poljšakova). Izvajanje je bilo skladno in elegantno. Prisrčne so bile »lutke« (s. Žitnikova), ki jih je izvajala ženska deca, oblečena v mornariške in bele oblekce. Spored so zaključili člani z vajami s stalkami (načelnik br. Klun), ki so še precej skladno izvajali težke, morda celo pretežke vaje. Vsi nastopajoči oddelki so bili v pohvalo nagrajeni z dolgotrajnim ploskanjem, najbolj seveda »lutke«. Akademija je imela krasen uspeh. Vsi br. vaditelji in s. vaditeljice so pokazali sadove svojega požrtvovalnega dela, kar je dokazala sijajno uspela akademija. Po akadem. se Izšel je v knjižici celotni: Zakon o glavni kontroli Dobi se po 10 Din (brez poštnine) v tiskarni „Merkur“, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23 ali v upravništvu »Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče Kultuva Vladimir Levstik v hrvatski in češki literaturi. V nedeljskem »Obzoru« je R. R. Progon-ski objavil izčrpen članek o življenju in književnem delu Vladimira Levstika. Na koncu izdaja pisec dve zanimivi novici: da bo v kratkem »Gadje gnezdo« izšlo v Zabavni biblioteki v hrvatskem prevodu in da bo praško Ceskž slovo te dni začelo v feljtonu prinašati najnovejši Levstikov roman »Otok Bianke Marije«. Ta roman opisuje bodočnost slovenskega naroda in bo najprej v češčini zagledal beli dan, za tem pa bo izšel v slovenščini. Jugoslovanska umetnost med CehoBlovaki. Na predvečer našega narodnega praznika so v praškem narodnem gledališču igrali Gjure Diino-viča Kraljeviča Marka (iz znane trilogije Kosovo), v brnskem narodnem gledališču pa opero Morana, delo mladega komponista Jakova Gotovca. Kraljeviča Marka je režiral Zvonimir Rogoz, glavno vlogo v Morani je pel n«š stari znanec Cvejid. Obe predstavi sta vzbudili med češkoslovaškim občinstvom veliko zanimanje. Umetnostno-zgodovinska študija iz srednjeveške južne Srbije. Naš ožji rojak, dr. Franc Mesesnel, kustos drž. muzeja v Skoplji’, je v zadnji štev. Glasnika skopljanskegt znanštveneg* društva Glasnik skopskog naučnog društva) objavil zanimivo umetnostno-zgodovinskj študijo pod naslovom: Najstarlj? sloj fresaka v Nerezi■ ma, ki je izšli tudi v ponatisu kot posebna brošura, 8prei:rj])&na po ser'j! zanimivih foto-grafičnih posnetkov. Delo obravnava opis in umetnostno oceno fresk, ki so jih pred leti odkrili v cerkvi sv. Pantelejmona v vasi Nerezi pri Skoplju. Najstarejše teh fresk so iz XII. stoletja in so dragocen spomenik najstarejšega bizantinskega slikarstva na Balkanu. Študija dr. Mesesnela pa je posebene cene še zlasti zaradi tega, ker je eden prvih dokumentov intenzivnega dela slovenskega znanstvenika na starem, zgodovine in vsega bogatem bratskem Jugu. Filmski kongres v Madridu. V Madridu se je vršil kongres, na katerem so se sestali zastopniki Španije z deputacijami iz vseh latin-sko-ameriških držav, da se pomenijo o ukrepih, ki so nujni proti invaziji ameriških zvočnih filmov v južno-ameriške dežele. Proti tujim zvočnim filmom se je tudi v Španiji pojavil silen odpor. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 4. decembra: »Serija A-000001«. Red.B. Petek, B. decembra: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 4. decembra: »Trubadur. Gostuje tenorist Adrijan. Red E. Potek, 5. decembra: Zaiprto. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBOR!' Četrtek, 4. decembra ob 20. uri: »Življenje je lepo«. Ab. C. Kuponi. Petek, 5. decembra: Zaprto. Sobota, 6. decembra ob 20. uri: »(Prodana nevesta«. Premijera. je vršila prosR zabava, pri kateri je pridno igral tamburaški odsek gasilnega društva iz Izlak. Medija-Izlake V lepo okrašeni kopališki dvorani se je v nedeljo ob 15. uri zbralo izlaško Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo v tako velikem številu, da je bila precej obširna dvorana nabito polna. Na proslavo so prihiteli tudi zagorski Sokoli, na rudniškem vozu pa, ki ga je dobil Sokol brezplačno, so se pripeljali naraščajniki. Ker je bilo društvo šele pred dvema mesecema ustanovljeno, niso mogli narediti telovadnega sporeda, zato pa so Zagorjani nastopili v štirimi telovadnimi točkami in sicer na prostem, ker v dvorani ni bilo prostora. Kmalu po 15. uri so prikorakali na telovadišče naraščajniki pod vodstvom br. Božo Černelča in izvajali še precej skladno skupinske vaje, nato pa proste vaje. Člani so nastopili vaje s stalkami in na bradlji pod vodstvom načelnika br. Francija Kluna. Na to se je vršila proslava v dvorani, kjer je domače društvo izvajalo svoj program. V začetku je zaigral izla-ški tamburaški zbor pod taktirko g. Janka Hočevarja državno himno, na kar je izpregovo-ril starosta br. Bleiweis. S posebnim veseljem je pozdravil starosto celjske sokolske župe br. Smertnika in starosto zagorskega sokolskega društva ter je po par uvodnih besedah podal besedo starosti br. Smertniku, ki je navdušeno pozdravljen govoril lep, patrijotičen govor. Z gromkim »Zdravo« in silnim aplavzom je končal svoj govor. Nato sta deklamirali Vida Bleiweisova in deklica iz III. razreda. Sledil je govor prosvetarja br. Kavčiča, ki je lepo orisal namen Sokolstva. Zaključil je s pomembnimi besedami: Kdor Jugoslovan, ta Sokoli In zopet dve krasni deklamacijiI Krasen je bil pogled na članstvo, ki je podalo svojo zaobljubo. Čez 50 jih je bilo, ostali pa so bili, zadržani. Po izvršeni zaobljubi jim je prvi čestital br. Smertnik, nato pa je bilo podpisovanje v za-prisežno knjigo. — S tem je bil program zaključen. Br. Bregar Ivan se je poprijel z vso mladostno energijo za sokolsko delo in gre njemu zahvala za ta uspeh. Naprej po poti k zmagi. Sokolstvo Sokolsko društvo Ljubljana III. Proslavo državnega ujedinjenja in sokolskega praznika je praznovalo Sokolsko društvo Ljubljana III. na najsvečanejši način in ob polni udeležbi vsega članstva, naraščaja in dece. — Slavnost se je vršila v lepo okrašenem salonu restavracije brata Žagarja na Vodovodni cesti. Brat starosta Danilo Šaplja je otvoril svečano zborovanje ter pozdravil vse zastopnike. Posebno radostno je pozdravil zastopnika naše hrabre narodne vojske s številnim zborom bratov oficirjev in podoficirjev. Nato je poročal o pomenu državnega praznika. Vrli bežigrajski pevski zbor je zapel državno himno. Br. prosvetar Blaganje je v svojem referatu nagla-šal pomen sokolstva v osvobodilnih bojih Jugoslovanov in bratov Cehoslovakov, kakor tudi o razmahu sokolstva po osvoboditvi in zlasti še po zgodovinskem 6. januarju. Zaključil je svoj govor z živijo klicem našemu prvemu starosti Nj. Vis. prestolonasledniku Petru. — Sledile so deklamacije in zaobljuba naraSčaja. štepanja vas Sokolsko društvo v Stepanji vasi je proslavilo že v nedeljo 30. novembra narodni praznik 1. decembra. Proslava se je pričela ob 19‘30 in jo je otvoril starosta br. Ivan Bricelj v Sokolskem domu s slavnostno sejo ob veliki udeležbi z zastopnikom dobrunjske občine bratom Brunčičem. Brat starosta je raztolmačil pomen 1. decembra in še posebej pomen Sokolstva. Nato pa je zaobljubil novo članstvo. Zatem je zapelo pevsko društvo »Sava« pod vodstvom £• A. Gruma »Bože pravde«. Br. načelnik Ivan Žitnik pa je govoril članstvu o borbi za Jugoslavijo in končnem uspehu Sokola. Nato je zapelo pevsko društvo »Sava« istrsko himno. — Telovadbi so sledile pevske točke in prosta zabava. št. Vid V nedeljo 30. novembra t. 1. je slovesno proslavil tukajšnji Sokol državni in sokolski praznik. Brat podstarosta g. Pipan je otvoril sveča-nostno sejo, pozdravi navzočega g. Breškega načelnika dr. Andrejko. Dalje pozdravi vse zastopnike. Brat prosvetar je predaval o značaju 1. decembra iz nacijonatno-državnega in sokolskega vidika. Brat načelnik dr. Kavec je po navdušenem nagovoru pripel naraščajnikom sokolske naraščajske znake in štirim še značke Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Po svečani zaobljubi je bila telovadna akademija moškega naraščaja, ženske dece in članstva, katera je jako lepo uspelo, da je čestitati nastopivšim, kot bratu načelniku in sestri načelnici Hleb-cevl. Zvečer ob 2:1. uri je bil pa pri Slepem Janezu v Žapužah družabni večer. — Dne 1. decembra se je Sokol udeležil v velikem številu tudi slavnos'.r,o maše in šolske proslave. Ko mislite na MikliiVia in na BoŽIŽ! Vam nudi 839 Nova založba r-z.™ z. v Ljubljani, Kongresni trg 19 najlepša darila za otroke in odrasle. 0gla|ta sl nsi najodlllnajil lokali Sortirano blago 1 KNJIGE vseh vrst, domače in tuje, ra7.no mladinsko slovstvo in slikanice, zlasti: V. Busch: Cipek in Capek — I. Hermann: Ivančkov sv. večer — za gimnazijce dr. J. Debevca: Vzori in boji — in mnogo drugih. IZBRANA DARILA za šolo in dom: nalivna peresa, pisalne garniture v steklu in marmorju, pisemski papirji v mapah in kasetah, albumi za razglednice in slike, spominske knjige ;za Vaše malčke tudi barvnike v najoriginalnejših ovojih. DEKORATIVNE PREDMETE za pisarne v razni izberi, preproste in dragocene: nastavki, pepelniki, knjižni oporniki in nosači, kazala za Altanje. Cankarjevi In Finžgarja«) zbrani salsi» krasni oprami. Ustanovni občni zbor Sokola Loče Ravnokar je minulo teden dni, ko smo polagali temelj najbližjemu sokolskemu društvu v Poljčanah, in že je tudi našo prijazno vasico spreletela sokolska misel. V nedeljo 30. novembra smo tudi v Ločah zaklicali iz globine svojega srca: »Zdravo, pozdravljen Sokol v Ločah!« Takoj po maši proti 12. uri je otvoril slavnostno zborovanje loški šolski upravitelj kot predsednik pripravljalnega odbora br. Kržič zborovanje z iskrenim pozdravom na navzoče, ki jim je v kratkem pojasnil potrebo Sokola. Za tem so sledili razni nastopi dece in naraščaja, za kar vsa čast pripravljalnemu odboru. Dr. Pučnik je nato kot župni zastopnik pre-čital upravo, ki je razen odbornikov, namestnikov in revizorjev sledeča: starosta šol. upr. br. Kržič, postarosta šol. upr. v Št. Jerneju br. Friedl, načelnik trgovec br. Kragelj iz Zbelove, načelnica s. Ulej, učiteljica ročnih del in pro-svetarka 8. M. Bezlajeva. Za njegovim sprejemljivim govorom o Sokolstvu sta čestitala za njim še zastopnika konjiškega in poljčanskega Sokola. S pesmijo »Zastava spet razvita je...«, zapeta od poljčanskih pevcev, ki so sploh izpopolnjevali lep spored, je bil nad vse lepo uspeli zbor kot 5. Sokola v lepi Dravinjski dolini zaključen. _an. 11 Giomale dei Lavori Pubbdici e delle St rade Ferrate« piše: Angleška skupina na čelu z družbo Jarrow & Co. je osvojila jugoslovansko ladjedelnico v Porto Re (blizu 9u-šaka), barbarično prekrščeno v Kraljeviča (imenovanemu listu gotovo ni znano, da že od nekdaj vsi reški Italijani imenujejo hiko ob gornjem Jadranu »Kraljevioa< in ne rabijo laške spakedranke »Porto Rec — op. ur.) Ta ladjedelnica je pred vojno pripadala družbi »Ganz Donau« v Budimpešti, ki je potem prišla v last Jugoslavije. Namere angleške skupine so evidentne. Z razširjenjem im moderniziranjem Kraljeviče se ne namerava škodovati samo tržaškim ladjedelnicam z izločen jem grških in jugoslov. ladij ter g privabljenjem tudi drugih sredozemskih mornaric, pač pa so hoče graditi ladje, ki bodo znatno cenejše od italijanskih, ker uživa družba Jarrow & Co. svetovni sloves v pomorskih, strojnih in konstruktivnih delih. Dobave Strojni oddeleik Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1300 kg peresnega jefala In 400 kg Siemen-martinovega železa ter glede dobave 500 kg grafita in 50 kg boraiksa. — Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 18 Inozemskih revij iz leta 1981. Direkcija državnega rudika Velenje sprejema do 9. decembra t. 1. ponudbe glede dobave t armature za lampe; do 15. decembra t. 1. pa glede dobave 1 univerzalnega brusilnega stroja, 100 m* plohov, 1 kompreeorjevega agregata, 50 kg vodinega stekla in 50 kg barvila Niso sicer svileni čevlji,« je rekel, ko se je vrnil, »obvarovali vas pa bodo prahu in cestnega kamenja.« Vera se je vznemirjena ozirala okrog sebe in on je uganil njene misli. >0,« je dejal, »vaša vzgojiteljica je na varnem. Kmetje so jo videli, toda ubrala je napačno , pot in rabila bova najmanj pol ure, da prideva do nje.« Krenil je proti skupini hiš, ki so bile skrite za češnjami in jablanami, ona pa mu je sledila in peketala z lesenimi podplati po stezi: tap, tap! Pred kmetsko hišo je sedel pod velikanski oreh in jo povabil, naj tudi ona sede. Nato je naročil od kmetice, stoječe pri vratih, nekaj za prigrizek. Prinesla je majhno leseno mizo pod oreh. Kmetica je prinesla rdeče češnje, mleka, medu in črnega kruha. Duh po rožah je obveval vrtič. Čebele so brenčale in visoko v zraku so cvrčale lastovke. »Idila,« je pomislil Corrfeze, ko je sedel z dekletom pod orehom ter jo priganjal, naj seže po jedi. Tudi jo je tolažil, naj ne bo v skrbeh za vzgojiteljico. Da bi ji vlil poguma, je poklical k sebi nekega vaškega dečka, ki je od daleč zijala prodajal, in ga poslal na ono mesto, kjer je mislil, da ju vzgojiteljica pričakuje. Potem ji je začel pripovedovati o svojem življenju umetnika, in kar je pripovedoval, je bilo tako zanimivo, da je Vera pri tem docela pozabila na vzgojiteljico. Govoril ji je o Parizu, Madridu, Petrogradu in Dunaju. Sijajno in šumno je bilo njegovo življenje med visoko družbo. Poznal pa je tudi revščino. Sam jo je nekoč trpel. Mati in oče sta bila uboga, dasi sta pripadala nejstarejšemu savojskemu plemstvu. In ker ga je živo prosila, ji je povedal še mnogo stvari iz svojega življenja. Njegova rodbina je za časa strahovlade tako popolnoma obubožala, da je njegov ded odložil svoj plemski naslov markiza. Tudi on bi bil torej upravičen nositi naslov markiza, vendar pa ga ni hotel obnoviti. Bil je umetnik in kot tak se smatra enakovrednega s katerimkoli nosilcem naslova. Oče se je poročil z neko kmetico in imela sta v hribih majhno posestvo. Tedaj je prišel mimo neki potnik, ga slišal peti in rekel, da ima premoženje v grlu. Se drugi potniki so isto povedali in ga hoteli vzeti s seboj. On pa ni hotel zapustiti očeta. Ko mu je bilo petnajst let, mu je oče umrl. Sledil je že davno poprej umrli materi in zadnje besede, ki jih je izustil na tem svetu, so bile: »Sin moj, ne pozabi, da si poslednji markiz plemeniti Corrfeze.« . »Tega se je vedno zavedal stari gospod,« je pripovedoval dalje Corrfeze. »Živel je revno, delavno življenje, toda obnašal se je vedno kakor plemič. Zato nisem vedel, ali mi ne bo v grobu zameril, če postane poslednji markiz Corrčze pevec. Končno pa sem se odločil, zakaj želja po umetnosti me je naganjala k odločitvi. Zakaj, sem si dejal, ne bi mogel biti pevec ravno tako časti vreden plemič, kakor če je vojak. Tako sem se podal s svojih gora v dolino in prišel v Pariz. Preizkusili so mi glas, in ko sem dovršil učenje, je bila moja pot uglajena. Malokateri človek je imel toliko sreče in uspeha kakor jaz,« je zaključil svojo življensko zgodbo, »in vendar je bila najsrečnejša doba mojega življenja morda tedaj, ko sem v gorah pasel svoje koze.« Ko je prenehal, jo je prosil, če ji sme kaj zapeti. Tam, v Trouvillu so ga zaman prosile najlepše dame, naj jim kaj zapoje, tu pa je pel pred zborom zijala prodajajočih vaških paglavcev, ker je hotel potolažiti šestnajstletno deklico, ki je prišla ob svoje čevlje in nogavice. Ko je končal peti, je jokala. »Ah,« se je nasmehnil Corrfeze njenim vlažnim očem, »to je najlepši poklon, kar mi jih je kdo napravil.« Vstal je in utrgal na bližnjem grmu vrtnico. »Vzemite to vrtnico v moj spomin.« Sklonil se je, zavezal okrog vrtnice nekaj cvetja lavandule ter ji podal šopek. »Evo dečka, ki sem ga poslal k vaši vzgojiteljici.« S kapo v roki je deček pristopil k odlični gospodi. Povedal je, da ni našel nikogar na onem mestu, kamor so ga poslali. Ljudje, ki jih je srečal po poti, so mu po vedali, da so videli neko damo, ki je naglo hodila proti Trouvillu. 3iral|ica Viktorija in njene dvorjanke Angleži so pri vsi svoji naprednosti in pro-svitljenosti tudi zelo starokopitni ljudje, ki silno visoko cenijo svoje stare šege in navade in zato se nihče, kdor to angleško lastnost pozna, prav nič ne čudi, če vidi, kako zelo se Angleži zanimajo za vsako malenkost na dvoru. Vsako leto so razne prireditve in svečanosti na dvoru in so za ves Lonmon in za vso Anglijo velika senzacija, čeprav se morajo vse prireditve vršiti po strogo določenih predpisih. Zene in dekleta vadijo že cele mesece pred prireditvami v pravilnih poklonih, ki jih morajo popolnoma obvladati, če hočejo stopiti pred kraljevsko dvojico. Obleke dam morajo biti prikrojene natančno po predpisih i glede izrezka pod vratom i glede vlečke. Časopisi pa priobčujejo dolge strani o vsem, kar se godi na dvoru, in ljudje ravno to berilo bero z največjo naslado. Na nobenem dvoru na svetu ne čuvajo stare tradicije tako zvesto kakor na Angleškem. To so čutili ljudje zlasti pod vlado kraljice Viktorije. Na tisoče ameriških bogatašev ni gojilo nobene želje bolj srečno, kakor da bi bili sprejeti na angleškem dvoru in predstavljeni kraljici. Kraljica pa si je izbirala svoje goste z veliko skrbjo in pazljivostjo, kajti kdor je bil sprejet na angleškem dvoru, temu so bila poslej odprta vrata vseh palač v Evropi. Se z veliko večjo skrbnostjo pa si je izbirala kraljica Viktorija svoje dvorjanke. Včasih je kar sama določila hčerko kakšnega plemenitaša za svojo dvorjanko. V takih primerih so stariše o sklepu kraljice obvestili pismeno in ker so smatrali tako izbiro za dokaz največje kraljevske milosti, so stariši vselej odgovorili, da so presrečni zaradi časti, ki je doletela njihovo rodbino. Dvorjanke so stanovale v kraljevski palači, kjer je bila vsaki odkazana njena posebna soba, spale pa so po dve v eni sobi. Poleg skromne mesečne plače je prejela vsaka dvorjanka ob nastopu svoje službe od kraljice z briljanti okrašeno majhno uro, ki so jo morale vedno no siti kot brošo. Dvorjanka, ki je imela ravno službo, je morala med drugim stražiti pred kraljičino sobo, kjer se je kraljica preoblačila, predno je šla k obedu. Kakor hitro pa je kraljica vstopila v jedilnico, je morala dvorjanka položiti na mesto, ki je bilo določeno za kraljico, poleg noža in vilic šopek cvetlic. Če ni bilo pri mizi gostov, je sedela dvorjanka poleg kraljice na njeni desni strani. Po obedu je ‘vorjanka lahko odšla, če ji ni kraljica izrekla ';e, naj igra na klavir, naj poje ali pa ji kaj včasih so tudi kartali in ker se kraljica HMoVniln etnrega denarja. ki je bil v prometu, je dobila dvorjanka v takih primerih vedno nov denar na razpolago. Kraljica Viktorija ni bila posebno prijetna gospodarica. Zahtevala je namreč, kar se tiče splošne izobrazbe, takta in umerjenosti silno mnogo od svojega osobja. Vsaka dvorjanka je morala popolnoma znati nemško in francosko, znati je morala peti in igrati klavir in morala je znati besede pri branju jasno, čisto in razločno izgovarjati. Predpis za obleko dvornih dam je bil zelo enostaven: Priprosto, ampak elegantno! O kakih posebnih frizurah kraljica Viktorija ni hotela nič slišati. Nekaj sa si pa morale dvorjanke za celo življenje dobro zapomniti: o privatnih zadevah kraljice niso smele nikdar izpregovoritl niti besede I Služba dvorjank pa ni bila preveč naporna Prostega časa so imele dovolj. Ker je bila kra Ijica določila, da opravlja dvorjanka na leto službo le en mesec, pa še takrat le vsak drugi dan. Na leto je bila torej dvorjanka komaj p" 45 dni v službi vse druge dni pa prosta Francoski ministrski predsednik Tardieu. Stališče francoske vlade, ki ji načeluje predsednik Tardieu, je baie močno omajano zaradi velikega finančnega škandala, ki ga je povzročil bankir Oustric. V ta škandal je zapletenih tudi visokih državnih funkciions i-l»v ki rouesrečeno belgijsko letalo. V gosti megli je moralo neko belgijsko potniško letalo pristati v okolici Hamburga. Letalu se je sicer potrlo, potnikom pa se ni pripetilo nič hudega. Napad na japonskega ministrskega predsednika Hamaguči-ja. Japonskega ministrskega predsednika Hamaguči-ja je 14. novembra t. 1. napadel 23-letni Toineo Sagoya in ga težko ranil. Slika nam kaže prizor s kolodvora, odkoder neso prijatelji težko ranjenega predsednika. Na desni strani je slika napadalca. iimiucii OVUil piUVUO. Reka Seine, ob kateri leži Pariz, je vsled zadnjih nalivov tako narastla, da je vsaka plovba po njej nemogoča. Na sliki vidimo, da voda skoro že dosega površino mostov. Kaj počno ljudje z glavnimi dobiiki Za ljudi, ki so zadeli kakšen večji ali manjši znesek v loteriji, so se drugi, manj srečni ljudje vedno zelo zanimali; posebno pa nvika ljudi izvedeli, kaj bodo srečni dobitniki napravili z denarjem, do katerega so tako nepričakovano prišli. Če pa poslušamo odgovore dobitnikov na V‘prašanja, kaj bodo napravili s svojim denarjem, vidimo, da imajo ti ljudje navadno zelo malo domišljije in težko kje se najde človek, ki bi vedel in hotel svoj denar potrositi na kak originalen način. Na Irskem pa živi neki gospod Preoott, ki je sicer doslej živel v svojem mestecu kot skromen magistralni uradnik, vedno pa je zadel glavni dobitek neke loterije v znesku 40.000 angleških funtov (1 funt = 276 dinarjev). To je že prav lep denar, s katerim se že da nekaj začeti. No, in ko 90 srečnega gospoda Precotta vprašali, kaj bo napravil sedaj s tolikim denarjem, je odgovoril, da bo na vsa/k način pustil svojo dosedanjo službo, ker kot bogatemu človeku, su mu res ne izplača več služiti Potem se bo odpravil na kakšno večje potovanje, kajti potovati po svetu tako brez skrbi mora biti res nekaj lepega. Ko pa bo prišel s potovanja domov, si bo kupil čedno vilo in prav nič več ne bo delal. Ta odgovor dokazuje, da smatra velik del ljudi sladko brezdelje in lenuhairemje za svoj največji in najvišji ideal. Človek bi kar obupal, če bi se vsem ljudem ta želja izpolnila, ker pa v loteriji ni posebno dosti glavnih dobitkov, ta stvar le še ni tako huda. Lastnica nekega hotela pa je zadela v isti loteriji, kjer je zadel gospod Preoott glavni dobitek, drugi dobitek v znesku 20.000 funtov. Ko so jo vprašali, katj bo naredila z denarjem, je rekla: »Meni pravzaprav denarja ni treba, in bi bila rajše videla, če bi bil zadel kakšen siromak.« Zaradi teh besed je angleško časopisje gospo hotelirko zelo hvalilo, toda nekateri zlobni časnikarji so dostavili svoji hvali še besede, xii doslej še niso slišali, da bi bila gospa, ki j! ni treba denarja, dala tistih 20.000 funtov za kakšno dobrodelno ustanovo.« Goapa hotelirka še danes sedi na svojem denarju. Grob kralja Davida Angleški učenjaki, ki raziskujejo starine v Palestini in še posebej « Jeruzalemu, .,o odkrili že mnogo stvari, ki so zlasti za proučavanje svetega pisma zelo važne. Kakor poroča C. B. Mortlock v listu »Daily Telegraph«, so odkrili v najnovejtem času v Jeruzalemu celo grob kralja Dnvida in grobove vseh kraljev, ki so vladali za njim nad Izraelci. Pod neko pečino so namreč izkopali pet votlin, drugo poleg druge, te votline so vsekane skalo, stene pa so skrbno uglajene; do teh votlin pa prideš po čudovito lepo i-vi-’" " • 0 strinja z vsem, kar vemo iz starih spisov i kraljevskih grobovih, da ni nobenega dvoma, da so to res grobovi kralja Davida in njegovih naslednikov. ludi vzrok za ločNev Kakor drugod tako čutijo tudi v Rutnuniji državne blagajne včasih pomanjkanje denarja in da temu zlu odpomore, je vlada sklenila varčevati — če varčujejo v Nemčiji, v Italiji in v Avstriji in celo v bogati Angliji, zakaj ne bi varčevali še v Rumuniji? In kakor so na Angleškem in drugod najprej nekoliko pristrigli uradniške plače, precej uredništva pa tudi odslovili, tako so se spravili tudi v Rumuniji zlasti nad one uradnike, katerih žene so tudi bile v državni službi in so sklenili, da bodo samo možje dobivali plače, njihove žene pa ne več. Ta sklep je izzval seveda med prizadetimi precej razburjenja, ljudje pa so se hitro pomirili, ko je dal neki hudomušnež objaviti v rumunskih časopisih svoj pameten nasvet za vse, ki jih je novi ukrep ogrožal. Svetoval pa je ta človek oženjenim uradnikom, naj se kar dajo ločiti. Ločitev bo ostala itak le na papirju. oni pa lahko žive s svojimi ženami Še naprej skupaj, njihove žene bodo pa le še prejemale svoje plače. Ta modri nasvet je imel naravnost never jetne posledice: samo pri enem sodišču je bilo vloženih v dveh tednih 2731 tožb na ločitev za kona. Tožbe so vlagali sami uradniki... Vladi ni kazalo drugega, kakor da je svoj ukrep temeljito pregledala in — umaknila I Čudno je, kako vsaka taka stvar v raznih deželah različno učinkuje. V Nemčiji beže možje zaradi davka na samce v zakon, v Rumuniji pa beže iz zakona, da bi ohranili svoje običajne dohodke. Proti kajenju med obedom V Ameriki in tudi v Evopi se je že pred nekaj leti razpasla razvada, da ljudje med obedom kade, kakor da ne morejo pričakati, kedaj bodo strežaji ali natakarji prinesli novo jed na mizo. Proti tej razvadi so sedaj odločno nastopili ame-rikanski hotelirji, ki trdijo, da mora smrdljivi tobačni dim vsako jed pokvariti, ker se jed prav hitro navzame tobačnega smradu. Kuharjem so se pridružili tudi gostilničarji in hotelirji, ki zopet trdijo, da trpe občutno škodo na dohodkih, ker ljudje, ki med jedjo kade, izgubljajo tek in manj pojedo kakor bi sicer. Kaj pomeni stegnjena desnica Avtomobilisti dajejo, kakor to lahko vidimo na vsake moviuku, s svojo desnico posebna znamenja stražnikom, ki urejajo promet. Ti znaki pa ne pomenijo vedno eno in isto, kajti vse kaj druzega je, če stegne desnico moški, kakor pa če jo stegne ženska. Ce stegne svojo desnico iz avtomobila moški, pomeni to: 1. da hoče zaviti na desno, in 2. da se hoče ustaviti. Ce pa stegne svojo desnico ženska, pomeni to: 1. da pozdravlja znanca, 2. da se hoče prepričati, če dežuje; 3. da je vrgla proč cigareto; 4. da ji nagaja rokav; 5. da vprašuje svojega moža na cesti, če je doma vse zaklenil; 6. da daje vozaču, ki pelje za njo, znak, naj pelje naprej; 7. da pripoveduje spremljevalcu, kako dolga bo njena nova kiklja; 8. da hoče zaviti na desno ali pa na levo. ltadio-telefou za letalce. Na sliki vidimo aparat, ki ga je iznašel ameriški letalec Russell Cunningbain. To je pokrivalo, ki se da zvezati s postajo za brezžične brzojavke. Pokrivalo se da s pritiskom na poseben gumb uravnati za oddajo ali pa za sprejem poročil. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihšlek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseralni del odgovarja ovgust Rozman. — Vsi v Ljubljani