občinski__
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja-dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Rcpanšek.
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 21.1.1987, LETO XXVI., ŠTEVILKA 1
Nujna povezanost vseh dejavnikov kmetijstva
V postopku sprejemanja Zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju nemotene osnovne preskrbe je bila izdelana tudi analiza sedanjega stanja na področjih, ki jih ureja novi zakon. Analiza je ugotovila, da je na teh področjih prisotna precejšnja razdrobljenost pri usmerjanju sredstev in zelo različna stopnja organiziranosti, prav v naši občini smo imeli na tem področju kar tri skupnosti: SIS za preskrbo. Samoupravni sklad za pospeševanje kmetijstva ter Skupnost blagovnih rezerv in bi nova organiziranost pomenila racionalizacijo na tem področju.
Ugotovljeno je tudi bilo, da so vsa področja med seboj prepletena, vendar premalo povezana zlasti v zvezi z uresničevanjem skupnih ciljev in različnega zlasti intervencijskega načina
financiranja, ki ni dal optimalnih rezultatov. Čeprav so namreč intervencijski ukrepi precej prispevali k povečanju kmetijske proizvodnje in večji tržnosti te proizvodnje v vseh delih
%   KNJIŽNICA DOMŽALE
I
i
ponedeljek, 26. 1. 1987: torek, 27. 1.1987:
sreda, 28.1. 1987:
PIONIRSKI ODDELEK Ljubljanska 58
POČITNICE V KNJIŽNICI
Če boste počitnice preživljali doma, pridite k nam, saj smo za vasg pripravili pester program in mnogo zanimivega. Program bo od 26. januarja 1987 do 5. februarja potekal takole:
ob 10. uri film Sreča na vrvici (7-12 let) ob 10. uri knjižni kviz od 16. ure do 18. ure Ura pravljic z risankami ob 10. uri film Poletje v školjki (10-15 let) ob 16. uri Ura pravljic in pesmic z J. Bitencem ob 10. uri srečanje od 16. ure do 18. ure igrajte se z nami
od 10. ure do 12. ure igrajte se z nami
ob 16. uri film Učna leta izumitelja Polža ob 10. uri Ura pravljic z risankami
od 16. ure do 18. ure Ura pravljic z risankami ob 10. uri knjižni kviz ob   10.  uri film Pastirci (7-10 let)
od 16. ure do 18. ure igrajte se z nami
'// četrtek, 29. 1. 1987
i
ponedeljek, 2. 2. 1987:
■
# torek, 3. 2. 1987:
4, sreda, 4. 2. 1987: % četrtek, 5. 2. 1987:
I
I
URE PRAVLJIC V JANUARJU IN FEBRUARJU 1987 PROGRAM:
6. 1. ob 17. uri 13. 1. ob 17. uri 20.1. od 16.-18. ure
28. 1. ob 16. uri
29. 1. od 16.-18. ure
2. 2. od 10.-12. ure
3. 2. ob 10. uri
3. 2. od 16.-18. ure 5. 2. od 16.-18. ure
10. 2. ob 17. uri
17. 2. ob 17. uri
24. 2. ob 17. uri
Marjan Manček: Kužek Vuf, Mucek Mjav in>/ risanke
Ura pravljic in pesmic z Janezom Bitencem' Igrajte se z nami
Lojze Zupane: Deklica in kača Ela Peroci: Nina v čudežni deželi
Igrajte se z nami
1
rasla
O povodnem možu in risanke Igrajte se z nami Lonček balonček Janček Ježek Lisičja šola
i
Srečanje z Antonom INGOLIČEM
I
|j Knjižnica Domžale vas vabi na literarni večer in pogovor z 6 A Antonom Ingoličem, ki bo v sredo, 21. januarja 1987, ob 19. g
2
%
A uri, v prostorih knjižnice.
% Vabljeni %
naše republike, boljši oskrbi ter k uspešnim intervencijam iz blagovnih rezerv, je ocenjeno, da bi na tem področju skupno in povezani lahko dosegli kvalitetnejše rezultate.
V novi organiziranosti bomo zagotovili tesno vsebinsko povezavo vseh posameznih področij in sicer tako da:
— bodo programi usposabljanja zemljišč, pospeševanja proizvodnje hrane, intervencij v proizvodnji in porabi hrane ter blagovnih rezerv med seboj povezani in usklajeni ter usmerjeni k doseganju večje in kvalitetnejše proizvodnje hrane, k vzpodbujevanju družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane, v zagotavljanje ustrezne strukture kmetijskih pridelkov in k optimalni izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, *
— vsa področja, ki so vključena v samoupravno interesno organiziranost, morajo predstavljati medsebojno povezan sistem, ki bo deloval tako, da je posamezna programska usmeritev oz. posamezno področje del te sistemske celote, ki bo dosežena s programiranjem nalog in ciljev ter v sprejemanju ukrepov za izvedbo sprejetih planskih aktov.
— strokovno analitična in druga operativna dela je treba organizirati racionalno, brez zaposlovanja novih — dodatnih delavcev.
Samoupravno interesno skupnost ? bomo ustanovili delavci, delovni ljudje in občani, v njej pa bomo zagotovili racionalnost v organiziranosti in upoštevali specifičnost pri zagotavljanju nemotene preskrbe v naši občini.
Program SIS sestavljajo:
— pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje, hrane,
— intervencije v proizvodnji in porabi hrane
— blagovne rezerve. Zakon določa, da mora biti SIS
ustanovljena najpozneje do 31. marca 1987, zato je bila v okviru OK SZDL Domžale že imenovana delovna skupina, ki bo pripravila osnutke osnovnih samoupravnih aktov, potrebnih za uspešno delo SIS.
V. V.
■0000000000000000000000000
Tone Svetina, znani slovenski pisatelj in likovni oblikovalec v železu (kipar) je ob obletnici tragedije na Rudniku odprl v galeriji Janeza Repanška razstavo svojih kovinskih struktur. Odmevnost razstave je zelo velika.
Slavnostni govornik na vsakoletni spominski prireditvi na Rudniku je bil letos Rajko Hafner. Prireditev, na kateri so se spomnili izdanih in dan kasneje pobitih partizanov, je letos organizirala * ZZB NOV Domžale.
Ob obletnici » tragedije na Rudniku ^
----—-:<t
• v %
Takoj po koncu ene izmed najhujših nemških ofenziv je sekretar Okrožnega komiteja KPS Kamnik Edvard Peternel — Tinko sklical vse -funkcionarje v vas Rudnik z namenom, da bi se pogovorili o nadaljnjem , delu in akcijah. Tako je prišlo v Rudnik do 6. januarja 1945 okrog 30 * političnih delavcev, ki so se porazdelili po bunkerjih nekdanje okrožne tiskarne. Toda njihov prihod je moral nekdo izdati, ker so Nemci 6. °Z januarja obkolili bunkerje in jih napadli. Iz sklenjenega obroča je uspelo ^ pobegniti le nekaj tovarišic in tovarišev, sovražnik je ujel 13 ljudi, vsi * drugi pa so padli ali pa so si vzeli življenja, da ne bi živi prišli v roke -ubijalcev. Ujete moške so drugi dan postrelili v Vrhovljah, ženske pa 5 odvedli v Lukovico in kasneje v kamniške zapore. Padel je tudi sekretar * OK KPS Kamnik Edvard Peternel-Tinko in skoraj vsi člani okrožnih _ forumov.
6. januarja 1987 je tako minilo 42-let od tragedije, ki jo vsako leto l obeležujemo skupaj s sosednjo občino Kamnik. Spominsko slovesnost, na ; kateri so se zbrali preživeli, svojci padlih, borci, aktivisti, mladina ter :% predstavniki obeh občin je letos organiziral Občinski odbor ZZB NOV t Domžale, v imenu katerega je spregovoril Rajko Hafner, član Predsedstva, i Orisal je samo tragedijo ter posebej poudaril pomembnost ohranjanja • revolucionarnih tradicij med mlado generacijo. Prav ta mlada generacija iz : Osnovne šole Radomeljske čete Preserje pa se je vsem žrtvam poklonila s 5 krajšim kulturnim programom, v katerem je sodeloval tudi moški pevski _ zbor iz Radomelj.
Tako kot se je vsa leta NOB s tega in drugih območij v različne i* aktivnosti vključevalo veliko število delovnih ljudi in občanov, ki so na .J volitvah v letu 1944 z veliko udeležbo dokazali svojo pripadnost stvari, za * katero so se borili, se moramo tudi mi danes boriti zlasti za mir v svetu, ' za razorožitev in ža zmanjšanje nevarnosti vojne, ki grozi celemu svetu, je ■ v svojem govoru poudaril tov. Rajko Hafner. Seveda pa tudi tu ni £ manjkalo poziva za boljše in kvalitetnejše delo, ki nas bo pripeljalo do % končne uresničitve ciljev, za katere so tudi žrtve tragedije v Rudniku dale ." svoja življenja.
Po končani spominski svečanosti je bila v galeriji Janeza Repanška
V. V. *
% %
s
% %
*
%
Si % % % % \ S \ \
%
00000U
otvoritev razstave del Toneta Svetine, znanega pisatelja in kiparja.
Preživeli borci so položili venec na spominsko obeležje svojih padlih soborcev.
Otvoritev vodovodnega sistema Žeje-Trojica
Sončnega, toda mrzlega dopoldneva, dne 20. decembra 1986 je Anton Rožič odprl slavnostno zborovanje in pozdravil ne veliko skupino domačinov in gostov, zbranih pred Gasilskim domom v Žejah, da bi bili priče še enemu delovnemu uspehu, ki je predvsem sad širše družbene skupnosti, vaščanov in mnogih lastnikov tamkajšnjih počitniških hišic.
Slavnostni govornik Franc Habjan je nato predočil oris, potek in izdatke za gradnjo primarnega vodovoda, ki poteka ob asfaltirani cesti Spominov NOB in revolucije in povezuje vasi od Laz do Trojice. V letu 1987 bo dograjen še ostanek tega voda do Dobovelj, Zgornje in spodnje Rače ter priključki do vseh domačij in počitniških hišic, katerih lastniki so prispevali dogovorjena sredstva za poravnavo stroškov tega, za te kraje izjemno pomembna dela.
Potem, ko so zvoki fanfar domžalske godbe, sirene gasilskega doma in cerkvenih zvonov zadoneli in se razlili po vzpetinah bližnjih hribov in tja proti Moravski dolini, je predsednik Skupščine občine Domžale Peter Primožič snel zastavo s tamkajšnjega hidranta. Ob tem slavnostnem dejanju je izrekel pohvalo domačinom in graditeljem za uspešno in predčasno opravljeno delo. Hkrati je povabil tudi
druge krajane v občini, da sledijo primeru upornosti, odpovedovanja in izjemne delavnosti izvajalcev.del zlasti odbora graditve vodovodnega sistema Žeje-Trojica, ki ga sestavljajo domala vsi tamkajšnji vaščani na čelu s predsednikom Francetom Pirnatom in člani Antonom Rožičem, Marjanom Cencljem, Janezom Marnom in drugimi.
Na hidrantu je vodovod slavnostno odprl dipl. ing. Horvat, predstavnik Vodne skupnosti Ljubljanica—Sava. '  Nato   so  domači  gasilci izvedli kratko gasilsko vajo. Lepo je bilo gledati visoke vodne curke, ki so naznanjali, da v teh nekdanjih partizanskih krajih živina ne bo mukala zaradi žeje, kapnice bodo šle v pozabo in gasilcem ne bo treba dovažati vode — higiena in zdravo življenje bosta domovala tudi tu. „19. avgust 1984 nov korak v boljšo bodočnost...
20. december 1986 Pritekla voda na vrh Trojice"
Tako piše in lahko bodo mimoidoči vseh časov brali na ploščici, ki jo je na tej slavnosti postavil na hidrantu pred Gasilskim domom v Žejah Anton Preskar, tehnični Razvojnega zavoda Domžale.
Slavnostno zborovanje je popestril kulturni program, ki ga je organiziral in vodil Ivo Kranjc. S harmoniko je poskušal ogreti navzoče Franc Flere. Pesmi Studenček in Naša vasica, ki jih je za to priložnost spesnila domačinka Marija Švarc, pa sta recitirali mladinki Lena Skrabe in Marija Ravnikar-Čajž.
Po izčrpnem programu — (uradnem) se je slavnost nadaljevala v sicer tesnih prostorih gasilskega doma. Hvaležni domačini so pripravili zakusko in tovariško srečanje, ki se je v prijetnem vzdušju nadaljevala v pozno popoldne.
V teh zimskih dneh domačini tudi sicer ne mirujejo. Poleg dogradnje vodovoda, v letu 1987 načrtujejo pričetek'del na gradnji Doma krajanov in gasilcev, ki ga imajo za krono vseh povojnih številnih delovnih zmag, na katere so še sedaj zelo ponosni.
Dr. Velimir VULlKIČ
Prednovoletno popoldne
Člani Društva prijateljev mladine Dob so se v decembru zopet izkazali, saj so za krajane pripravili PRIJETNO PREDNOVOLETNO POPOLDNE, ki si ga je ogledalo oz. mu prisluhnilo obilo gledalcev, kateri so napolnili telovadnico Osnovne šole Martin Koželj Dob.
Mladi glasbeniki so se predstavili na najrazličnejših instrumentih: klavirju (Marta Starbek. Maja Drolka, Uroš Šemeja), violini (Peter Starbek), flavti (Greta Grošelj, Alenka Glavač, Teja in Blaž Knez),' kitari (Primož Kovic), harmoniki (Iris Zaje), prisluhnili pa smo lahko tudi nekaterim duom. Vsi nastopajoči glasbeniki obiskujejo Glasbeno šolo v Domžalah oz. njen oddelek v Dobu in so pokazali dobro
znanje in dobro obvladanje tehnike ig7anja na posameznih glasbenih instrumentih.
Dobro uigranost je dokazal tudi harmo-nikarski orkester pod vodstvom Vere Ku-ster, prisrčen pa je bil tudi nastop mladih fokloristov iz OŠ Martin Koželj, ki so pod vodstvom Sonje Jarc zaplesali belokranjske in gorenjske plese. Če omenimo še Tanjo Zaje, ki se je predstavila z igranjem na citrah, znani ansambel bratov Omahna in
Žirija za podeljevanje priznanj O F slovenskega naroda za leto 1987 pri Občinski konferenci SZDL Domžale objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije
RAZPIS
Z njim poziva vse zainteresirane, da posredujejo predloge za podelitev priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1987.
Priznanja Osvobodilne fronte so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri:
— razvoju naše samoupravne socialistične družbe,
— uresničevanju ustanovno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti,
— krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela.
Predlog za podelitev občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1987 lahko dajo organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kriteriji.
Žirija bo sprejemala predloge do 10. marca 1987 kasneje prispelih predlogov ne bo mogla upoštevati.
Predlog z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZUL Uomzaie, Ljubljanska 70 na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri O K SZDL Domžale.
Žirija za podeljevanje priznanj O F slovenskega naroda pri OK SZDL Domžale
povezovalca Marjana Kureta potem smo našteli skoraj vse, ki so na tej prijetni prireditvi sodelovali.
Sama prireditev, za katero so si prizadevali vsi člani društva, je pomenila prijetno poživitev prednovoletriih dni, k uspešnosti pa je prispevalo tudi žrebanje vstopnic," saj je tako kar precej obiskovalcev dedek Mraz presenetil že kar nekaj dni pred novim letom.
Obiskovajci so vsak nastop pospremili z aplavzom, ki je za marsikaterega izvajalca pomenil prvo pohvalo za njegovo prizadevno delo, posebna zahvala pa tudi vodstvu osnovne šole Martin Koželja Dob, ki je tako kot vedno tudi tokrat znalo prisluhniti Društvu prijateljev mladine Dob. Društvo je sodelovalo tudi pri organizaciji obiska dedka Mraza v KS Dob in mu z delom svojih sredstev pomagalo, da so bila darila bogatejša.
V. V.
IZ KS Zlato polje
V skladu s programom smo imeli v krajevni skupnosti Zlato polje v oktobru programsko sejo krajevne konference SZDL Zlato polje', na kateri smo sprejeli tudi usmeritve za delo v letu 1987. Obenem je bil to tudi zbor delovnih ljudi in občanov, na katerem smo izvolili nove samoupravne organe KS. Udeležba je bila za naše razmere zadovoljiva, sestanka pa sta se udeležila tudi predstavnika OK SZDL Domžale ter predstavnika Cestnega podjetja.
Delo organizacije SZDL bo v naši krajevni skupnosti zajemalo zlasti:
— krepitev dela naše organizacije
— tesno sodelovanje s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami
— usposabljanju delegatov za delo v delegacijah
— aktivno sodelovanje pri načrtovanju obrambnih priprav in aktivnosti v okviru SLO in DS
— rekonstrukciji in asfaltiranju ceste Čep-Ije Zlato polje
— organizaciji proslave ob 45-letnici požiga zlatopoljskih vasi.
Program dela je precej obsežen, vendar upam, da ga bomo, ob sodelovanju vseh krajanov tudi uresničili.
Kot že povedanojsmo izvolili tudi novi svet KS, katerega bo še eno obdobje vodil tov. Slapar Franc iz Trnovč, izvoljen pa je bil tudi nov poravnalni svet, katerega naj bi vodil tov. Pogačar Stane iz Preserij, ki pa je žal v teh dneh umrl. Njegova izguba je za našo KS zelo boleča.
Ker KS doslej ni imela svojega tajnika, * smo se odločili, da bo to dolžnost začasno opravljal tov. Vinko Jeras, vendar bo potrebno čimpreje dobiti ustreznejšega človeka, ki bi bil pripravljen poleg službe opravljati tudi zahtevna dela tajnika KS.
Želim si, da bi bili novoizvoljeni organi KS res delovni, tako kot doslej in da bi se nam uresničila dolgoletna želja, da bi dobili rekonstruirano in asfaltirano cesto Čeplje— Pšaj novica.
POHVALA UDELEŽENCEM IN
NASTOPAJOČIM
V NOVOLETNIH PRIREDITVAH
Turistično društvo Domžale se najlepše zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji novoletnega sprevoda v Domžalah. Predvsem se zahvaljujejo DO Univerzah (tov. Koritniku, tov. Vojski ter tov. Hočevarju), DO Helios Količevo, šolam, to je učencem in mentorjem šole Slandrove brigade, Josipa Broza Tita, Vencija Pei^ka ter Vzgojnovarstvenemu zavodu s Kidričeve v Domžalah, domžalskim godbenikom, moravskim godbenikom in njihovim mažoretkam, postaji Milice Domžale. Seveda gre zahvala tov. Borisu Kopitarju in Lojzetu Stražarju, Konjeniškemu klubu Krum-perk, ing. Mihi Pavlicu, Cesarju Janezu in Martinu Krpanu, ki sta po letu dni zopet obiskala naš kraj.
Ob tem želimo povedati, da nihče od omenjenih ni niti zahteval, niti dobil kakršnegakoli plačila ali nadomestila. Dolžni smo jim veliko zahvalo, ob tem pa želimo povedati, da bomo tudi v prihodnje pripravili to prireditev; tudi za otroke staršev iz posameznih okolic, ki pri našem delu niso želeli sodelovati.
Letošnje novoletne prireditve so mimo
Tudi letos so prizadevni člani Turističnega društva Domžale pod voc* stvom neutrudnega predsednika Dragota Burja pripravili bogato, pestrz veselo novoletno povorko ter otroško novoletno prieditev v Hali Kom p0 nalnega centra.
Vsako leto poskrbijo tudi za okrasitev Domžal, novoletno bleščavo, t h postavitev stojnic in za marsikaj drugega, kar naše mesto napravi bolj no d voletno. Tudi dve skupini ljubljanskih in ena skupina moravškihmažoret z so pripomogle k temu vzdušju. o
Postalo je že tradicija, da po končani povorki otroci žarajajo v Hali, kjer so jim tudi letos pripravili dve zanimivi, veseli novoletni prieditvi.
PREDSTAVLJAMO TROJANE
panoramski posnetek vrha Trojan, kjer se že najmanj 140 let nahaja gostilna Konšek.
n
Vaš razgovor z direktorjem DO Konšek Bojanom Gasiorjem:
Nad gostinskim povprečjem
Menda smo bili kar vsi že kdaj gostje znamenite Konškove gostilne na Trojanah. Gostilna, ki je za naše razmere kar impozanten gostinski objekt, leži na sami vzhodni geografski meji naše občine. Kot vsi že veste, je najbolj znana zaradi svojih krofov, ki jih letno napečejo v hišni krofarni kar milijon in osemsto tisoč: za vsakega živečega Slovenca letno po enega. Ker v vsej svoji dolgoletni zgodovini ni bilo delo te gostilne (v zadnjem času je bil k njej zgrajen še garni hotel) še nikoli priobčen v našem časopisu, je nastopil že skrajni čas, da tudi delo trojanskih gostincev enkrat predstavimo.
Zanimiv, prijazen in gostoljuben sogovornik je bil Bojan GASIOR, gostinec, sedaj že kar nekaj let uspešni direktor 67 članskega gostinskega kolektiva.
Naziv enovite delovne organizacije na Trojanah je Restavracija z garni hotelom Pri Konšku Trojane. Dolgoletno gostinsko tradicijo ima, kot je vabil priložnostni prospekt še pred drugo svetovno vojno, so Trojane (600 m nadmorske višine) prijazno |letovišče na prevalu med Posavjem in Savinjsko dolino, ob državni cesti Ljubljana— j;Celje. Trojane leže visoko nad dolino v ^zdravi, odprti legi, v čistem, gorskem zraku, j Okrog vasi so obsežni gozdovi s prijetnimi, položnimi sprehodi in izleti. Trojane so v vsakem letnem času pripravne za oddih, okrevanje in razvedrilo, so pa tudi priljubljena izletniška točka za nedeljske izlete. I Pozimi lepa smučišča in sankališča. Tako prospekt iz leta 1939. Sicer pa o tradiciji gostinstva na vrhu Trojan govori vzidan kamen v „velb" gostilne, na njem pa je vsekana letnica 1848 - Prešernov čas torej ...
Danes gre za enovito delovno organizacijo, ki obsega delovne enote Restavracijo s ! kuhinjo, krofarno, garni hotel ter skupne I službe. Doslej so imeli v svojem sestavu še I Dom borcev Prvine, vendar ga nameravajo | odprodati Rudniku Zagorje.
Sedež matične delovne organizacije in center poslovne dejavnosti je na stari Kon-škovi lokaciji na Trojanah 11, medtem ko je garni hotel nekoliko dislociran, približno 300 m vzhodneje od matičnega objekt .. .
Krofarna je srce ...
Krofarna je srce delovne organizacije pri Konšku, čeprav nas direktor Bojan Gasior popravlja, da je srce restavracija s kuhinjo in krofarna. Letni brutto prihodek za minulo leto ocenjujejo na 55 milijard starih dinarjev, ocenjujejo pa tudi ostanek dohodka, ki bo nekje okrog zneska 6 milijard dinarjev. Akumulativnost te delovne organi-zac'ie je po plačilu vsega, kar je treba odvesti — za gostinstvo več kot ugoden ...
Krofi, krofi -temelj Trojan
Krofi, katerih recept ljubosumno čuvajo, 80   temelj    Trojan.   Nemara rimskega
ATRANSA (nekdanjega rimskega naziva za Trojane) niso zgradili na krofu, so pa zgradili današnjo dobro stoječo gostinsko družbeno delovno organizacijo. Krofi pomenijo danes kar 40 odstotkov celotnega prihodka „Konška".
Za bralce bo zanimivo, koliko dobrot izgine v tistih rumenih, lepo, mastno ocvrtih dobrotah preko vsega leta ...
Kar dva vagona moke porabijo na Trojanah, pa 1 milijon jajc, 80 ton olja, 10 ton maščob, 100 ton sladkorja. V krofarni dela 13 ljudi v dveh izmenah, pa to število sploh ni fiksirano, stalno. Delajo vsi, kadar je treba, kadar je po tej trojanski dobroti povpraševanje preveliko. Tako delajo preko normalnega delovnega časa, pred njim in po njem. Zato je tudi prav, da je tudi osebni dohodek stimulativen, saj znaša poprečje 195.000 din na zaposlenega. Osebne dohodke so donedavno uredili tako, da so
zaposleni kar zadovoljni tudi z nagrajevanjem.
Rezultati gospodarjenja so ob vsem povedanem dobri in daleč nad izkazano uspešnostjo drugih gostinskih delovnih organizacij. Ni čudno, da lahko pomagajo s finančnimi aranžmaji celo drugim gospodarskim organizacijam.
Garni hotel je premalo zaseden
Garni hotel v neposredni bližini restavracije Konšek je bil zgrajen leta 1978 in ima 63 postelj. Problem je v tem, da tranzitnih postelj ni toliko, da bi bil hotel lahko zaseden vsaj do polovice. Res je, da se hotelski del dopolnjuje z restavracijskim delom, vendar je prednostna gospodarska naloga, da hotel poveča svojo zasedenost. Tačas je v hotelu zaposlenih 6 ljudi, ob tem pa so ob premajhni zasedenosti hotela stroški zelo veliki . . . Zato želijo z organiziranjem različnih simpozijev in seminarjev vsaj nekoliko popraviti finančni položaj hotela. Navezovali smo se tudi na hotel v Medijskih Toplicah, da bi v določenih trenutkih pridobili kaj več gostov. Nekaj smo ustvarili, zmogljivosti prodajamo skup-
no, izmenjavamo goste, skušamo storiti čimveč za boljšo zasedenost.
Sicer pa je pri Konšku ta čas več domačih kot tujih gostov. Domači danes trosijo več kot tujci, saj le-ti nosijo več hrane s sabo. Včasih k sreči v poletnih mesecih pride kaj več inozemskih avtobusov (včasih tudi 15 do 20 hkrati) in ti obiski popravijo vtis o porabi tujcev pri nas.
Mlad ženski kolektiv
Na Trojanah gre za izredno mlad kolektiv, pretežno zaposlenih mlajših žensk. To potegne za seboj seveda precej organizacij-sko-kadrovskih težav, ki pa jih po besedah direktorja Bojana Gasiorja zelo uspešno predvsem z lastnim delom in zgledom. Zaposleni so zvečine domačini ali okoličani, ki so si tod zgradili svoje domare ali pa so se drugače povezali s krajem ali delovno organizacijo. Zaposleni v njej prejemajo posojila za gradnjo ali nakup stanovanj, lahko letujejo v najetih počitniških zmogljivostih in uživajo druge oblike družbenega standarda. Seveda je v prvi vrsti poskrbljeno za urejeno družbeno prehrano zaposlenih.
družbeno prehrano zaposlenih.
Povezani z občino, organi...
Po zagotovilih direktorja DO Bojana Gasiorja precejšnja dislociranost ne pomeni nikakršne ovire, saj normalno komunicirajo z vsemi občinskimi organi, organizacijami in drugimi. Sploh nimajo občutka, da bi bili kakorkoli zaraui svoje dislociranosti oškodovani ali odrinjeni. Veliko pozornost namenjajo delegatskemu sistemu.
V konferenci delegacij so nosilec delegatskega delovanja. Ob tem ocenjujejo, da njihovi delegati v zboru združenega dela delajo dobro, poskrbijo za kakovostno povratno informacijo, tako da je v celoti vzeto povezava Trojan z občinskim središčem prav zgledna; vsaj s stališča DO Konšek. Poudarjejo celo, da so pomoč ,,od doli" vedno dobili, kadarkoli so jo le rabili.
Ob zaključku obiska na Trojanah smo strnili svoje vtise; za generacijsko mlad kolektiv gre, ki pa s pridnostjo, požrtvovalnim gostinskim delom, ko se ne vprašajo, kdo bo delal ko je treba, uspešno premaguje specifične težave družbenega gostinstva. Da bi bilo tako tudi vnaprej I Dobri medsebojni odnosi so temelj na katerem upravičeno gradimo upanje, da bodo znali z delovnim pristopom k problemom tako uspešno urejati vprašanja gospodarjenja in dela tudi v prihodnje.
tekst: M. Brojan foto: V. Repanšek
Listarmpoglasilu KS Trojane
»ATRANS«
V decemberski t. j. 7. številki, ki je vnovič izšla po 11 letnem presledku je zbrana obilica podatkov, ki v prvi vrsti ilustrirajo razvoj naše najbolj vzhodne mejne skupnosti — KS Trojane. Kot je iz skupno nabranega gradiva razbrati, je bil tudi v tej krajevni skupnosti storjen velik korak na vseh področjih. Samo 6 let je minilo od izida zadnje številke glasila „ATRANS" pa &a je pridobitev nabralo toliko, da so jih lahko strnili kar pod 32 zaporednimi številkami. Ob tem je treba povedati, da je Trojancem priskočilo na pomoč širša družbena skupnost, še bolj pa je treba podčrtati njihovo lastno pripravljenost, skrb in lasten prispevek v mnogih oblikah.
Tako so v obdobju 6 let lahko „spravili pod streho" mnoge pridobitve, o čemer govori tudi bogato slikovno gradivo, tabela, grafikoni. Ob vsem tem je v publikaciji zbrano tudi obilo drugega zanimivega gradiva (denimo zapisnik občinskega odbora Trojan iz leta 1912), tako da lahko govorimo o bogato informativni, v preteklost obrnjeni publikaciji.
Ob koncu je podan tudi prerez skozi delo KK SZDL Trojane za preteklo leto, objavljene vse izvoljene delegacije na minulih volitvah ter še marsikaj drugega, zaradi česar je publikacijo vredno pregledati.
Ob koncu so Trojanci pripravili celo Trojansko nabodalo, ki ga tudi objavljamo v današnji številki.
M. B.
I:   Nekaj zanimivosti     Dne 26- Juli'a 1978 80 delavf!.z
\S _£__ referendumom sprejeli statut DO in sS;
Delovna organizacija „PRI KONŠKU" Trojane je bila ustanovljena z odločbo občinskega ljudskega odbora Domžale z dne 12. oktobra 1960.
Na podlagi ustavnih sprememb in zakona o konstituiranju organizacij združenega dela, so se člani delovne skupnosti Gostišča ,,Pri Konšku" v mesecu decembru 1973 odločili za samostojno DO in je bil v istem mesecu predložen tudi vpis v sodni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
Dokončen vpis v gostinsko turistično dejavnost pa je bil izvršen 9. decembra 1974 s predmetom poslovanja, ki je običajen in s predpisi dovoljen za to dejavnost.
s tem statusno odločbo. Naziv delovne organizacije je: Restavracija s prenočišči „PRI KONŠKU" p. o. Trojane.
Skrajšamo ime je DO „PRI KONŠKU" p. o. Trojane.
Popravek je bil izveden ponovno na referendumu dne 24. oktobra 1978 in sicer:
Restavracija z garni hotelom „PRI KONŠKU" p. o. Trojane. Sedež DO je na Trojanah št. 11. Zaščitni znak delovne organizacije je: — krof na beli podlagi, okrogla-ste oblike z zlatorumeno barvo z belkastim robom po sredini, spodaj napis Trojane. Glavna dejavnost je: Področje — gostinstvo in turizem; — druge gostinske storitve.
I
I
Delavke so povedale:
Razumemo se...
Gostinski delavci v delovni organizaciji Restavracija z Garni hotelom pri Konšku Trojane so se ob našem razgovoru pohvalili z dobrimi medsebojnimi odnosi, stimulativnimi osebnimi dohodki in urejenim družbenim standardom. Tole so povedale delavke iz te delovne organizacije:
Vida Založnik:
Doma sem v Zideh, sem mati 4 otrok, v krofarni pa delam že 11 let. Prej, ko sem imela še majhne otroke, sem včasih prišla delati honorarno. Sedaj sem redno zaposlena. Delavnik v krofarni traja od 5. do 13. ure. Tri delavke bomo danes napekle približno 1800 krofov. V sezoni, ko je povpraševanje večje, pa jih ocvremo tudi po 10.000 na dan.
Marjeta Štolfa:
Z 19 leti sem najmlajša delavka v krofarni. Prav nič nisem podrejena, saj vsi delamo vse potrebne faze. To delo me izredno veseli, bolj kot delo pri čevljih; prej sem delala v Mojci Lukovica. Delo mi je všeč, razumevanje med nami delavkami je prav zgledno, tako da me niti vožnja iz Krašnje prav nič ne moti... Sem prav zadovoljna.
Majda I zla kar:
Pri Konšku delam že 8. leto, po poklicu sem pa kuharica. Trenutno delam v Kon-škovi kuhinji, če pa je treba, pa grem delat tudi v krofarno. Tukaj je tako, da smo vsi navajeni vsega, saj se dela nihče ne brani. Gostov se ne branimo. Kadar jih je veliko, tedaj se skušamo po najboljših močeh organizirati tako, da bi bilo kar največ gostov zadovoljnih. Poleg krofov so naša specialiteta tudi ocvrti piščanci...
Marija Brvar:
Doma sem 7 km od tod, v Podlipovici pri Izlakah. 15 let sem že kuharica tukaj in se prav dobro počutim. Morda je še edina nerodnost ta, da zvečer nimam zveze za pot domov. No, pa saj pride mož z avtom pome. V kolektivu se lepo rrzumemo, delam rada, zdravje mi tudi služi. V veselje sta mi dva zdrava otroka, dom, v. t, šivanje gobelinov.
Ivanka Zaje:
Pri Konšku delam že 11 leto, sem mati dveh otrok, doma pa sem iz Tabora v Savinjski dolini. Natakarica je moj poklic, ki ga z veseljem opravljam, ljudi imam rada, seveda pa je. med gosti tudi nekaj nerodnih. Seveda je s takimi težko, toda tudi to sodi v poklic. Plače so sedaj urejene, saj zaslužimo vsi kar dobro. Ne morem se pritoževal, tudi čez odnose ne. Še direktor prime za vsako delo, če je le treba. Zgled - to zaleže več od kakršnihkoli besed ...
Trojansko nabodalo
Že veste? Naša krajevna skupnost se bo združila s krajevno skupnostjo TRZIN. Nova se bo imenovala krajevna skupnost TR—TR. Enostranski parlamentarni obisk je bil že izveden. Korist bo obojestranska. Trojanci in Trojančani bomo pridobil obrtno-industrijsko cono, plinarno, semaforje in dva turistično usmerjena bifeja; Trzinci in Trzin-čani pa krofe, abonirane funkcionarje in nerazvito območje, kar bo prispevalo k pridobitvi dodatnih finančnih sredstev po kriterijih financiranja iz proračuna občine in finančnega načrta Samoupravne komunalne interesne skupnosti.
Zadnja novica. Na zboru delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Blagovica je bila izražena potreba po priključitvi k krajevni skupnosti TROJANE. Temu bo zagotovo sledila tudi krajevna skupnost Češnjice z 72 dušami. Kje bo sedež in kdo bo „glavni", se že ve.
Samoupravni organi krajevne skupnosti Trojane razpisujejo javni natečaj o izkazovanju potreb po združitvi s krajevno skupnostjo Trojane. Osnovni pogoj: neurejeno telefonsko omrežje.
Še bolj zadnia novica. Pospešile so se priprave za osamosvojitev. Postali bomo ponovno „OBČINA TROJANE". To je razlog tudi, da v telefonskem imeniku občine Dom-bil objavljen v prilogi poročevalca, ni bilo telefonskih   številk s
žale, ki je Občinskega objavljenih Trojan.
Živimo v času gospodarske krize, zato so bili v Domžalah pred kratkim odprti: nova knjižnica, nova kinodvorana in druge pomembne „gospodarske" pridobitve.
Odkar je bila zaključena investicija izgradnje telefonskega omrežja, nismo zasledili nobene nove hišne fasade.
Čeprav so v Šentožboltu asfaltirali tudi dvorišča, nekateri še vedno niso začeli pometati pred svojim pragom kljub gladki površini. ..
Izvedeli smo, da so v Restavraciji z Garni hotelom „PRI KONŠKU" uspešno počistili svojo okolico. Prekril jo je sneg.
Pred vrati smo prisluškovali: „Mat kurba, al boš prinesu flaše nazaj, imamo inventuro!" Uganite, kje smo prisluškovali. Pravilne odgovore pošljite na ABC NAPREDEK Domžale.
Občani iz Hribov organizirajo javno razprodajo na novo navože-nega gramoza. Pridite ob malo večjem nalivu.
Vodovod v Šentožboltu pušča. Zvedeli smo, da z montiranjem hišnih merilnih ur ne bo nič več .. .
Takole nastajajo znameniti trojanski krofi. Troja je ostala v zgodovini zaradi trojanskega konja, Trojane pa bodo zaradi konjsko velikih krofov.
Trojanske pridobitve v letih 1980 do 1986 _
KRONOLOŠKI PREGLED NAJPOMEMBNEJŠIH PRIDOBITEV V KRAJEVNI SKUPNOSTI:
1. Zgrajen oziroma obnovljen je bil most Petelinjek — Javorje (1980).
2. Sofinancirana je bila gradnja avtobusne čakalnice Petelinjek (1980).
3. Zgrajena je bila javna razsvetljava v zgornjih in spodnjih Zideh
(1980) .
4. Obnovljeno je bilo obzidje in zgrajena shramba za orodje na poko-pališču v Šentožboltu (1980-1984).
5. Sofinanciran in asfaltiran je bil prostor pred pokopališčem v Šent-gotardu (1980).
6. Kupljen je bil voziček za prevoz umrlih za Šentožbolt (1980).
7. Zgrajeno vodovodno omrežje za Šentožbolt in Učak (1980-1981).
8. Kupljeni plugi za oranje snega za naselje Hrib (1981) in za naselja Prvine, Bršlenovica in Šentožbolt (1986).
9. Asfaltirana mulda na avtobusnem postojališču Učak (1981).
10. Zgrajeno vodovodno omrežje v Bršlenovici (1981).
11. Urejen nov prostor za delovanje krajevne skupnosti v Zadružnem domu (1981).
12. Urejeni prostori za končno avtomatsko    telefonsko centralo
(1981) .
13. Urejena nova samopostrežna trgovina TG DO NAPREDEK na Trojanah (1981).
14. Rekonstruirana cesta za naselje Hribi (1981 in 1986).
15. Obnovljene ceste na območju krajevne skupnosti (1982 in 1985).
16. Zgrajen pomožni objekt ob Gasilskem domu (1983).
17. Asfaltirana cesta do gasilskega doma (1983).
18. Zgrajena večnamenska asfaltna   plošča   pri   Gasilskem domu
(1983) .
19. Urejen drevored tovariša Tita z zasaditvijo 88 lip (1983).
20. POstavljena javna razsvetljava v Šentožboltu (1984).
21. Asfaltiran prostor pred Zadružnim domom (1984).
22. Asfaltirana cesta v zgornjih Trojanah (1984).
23. Izdelan projekt za telefonsko omrežje na širšem območju KATC Trojane (1984).
24. Delno obnovljeno vodovodno omrežje Trojane (1984-1985).
25. Asfaltirana avtobusna po-stjališča   Trojane   in Šentožbolt
(1984) .
26. Sofinancirana mrliška vežica v Šentgotardu (1985).
27. Zgrajeno telefonsko omrežje in priključitev na omrežje (1985).
28. Kupljen nov gasilski avtomobil (1985).
29. Kupljena mobilna naprava za fiksiranje govedi pri prirezovanju parkljev (1985).
30. Kupljena skladiščna oprema za potrebe splošne ljudske obrambe
(1985) .
31. Asfaltirane ceste in hišna dvorišča v Šentožboltu (1986).
32. Kupljen kontejner za odpadke za pokopališče in naselje Šentožbolt
(1986) .
Tudi Dedek Mraz dela bilanco:
Ob odhodu v zimski raj...
Zelo veliko malčkov sem teden dni pred novim letom vzel v naročje, z njimi zapel kakšno pesmico, se včasih s kom malo pošalil, ga pokaral, ker si ne umiva svojih zobk. Z mnogimi sem plesal tiste najbolj priljubljene in verjetno najbolj poznane RINGA RINGA RAJA. Najmlajši, ki še niso bili povsem prepričani, da Dedek Mraz ni hudoben mož, so se jokali in se krčevito držali svojih mamic. Šele ko sem jim v ročice stisnil bombonček, so izginile solze in smeh je posijal iz njihovih lic. Takrat so se nekateri upali celo dotakniti moje dolge in bele brade. Spraševali so me, od kje" prihajam: morda s Triglava, severnega tečaja ali nemara celo iz Lapon-ske? Ali poznam Miklavža? Ali bom prišel tudi k bratcu? Mnogi so mi tudi očitali da sem imel pri očetu v „službi" daljšo brado ali morda drugačno kučmo.
Skratka bil sem pravi Dedek Mraz in teden dni sem razveseljeval otroke po celi domžalski občini. Obiskal sem mnogo vrtcev in kulturnih domov, v katerih so me nestrpno pričakovali naši najmlajši.
Obdarovanje otrok ima že dolgo tradicijo. Organizacijsko in finančno je. akcijo organizirala zveza prijateljev mladine. Prav letos so imeli velike težave. Ko sem se na začetku decembra oglasil pri Milanu (on je bil glavni organizator), je bil še zelo v dvomih ali bojo vso stvar sploh lahko izpeljali. Težke finančne težave in nezainteresiranost nekaterih, ki bi z denarjem ali kako drugače lahko pomagali izpeljati to čudovito dejanje, je bilo prisotno na vsakem koraku. Le vstrajanju nekaterih posameznikov se lahko zahvalimo, da je tudi letos Dedek Mraz prišel med otroke.
Ko je vsa stvar visela v zraku, sem se spraševal, ali imam pravico najmlajšim ukrasti Dedka Mraza, dobrega dedka s polno košaro in toplim plaščem, ki ga celo leto nestrpno pričakujejo. Bilo bi prav tako, kot če bi jim vzeli Rdečo kapico, Sneguljčico, palčke ali racmana Jako. Vzeli bi jim nekaj, kar jim veliko pomeni. Vsi ti junaki, vključno z Dedkom Mrazom so del njihovega sveta. Vsi pa radi živimo v širnem svetu, s kopico prijateljev okoli sebe.
Mnogi boste ugovarjali, češ saj imajo Dedka Mraza v delovnih organizacijah in vrtcih, toda pozabili ste na tiste, ki staršev nimajo zaposlenih in tudi otroci niso v vrtcu. Tudi za njih je Dedek Mraz tak, kot za ostale na svetu. Nikoli ne bom pozabil malega Anžeta. Pripeljala ga je mamica. Starša delata na kmetiji in če v vas ne bi prišli mi, Anže to leto ne bi videl Dedka Mraza. Bil je majhen, na glavi je imel rdečo kapo z velikim cofom. Bil je čisto tiho, le njegove začudene izbuljene učke so govorile, da me je nestrpno čakal, ampak, da ga je sedaj malo strah. Ves čas pa je v zrak molil majhno rokico s tremi iztegnjenimi prstki. Vprašal sem ga čemu mi moli prstke pod nos. On pa mi je boječe in tiho odgovoril: „Toliko sem star." Ko je odhajal, je v ustih premetaval sladek bombonček, toda bil je vesel, da je bil pri meni. Obljubil mi je, da me bo doma narisal na velik list. In takih Anžetov je bilo veliko. Že zaradi njih bi bilo nepošteno ukiniti to novoletno obdarovanje. Čestitam tistim, ki so vztrajali, delali in dosegli, da je Dedek Mraz tudi to leto hodil po naši občini, da je bila pripravljena dvakrat lepa povorka in prireditev v Hali v Domžalah. Hvala vsem za trud, tistim pa, ki niso želeli priskočiti na pomoč pa so bili pozvani, naj pomagajo, pa v premislek vprašanje: Zakaj eni lahko sodelujejo, drugi pa ne? "
Na podlagi 4. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 3/83) ter sprememb in dopolnitev Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, sprejetih na seji Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale z dne 14. 5. 1985, Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale razpisuje
L;
ndi ikli ire
•ečl.
lil
ton iva
J Ja jo m
P k [rib
ara
Irav
fv
Fe to
tagli ova koli Hitr s
rnc Hi
[ *
)OZ<
Pc lan k )dit >il i
Srebrni jubilej domžalskih jamarjev
Domžalski jamarji so v soboto popoldne 13. decembra praznovali petindvajsetletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili prisrčno slovesnost. Skupaj so se zbrali v prostorih jamarske zbirke. To zbirko so v pritličju svojega doma za to priložnost še dopolnili. Po ogledu zbirke so skupaj z gosti odšli v Železno jamo, kjer je slovesnost začel Oktet bratov Pirnat iz Jarš. Nato so se vrnili v dvorano Jamarskega doma, kjer so nadaljevali jubilejno slovesnost. Predsednik društva Stane Stražar je orisal dejavnost Društva za raziskovanje jam Simon Robič, Domžale. Nanizal je nekatere pomembnejše uspehe in dosežke društva. Med večja odkritja sodijo prav gotovo spodnji deli Osoletove jame na Dešnu, ki je s svojo globino 260 m enajsta najglobja jama v Sloveniji. V tem času so raziskali in odkrili še vrsto drugih jam, saj se je število povečalo že na več kot sto.
njihovo tvorno sodelovanje v Jamarski zvezi in za organizacijo vrsto strokovnih posvetovanj, ki so jih v teh 25 letih pripravili v svojem domu na Gorjuši slovenskim in jugoslovanskim jamarjem1 Ob zaključku je
Že pred 23 leti so za turistični obisk uredili Železno jamo in od tedaj domžalski jamarji vodijo turiste p<-> jami. Železna jama je za ogled odprta ob nedeljah popoldne ali po dogovoru.
Prav tako kot Železna jama je zanimiva Jamarska zbirka v pritličju Jamarskega doma. Tu so v štirih prostorih dragocene arheološke izkopanine iz Babje jame, ki so stare okoli 15.000 let. Ostanki jamskega medveda iz Mokriške jame, zbirka kapnikov Franca Hohenvvarta, eksponati iz dragocene Robičeve prirodoslovne zbirke — oboje je domžalskim jamarjem namenil Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Še marsikaj zanimivega lahko vidijo obiskovalci v tej zbirki. Zato je obisk šolskih skupin vse večji.
Za svoj petindvajsetletni jubilej so si jamarji v svojem domu uredili orodjarno za jamarsko orodje in opremo ter društveni avtomobil. Ob vhodu v lep in prostoren dom so ob jubileju namestili marmornato ploščo z napisom: Jamarski dom so v letih
1964-1986 s prostovoljnim delom zgradili člani Društva za raziskovanje Simon Robič Domžale
Na slovesnosti je Skupščino občine Domžale zastopal predsednik Peter Primožič, OK SZDL Domžale pa Herman Breznik. V imenu Kulturne skupnosti Domžale in Zveze kulturnih organizacij Domžale je navzoče pozdravil in domžalskim jamarjem zaželel še veliko uspehov dr. Miro Stiplovšek, skupaj s Slavkom Piskom pa sta izročila tudi spominska darila.
Stiplovšek je posebej poudaril tudi prizadevnost jamarjev pri kulturni dejavnosti, saj so letos priredili že 24. kulturno zgodovinsko predstavo Adam Ravbar.
Jamarsko zvezo Slovenije je na jubilejni slovesnosti zastopal njen predsednik Vido Kregar iz Jamarskega kluba Kamnik s katerim domžalski 'amarji dobro sodelujejo. Kregar se je Domžalčanonv zahvalil za
Na prireditvi ob dnevu JLA v Lukovici:
Btr
akti
poudaril njihov pomen pri razvoju sloveti v ske speleologije. Ob srebrnem jubileju jinneg je čestital in jim zaželel nadaljnih uspehov"*6 Društvo je prejelo tudi zlato jamarsk<Liu značko. izrt
ime
_ |9 c
-—>vijc
Du|
Ti l2
ever poli
<a'r x>d om nas! rad /od tan
Podeljena zvezna odlikovanja
V petek, 19. decembra 19bt) je bila v Lukovici ob dnevu JLA slavnostna proslava.
Ob tej priliki je po zaključenem slavnostnem govoru, ki ga je imel predsednik OK ZRVS Domžale Vinko PECELJ, sledila svečana podelitev zveznih odlikovanj.
Tako je predsednik Skupščine občine Domž ale Peter PRIMOŽIČ   na   podlagi  Ukaza  Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije vročil štirim zaslužnim občanom zvezna odlikovanja:
— za posebne zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, je Stiplovšek dr. Mirosiav prejel Red dela z zlatim vencem,
— za zasluge pri javnem delovanju, pomembnem za splošni napredek države, je Pogačnik Jožef prejel Red republike z bronastim vencem,
— za zasluge in uspehe pri delu, pomembnem za socialistično graditev države, pa sta Red zalug za narod s srebrno zvezdo prejela Bogataj Vida in Berčič Srečko.
VB
4>B
Spomini na ustrelitev talcev leta 1941 v Jaršah
0
0 Pnmerna de/ovna oblika na poti k znanju: 0 — 0
\ Izobraževanje rejnic
imena in izbira atentatorjev sta vedno in povsod največja skrivnost. Tudi v partizanski vojski in organizaciji OF je bila ta tajnost nujno potrebna, da se okupator ne bi mogel maščevati nad njihovimi družinami ne nad njimi samimi, če bi jih zajeli ali aretirali. V okupiranih mestih je bila ta tajnost največjega pomena. V nekaterih partizanskih enotah pa niso bili tako dosledni. Za mnoge atentate v kamniškem okrožju leta 1941/42 so nam znana imena atentatorjev, pa je tako tudi z atentatom v Jaršah.
Komandant Kamniškega bataljona je javno vprašal borce Radomeljske čete, kdo se prostovoljno javi za atentatorja na nemškega ovaduha Mladena Halužana v Jaršah. Javila sta se Janko Pelech in Ivan Semen, oba iz Preserij pri Radomljah. Iz taborišča v Palovčah sta se odpravila po polnoči. Pot jima je bila dobro znana, Halužan pa tudi.
Lastniki tekstilne tovarne Jarše (zdaj nduplati), imenovane Majdič (domačini so Bkli „pri Majč"), so bili češki Nemci. Jirektor je bil Bem. Delničar Kluge je ečkat prihajal na inšpekcijo, Halužan pa je il Klugejev nečak. Bil je mlad inženir, ibratovodja, samski: stanoval je v vili poleg ovarne.
Janko Pelech je bil do odhoda k partiza-om redno zaposlen v tej tovarni. Semen pa p krajši čas. Ob svitanju sta se previdno približala tovarni in zlezla skozi ograjo za aražami na tovarniški prostor. Legla sta v Iravo in čakala na vohuna. Minute in ure so te vrtele počasi kot mlinska kolesa ob suši. £e sta izgubljala potrpežljivost in upanje, te bo prišel v službo. Ob osmih sta ga fagledala, kako se s cigareto v ustih bliža »varni. Najprej pomeri Janko, sproži, pištola molči, sproži Ivan (Semen), poka ni. Hitro menja naboj, strel odjekne, Halužan je s krikom zvali na cesto. Atentatorja se urno oddaljita in zvečer javita v taborišču.
Halužan je bil le ranjen in so ga odpeljali ' golniško bolnišnico, kjer se je kmalu pozdravil.
Po bitki na Golčaju oktobra 1941. leta je ianko Pelech s sestro Vero skušal ilegalno Miti v Ljubljano. Pri prehodu čez mejo je ^il ubit. Veri pa je uspelo priti v Ljubljano.
Nemci so z lepaki obvestili prebivalstvo, da so iz maščevanja zaradi napada na Halužana ustrelili pet talcev. Ti so bili:
1. Jakob Dacar, kovač na Velikem hribu pri Šmartnem v Tuhinju, star 27 let.
2. Jože Vider iz Smrečja pri Črni v kamniški občini, star 21 let. Pri čevljarju Romanu Potočniku v Radomljah je bil čevljarski pomočnik.
3. Franc Vidmar iz Zapric v Kamniku, nakupovalec lesa star 55 let, po domače Ciber. Poleg poklicnega dela je bil Vidmar kapelnik kamniške godbe.
Znano je, da je tovariš Tito leta 1911 delal v Kamniku, v današnjem Titanu. Ko je po vojni obiskal Kamnik in so bili k njemu povabljeni stari sodelavci, je med prisotnimi nekoga iskal, potem pa vprašal: ,,Ja, kje pa je Ciber, mislim na Vidmarja?" Bil je žalosten, ko je slišal za njegovo tragično smrt. Povedal je, da sta si bila prijatelja.
4. Lovrenc Dragar iz Podgorice pri Ljubljani, po poklicu kovač, priložnostni dela-
3c. star 34 let.
5. Ignac Mrzelj, rudar iz Trbovelj, star 19 let. Ignaceva starša sta umrla v Auschvvitzu, brat Milan pa je padel na Menini planini. Tako nihče iz te rudarske družine (brata in oče so bili rudarji) ni preživel vojne.
Franc Stegnar iz Preserij je bil tedaj
anje talcev v Jaršah 29. 8. 1941.
"ralu se je vrnila v Preserje in vseskozi aktivno delala za OF. •n   v bitki na Golčaju so Nemci ujeli ranje-innega Ivana Semena, a jim je v Kamniku jtfUtekei. Tudi on je potem šel ilegalno v k(L)ubljano, kjer so ga Italijani aretirali in izročili Nemcem. Leto dni je bil pod tujim imenom zaprt v Begunjah. Po osvoboditvi J° opravljal razne dolžnosti: pred upokojit->vijo je bil sekretar tovarne pohištva Stol na Duplici. Zdaj je že pokojni. | T°liko o življenjski poti napadaicev. I ,z poročila orožniškega okrožja Kamnik I ™emo, kako so se izkazali orožniki in * policisti:
,28. avgusta 1941 je bil orožniški postaji <amnik prideljen vodič policijskega psa, podčastnik Kaiser, s policijskim psom Bil-0rn- Pri zasledovanju, ki se je vršilo takoj laslednji dan zaradi napada na obratnega 'Odjo tovarne platna v Jaršah in krajevnega radjo Koroške ljudske zveze Mladena Halu-:ana, pes ni mogel najti nobene sledi..."
zaposlen v I nduplati Jarše. Ustrelitev je opazoval skozi tovarniško okno in o tem dejal:
„Kole so postavili naši tovarniški delavci nasproti tovarne, čez cesto ob železniški progi Ljubljana—Kamnik. Zajel nas je nemir, strah, živčna napetost. Nihče ni na glas izrekel vprašanja, ki je viselo v ozračju: Bodo talce izbrali med delavci tovarne? Nekateri so neopazno zapustili delovno mesto in se skrili.
Ob sedmih zjutraj pripeljejo talce. Z Angelo Lutršek oprezava skozi okno predilnice. Dva z zvezanimi rokami na hrbtu in z že zavezanimi očmi peljejo h kolom in ju privežejo. Pred njima stoji v vrsti deset policistov. Povelje, streli... V vsakega talca je streljalo pet policistov. Prizor se ponovi. Spet pa istem postopku ustrelijo dva. Zadnji je bil sam. Prepoznal sem ga. Bil je Lovrenc Dragar iz Podgorice. Po postavi je bil velikan; klicali smo ga Matuška. Vsi so po strelih takoj omahnili, kot bi jim spod-
l
NOVE CENE UPARJENEGA PLINA
Na osnovi določil 44. člena Statuta OOUR PLIN Zagreb, je ^     delavski svet OOUR sprejel naslednji
CENIK
LNova cena uparjenega plina za potrošnike iz PLINARNE TRZIN znaša din 192,37 din/kg, kar znaša din 462,65 za m3 izparjenega plina. 2. Nova cena velja od zadnjega popisa dalje.
nesli noge, in obviseli na kolih, le Matuška je padel na tla in še kazal znamenja življenja. Morda je bil slabo privezan ali pa so mu prestrelili vrv. Približal se mu je oficir in dvakrat s pištolo ustrelil vanj. Nihče od talcev ni zakričal niti karkoli spregovoril pred smrtjo."
Ciril Repnik s Homca je bil tedaj star dvajset let. Kot kontrolor mleka je hodil po kmetijah v Radomljah in okoliških vaseh. Naključje je naneslo, da je bil med grobarji jarških talcev:
..Popoldne smo v Homcu delali pločnik. Pomagal sem zidarju Kadunčevemu Tinetu iz Šmarce. Videli smo avtobus, ki je pripeljal talce iz kamniške smeri (tedaj še nismo vedeli, da so v njem obsojenci). Slišali smo streljanje in mislili, da imajo vojaki vaje. Kmalu pride župan Homca, Nemec, in nas mobilizira za drugo delo. Odpeljal nas je za pokopališki zid in rekel, naj tu izkopljemo jamo za pet trupel. Vse nam je bilo jasno.
Homec je bila v stari Jugoslaviji in med okupacijo občina, h kateri so spadale Jarše, Rodica in Šmarca. Zato je bil pokop talcev skrb homškega župana.
Jamo so kopali še Andrej Šare, Ciril Grčar, Spinov in Kadunčev Tine, vsi s Homca.
Popoldne je Bankov ata, kmet s Homca, vpregel konje in šli smo po talce v Jarše. Odvezali smo jih s kolov ter znosili na voz. Ljudje so nas nemo gledali, govorjenja ni bilo čutiti, le stoki in vzdihljaji so sekali tišino.
Vsi, ki smo izkopali jamo in jih pokopali, smo preživeli vojno. Po vojni so prišli sorodniki žrtev na Homec. Zbrali smo se vsi nekdanji grobarji in v njihovi navzočnosti odkopali grob. V grob smo jih položili tako, da smo vedeli, kako ležijo, kdo je kdo."
Jože Vidic
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
r'
0 0 0 0 0 0 0 0
0 0
0
0 0
\ 0 0 0 0 0 0
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 0 0 0
s
Center za socialno delo Domžale je v okviru svoje dejavnosti pričel tudi izobraževanje rejnic z območja naše občine.
Aktivne rejnice naše občine so se zbrale na dvodnevnem izobraževalnem seminarju.
20. in 21. novembra je na OŠ Janko Kersnik Brdo, prišlo 45 rejnic iz Črnega Grabna, Doba, Vira in Domžal, 4. in 5. decembra pa 40 rejnic iz Moravske doline, Ihana, Trojice in Krtine.
Program je bil obakrat enak. Prvi dan je dr. Ksenija Ivanuša posredovala nekaj misli na temo „Kako vplivati na zdravje naših otrok", drugi dan pa je prof. Meta Kramar predstavila „Razvoj otroka in njegove čustvene potrebe."
Obe temi sta bili zelo zanimivi za rejnice in zelo dobro posredovani.
Novost izobraževanja je bila tokrat predvsem v tem, da so bile rejnice tudi same aktivne. Po predavanjih smo namreč delali v skupinah in sicer na Brdu v petih in v Moravčah v štirih skupinah. Skupine so vodile svetovalke Centra za socialno delo Domžale in Centrov za socialno delo iz Ljubljane. Osnovni namen dela v skupinah je bil ta, da rejnice o temi, ki je bila posredovana v predavanju, razmišljajo, važnejše ugotovitve skupine pa, preko predstavnikov, posredujejo tudi ostalim na skupnem zaključnem srečanju.
Rejnice so bile dokaj aktivne in njihove ugotovitve zanimive.
Posredovane sklepe smo zapisali in jih objavili v Rejniškem glasniku. Bili nam naj bi v pomoč in opozorilo pri delu z otroki v rejniških družinah.
Glede na to, da je zelo pogosta težava otrok nameščenih v rejništvu močenje in so rejnice želele, da bi tudi o tem izvedle kaj več, smo se dogovorili s prof. Slavico Pogačnik-Toličič, da nam je napisala članek z naslovom „Naš otrok pa še vedno moči posteljo", ki smo ga prav tako objavili v 14. številki Rejniškega glasnika.
Rejnice so bile s takim načinom izobraževanja zelo zadovoljne, zato smo se skupaj odločili, da bomo tudi v prihodnje poskušali izobraževanje organizirati na podoben način. Pričakujemo, da bo to izobraževanje pa tudi vsa naslednja, prispevalo k večji kakovosti tega humanega dela.
Vlasta Rozman
5
s
iN s
S
•d I*
•»
Viharniki o prehojeni poti spominov v svojem glasilu
V novoletni številki glasila INFORMATOR so člani PD Viharnik pripravili zanimiv članek — potopis o prehojeni poti spominov NOB domžalske občine. Članek je napisal Jože Končan. Zaradi zanimivosti članek objavljamo.
Ne vem, kaj je bil glavni razlog za tako množično udeležbo Viharnic in Viharnikov na zadnjem delu Poti spominov NOB občine Domžale od Moravč do Domžal. Mogoče je bilo samo 5 ur hoje, obljubljene koline ali pa mogoče upanje, da bo Miklavž kje kaj pustil za nas. Vsekakor se je pohoda udeležilo 28 ljudi, kar je poleg avtobusnih izletov in „pohodov" v tujino ena največjih udeležb. Vsekakor ni bilo nikomur žal za udeležbo.
Ob 7.15 pod uro vse skupaj še ni izgledalo tako lepo, saj nas je bilo le nekaj in grozilo je, da se bo ponovil tretji del poti, na katerega nas je šlo le sedem. No, pa so potem lepo počasi pricapljali zaspani Viharniki in kremežljave Viharnice tako, da smo zasedli skoraj celega „krpana". V Domžalah smo dobili še pojačanje. Med vožnjo bi se nam Vicko kmalu oženil in postal bigamist, ko je ugotovil, da je ženska zraven njega podobna njegovi ženi. Na njegovo srečo je kmalu odšla iz avtobusa.
V Moravčah nam je borec in eden izmed organizatorjev domžalske poti Franc Pod-
bevšek najprej povedal nekaj o Moravčah, potem pa smo začeli ogrevati — s hojo, seveda, ne s kakimi tekočimi zadevami.
Vas Grmače smo osvojili v naskoku, saj smo prišli vanjo kar s treh strani. Sploh je bila značilnost tega pohoda ta, da je vsak hotel izumiti novo varianto poti. Inovatorji. Še sreča, da se ni nihče izgubil.
Iz Grmač smo odšli proti Miklavžu, da mu voščimo dober praznik. Seveda je bil bolj kot Miklavž zanimiv Mežnar s svojo zalogo.
Od Miklavža proti Križevski vasi je šlo kar v redu brez večjih zapletov. Ogledali smo si tudi rojstno hišo Jurija Vege v Zagorici. Pri tem se je pot proti Trojici začela malo vleči. Ko je Rajko pohvali: Vicka, kako dobro hodi, mu je ta odgovoril: „Če bi še... (ta beseda je cenzurirana) tako dobro kot hodim, bi bilo še vse v redu."
Ustavili smo se še na Francijevem vikendu,- kjer smo bili zelo zadovoljni s postrežbo, posebno pa s kavo, ki jo je skuhal Peter.
^      14 zaključnih prireditev Po poteh       Maribor, Logatec, Travnik po 2 in ^
!
spominov NOV domžalske občine:
NEKAJ PODATKOV O POHODNIKIH
14. srečanje je bilo 13. 12. 1986 v Domžalah
— Pohodnikov je bilo od zadnjega srečanja na poti 139 iz naslednjih občin: Domžale 47, Ljubljana 30, \S     Kamnik 37, Zagreb 3, Kranj 5,
Litija 1.
— Med pohodniki je bilo 16 pionirjev pohodnikov.
— Starostnikov iznad 70 let je bilo 10. Najstarejši so: Kamničana Šte-fula Franc z 82 in Vizovišek Vinko z 78 leti ter Domžalčan Šmon Stane z 77 leti in z 10 krat v celoti prehojeno Potjo spominov.
— Največkrat so pot prehodili: Vulkan Jurij in Tončka iz Domžal in sicer po 50-krat, Štih Ivan iz Ljubljane pa kar 46-krat.
I
OBVESTILO Uporabnike ceste Zaboršt-Krumperk obveščamo, da bo cesta zaprta dne 8. 2. 1987 od 13. do 16. ure, zaradi izvedbe medklubske skakalne tekme. Obvoz bo po cesti Gorjuša-Krum-perk. - SK Termit
Ihan
Pod Trojico smo v vasi Žeje imeli dogovorjeno malico — koline. V hiši, kjer je žig, se je Franci prejšnji dan šele dogovoril zanjo, ker mu je prva kuharica odpovedala zaradi bolezni. Vseeno je bilo prima.
Ko smo prišli v hišo, se je Marinka usedla za mizo in nas začela popisovati v vpisno knjigo. Domačini so jo malo čudno gledali, zato jo je eden od Viharnikov hitro predstavil kot „tisto, ki hodi v hribe, da so se jo že hribi naveličali". Potem so nam domačini rekli, da bodo že oni prinesli hrano v gasilski dom, kjer naj bi jedli. Odšli smo tja in doživeli strašen sprejem. Muzika je igrala, pred hišo so stali predstavniki krajevne skupnosti in gasilskega društva, zraven pa še novinar in fotograf domžalskega časopisa. Smo se počutili kar pomembne! Malo so nas slikali in intervju-vali, potem pa smo šli lahko jest. Dobili smo kuhan krompir in koline. Mislim, da ni nihče vihal nosu, ostalo pa tudi ni kaj dosti. Potem smo še malo popili in zaplesali, da je bila skoraj prava veselica. Vmes so bili še zahvalni in pohvalni govori — Poldeta z naše in predsednika krajevne skupnosti z njihove strani.
Ob tem je treba povedati, da je bila cela akcija prehoditve domžalske poti zelo lepa in dobro organizirana. Največ zaslug ima gotovo Franci, ki se je kar precej namučil, da nam je pripravil vse vnaprej. Pa tudi tovarišu Podbevšku, ki nam je pripovedova o zgodovini teh krajev, se moramc zahvaliti. Posebej pa seveda prijaznim ljudem na naši poti.
Žal smo morali kmalu oditi od prijaznih domačinov, saj so dnevi že kratki in te hitro lahko ujame noč.
Odtavali smo proti Krumperku, seveda spet po desetih poteh. Milan je vmes tako globoko študiral karto, da je celo podrl ograjo nekega vrta (upam, da lastnik ne bo bral Informatorja).
Na Krumperku smo si najprej ogledali lep jamarski muzej v jamarskem domu, nato pa še kobilarno. Tam so bile Borisu tako všeč kobile. Dragici pa žrebe, da bi kmalu prišli v Domžale z dvema članoma manj. Karim pa je na vsak način hotel govoriti z „gazdo" (mogoče je hotel kupiti arabskega žrebca). Ko je ugotovil, da nas po kobilarni kot „gazda" vodi mala punčka (12—14 let) je bil tako presenečen, da je samo še utihnil. Za nekaj časa. Ko smo šli (že v lepi temi) proti Domžalam, se je spomnil, da bo on v Domžalah jedel pizzo. Na koncu sta s Petrom mogoče res šla na pizzo, saj jih na avtobus ni bilo. Ostali smo se odpeljali proti Ljubljani in se na postaji poslovili z besedami: „Vidimo se na novoletnem srečanju".
Jože KONČAN
Priprave stekle
Predvidoma drugi konec tedna v februarju (13. in 14.) bo v mengeškem Kultur nem domu ponovno potekala — štirikrat — glasbenozabavna prireditev Pod mengeško marelo - tokrat že tretjič. Nosilec prire-diteve bo spet Mengeška godba pod vodstvom Francija Lipičnika. V godbi že pospešeno vadijo nove skladbe. Poleg godbe bo nastopila spet kopica domačih ansamblov, ki izvirajo iz godbe. Medtem sta odpadla.dva ansambla: Kajžarji \jjo razpadli, ansambel Franca Miheliča pa,'je zapustil Silvo'";Šink, s tem pa je ansambel izgubil pravico nastopanja, ker v njem ni godbenika; toda kljub temu bo pod marelo spet veselo. V Stranjah je nastal nov ansambel, v katerem je tudi mengeški godbenik, občasno pa bo sodeloval, na gostovanjih po tujini, Silvo Šink z ansamblom Nika Zajca, kar pa spet pomeni, da ima pravico nastopati tudi ta ansambel. Tako bodo poleg godbe nastopili novinci, pa ansambel Tineta Stareta, Stoparji iz Loke pri Mengšu, ansambel Nika Zajca, gostje iz Avstrije, Stran-jska godba s starinskimi instrumenti, ansambel Marela in Alpski kvintet z Ivanko in Otom. Humorni del bo letos ponovno nekoliko drugače intoniran: nabran bo iz vrst najstarejših godbenikov in gasilcev, posebno pa ga bosta še popestrila Pepca Blejc in Pavel Kosec, oba tudi s harmonikama. Ker je lani prišlo do nekaterih neljubih pripetljajev, da ni bilo dovolj vstopnic v prosti prodaji, bo to letos bolje urejeno, s pravočasno predprodajo v mengeški trgovini, poleg sindikalne; pa tudi plakati in vse drugo bo pravočasno na pravem mestu. Prireditelji pa se ponovno zanašajo tudi na darežljivost Kulturne skupnosti in domačih obrtnikov. V februarju torej nasvidenje pod veselo mengeško marelo.
SIM
Ob novem letu:
Glasila krajevnih
skupnosti
— vir informacij
Ob koncu preteklega leta so prizadevni delavci krajevnih skupnosti Jarše-Rodica, Trojane in Krašnja izdali svoja krajevna glasila. Z njimi želijo informirati svoje krajane, obenem pa jih tudi spodbujati k aktivnejšemu vključevanju in delu v svojem kraju.
ATRANS, glasilo KS Trojane je izšlo po daljšem premoru; doslej so Trojančani izdali šest glasil, za vnaprej pa urednik Lado Goričan obljublja, da bo to pogostejši pojav. Z glasilom so pregledali svoje uspešno delo v zadnjih letih, ko so pridobili vrsto pomembnih komunalnih, prometnih in ostalih objektov. Pripravili so tudi pregled prispevkov organizacij in posameznikov za realizacijo. Več o tem glasilu pišemo na strani, ki je posvečena Trojančanom.
OBVESTILA, glasilo krajanov KS Jarše-Rodica je prav tako izšlo po premoru. Namenjeno je pregledu dela v 1986 letu (zlasti vrsti začetih aktivnosti pri zgradnji številnih objektov in naprav ter samoupravno in delegatsko delo v preteklem letu) ter načrtu v letošnjem obdobju, ki so procej ambiciozni, zato jim. dela ne bo manjkalo.
Glasilo krajanov Krašnje POD LIPO obsega kar 33 strani in je resnično pestro (križanka, spisi šolarjev, smešnice).
Tudi to glasilo se najprej ozre v preteklo leto in številne aktivnosti v njem. Prinaša tudi razgovore z bivšim predsednikom sveta KS tov. Francem Šimencem, pa s predsednikom KO ZZB Krašnja o urejanju partizanskega grobišča v Krašnji. Predstavili so tudi svojo potujočo knjižnico, delovanje športnega društva, ki je najaktivnejše v kraju.
Z njegovim članom, VARPISTOM Tonetom Požarjem, je Lada Lavrič pripravila daljši pogovor o njegovi udeležbi na dvoboju na Švedskem. Zagotovo bi se tako prijetnega in zanimivega glasila veselili krajani slehernega kraja, zato pohvala vsem, ki so ustvarili tako vzorno glasilo.
15. javni natečaj
ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI
I. PRAVICA
Pravico na tem natečaju imajo:
1. Temeljne organizacije združenega dela in Delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstv v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % celotne mase BOD v tem obdobju in ki združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu, ki jim pristojni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži plačilo obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti.
2. Delavci, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih iz prejšnje točke, ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev najmanj 24 mesecev pred natečajem oziroma so že dobili stanovanjsko posojilo na podlagi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto, za katero prosijo posojilo.
3. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, s sredstvi v lastni občanov, pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti najmanj eno leto pred natečajem in zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem najmanj 24 mesecev pred natečajem, oziroma so že dobili stanovanjsko posojilo na podlagi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto, za katero prosijo posojilo.
4. Udeleženci NOV s stalnim prebivališčem na območju občine Domžale, ki imajo priznano posebno pokojninsko dobo z dvojim trajanjem, ki namensko varčujejo vsaj 24 mesecev pred natečajem ali kako drugače zagotovijo lastno udeležbo pri gradnji stanovanjske hiše.
II. VIŠINA IN VRSTA POSOJIL TER POSEBNI POGOJI Skupni razpisani znesek posojila je 500.000.000.— din. Razpisani znesek je namenjen:
1. - 200.000.000.- din za nakup družbeno najemnih stanovanj za delovne organizacije ter za nakup stanovanj v etažni lastnini za delavce, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela iz točke 1-, 2. in 3.1, poglavja tega natečaja.
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti lahko dobijo posojilo po tem razpisu, če poleg pogoja iz točke 1.1. poglavja tega natečaja izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje,
— da predložijo potrebe po stanovanjih in program'reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev,
— da sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti,
— da bodo delavcem dodeljevala standardna stanovanja,
— da kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, oz. tistih stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež njihove delovne enote,
— da jim posojilo po tem natečaju skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup ali prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot,
— da predložijo sanacijski načrt, če poslujejo z izgubo,
— da predložijo netto OD na zaposlenega v preteklem letu,
— da predložijo sodno overjeno pogodbo o nakupu stanovanjske enote.
Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija ter odplačilna doba se izračunata po 13. členu Pravilnika. Obrestna mera je 5 % letno.
Delavci lahko pridobijo posojilo za nakup stanovanja v etažni blokovni gradnji, če poleg pogojev iz točke 2. in 3. I. poglavja tega natečaja izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da predložijo soglasje svoje delovne organizacije, ki združuje sredstva pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale,
— da nimajo stanovanja ali imajo neustrezno oz. neprimerno stanovenje in da sami ali njihovi družinski člani niso lastniki vseljivega primernega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše, počitniške hiše ali prostorov, ki jih uporabljajo za razvedrilo in oddih,
— da imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in da bodo z nakupom lastnega stanovanja sprostili družbeno stanovanje:
— da bodo kupnino prodane lastne nestandardne stanovanjske enote porabili za nakup stanovanjske enote, za katero prosijo posojilo,
— da pri nakupu stanovanja z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo,
— da v zadnjih petih letih niso dobili posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini,
— da so sposobni vračati posojilo.
Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup stanovanja, znaša največ 50 % od maksimalne vsote vseh posojil, upoštevaje dejansko stanovanjsko površino iz kupne pogodbe in stanovanjski standard iz 20. člena Pravilnika.
Osnova za izračun višine posojila je zadnja znana cena pO dokumentaciji oz. cena, ki jo določi Stanovanjska skupnost skladno z 19. členom Družbenega dogovora.
Višina posojila, ki ga dobi delavec iz izračuna po 23. členu Pravilnika in je odvisna od razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana prosilčeve družine za zadnje 3 mesece pred natečajem, v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v letu pred odobritvijo posojila in višino posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga je že dobil pri banki na osnovi namenskega varčevanja.
Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju, za isto stanovanje oz. stanovanjsko hišo, za katero prosi posojilo.
Pri izračunu visine posojila iz teh sredstev se znesek posojila, pridobljenega na osnovi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto, valorizira. Valorizacijski faktorji so izračunani na podlagi podatkov Zavoda za statistiko SRS. Enako se valorizirajo tudi že pridobljena posojila pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale.
Doba vračanja posojila za nakup stanovanja oz. stanovanjske hiše se izračuna po 25. členu Pravilnika. Obrestna mera je 5 %.
Delavci predložijo k vlogi za posojilo naslednjo dokumentacijo:
— prošnjo za posojilo (obrazec)
— soglasje delovne organizacije (obrazec)
— potrdilo o poprečnem mesečnem dohodku za zadnje 3 mesece s skupnim zneskom administrativnih prepovedi za člane družine, ki pridobivajo dohodek (obrazec)
— potrdilo o številu družinskih članov
— potrdilo o premoženjskem stanju
— kopije pogodb o namenskem varčevanju
— kopije posojilnih pogodb za posojila, pridobljena na osnovi namenskega varčevanja (posojila, pridobljena na osnovi prodaje konvertibilne valute se ne upoštevajo)
— dokazila o zagotovljenih lastnih sredstvih
— kopijo pogodbe o nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše (sodno overjeno).
Prednost pri pridobitvi posojila za nakup stanovanja ima delavec, ki:
— je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju,
— ima slabše stanovanjske razmere
— je nosilec stanovanjske pravice na družbenem stanovanju in ga bo po preselitvi v lastno stanovanje prepustil organizaciji, ki mu ga je dodelila
— kupuje stanovanje vseljivo v krajšem roku
— na zadnjem — 14. javnem natečaju ni prosil za posojilo.
2. - 300.000.000.- din za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni gradnji.
Posojilo za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš lahko pridobijo delavci iz točke 2. in 3. I. poglavja tega natečaja, če izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da predložijo soglasje delovne organizacije oz. delodajalca, .
— da imajo stanovanjski objekt zgrajen vsaj do III. gradbene faze,
— da nimajo stanovanja oz. imajo neustrezno ali neprimerno stanovanje in da sami ali njihovi družinski člani niso lastniki vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše ali prostorov, ki jih uporabljajo za počitnice in oddih,
— da imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in bodo z dograditvijo ali prenovo stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje,
— da porabijo kupnino prodane lastne neustrezne stanovanjske enote za gradnjo oz. dograditev stanovanjske hiše, za katero prosijo posojilo,
— da so sposobni vračati posojilo.
Posojilo, ki ga dobi delavec za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanjske hiše znaše največ 50 % od maksimalne vsote vseh posojil upoštevaje standardno stanovanjsko površino in omejitve po 26. členu Pravilnika. Za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše se šteje:
— pridobitev novih stanovanjskih površin,
— izboljšanje funkcionalnosti stanovanjske površine, glede sanitarnih, ogrevalnih in izolacijskih pogojev, pri tem pa je investicijsko vzdrževanje obstoječih stanovanjskih površin izključeno.
Osnova za izračun višine posojila za individualno gradnjo je cena, ki jo določi Stanovanjska skupnost v skladu z 19. členom Družbenega dogovora.
Višina posojila, ki ga dobi delavec za individualno gradnjo, se izračuna po 23. členu Pravilnika in je odvisna od razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana prosilčeve družine za zadnje 3 mesece v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v letu pred odobritvijo posojila in višino posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga je že dobil pri banki na osnovi namenskega varčevanja.
Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju za isto stanovanjsko enoto, za katero prosi posojilo.
Pri izračunu višine posojila iz teh sredstev se znesek posojila, pridobljenega na osnovi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto valorizira. Valorizacijski faktorji so izračunani na podlagi podatkov Zavoda za statistiko SR Slovenije. Enako se valorizirajo tudi že pridobljena posojila pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale.
Doba vračanja posojila za individualno gradnjo se izračuna po 25. členu Pravilnika. Obrestna mera je 5 % letno.
Glede na to, da bodo razpisana sredstva v celoti na razpolago šele do konca leta 1987, bo Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov in investicije s sklepom določil dinamiko koriščenja za posamezne upravičence po dejanskem prilivu sredstev.
Če sredstva 15. javnega natečaja ne bodo zadoščala za reševanje vlog v višini, kot to določajo pogoji razpisa, lahko Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov in investicije linearno znižuje višino upravičenega posojila udeležencev, v skladu z dejanskimi prilivi sredstev vzajemnosti, oziroma poveča razpisano vsoto, če dejanski priliv presega planiranega.
Delavec mora k vlogi za posojilo predložiti naslednjo dokumentacijo:
— prošnjo za posojilo (obrazec)
— soglasje delovne organizacije (obrazec)
-potrdilo o osebnem dohodku (obrazec) za zadnje 3 mesece s skupnim zneskom administrativnih prepovedi za člane družine, ki pridobivajo dohodek
— potrdilo o številu družinskih članov
— potrdilo o premoženjskem stanju
— kopije pogodb o namenskem varčevanju
— kopije posojilnih pogodb za posojila, pridobljena na osnovi namenskega varčevanja (posojila, pridobljena na osnovi odprodaje konvertibilne valute se ne upoštevajo)
— gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del (poleg potrdila o priglasitvi del, morajo prosilci, ki izvajajo adaptacijska dela predložiti tudi popis del s predračunom)
— zemljiškoknjižni izpisek (v primerih, kjer se zemljiškoknjižni izpisek ne glasi na ime prosilca še izjavo lastnika o dovolitvi vknjižbe posojila)
— izjavo o ze priaoDijenin
za gradnjo oz. obnovo
~ potrdilo oz. izjavo o članstvu v Prednost pri pridobitvi posojila za individualno gradnjo ima - je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem
preselitvi v lastno
ki:
in ga bo po prepustil organizaciji, ki mu ga je hišo vseljivo v krajšem roku 14. javnem natečaju ni dobil posojila iz pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine I 3. - 12.000.000.- din za obnovo stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni gradnji za udeležence NOV in drugih vojn iz točke 4. I. poglavja tega natečaja, če izpolnjujejo še naslednje pogoje:
- da nimajo stanovanja ali imajo neustrezno oz. neprimerno i in da sami ali njihovi družinski člani niso lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše, počitniške hiše ali prostorov, ki jih uporabljajo za počitnice in oddih,
~ da v obstoječem stanovanju izboljšujejo stanovanjski standard v aiuibiu modernizacije sanitarnin in ogrevainin naprav, oz. izvajajo toplotno izolacijo ali z adaptacijo pridobivajo nove stanovanjske površine, da sodelujejo z lastno udeležbo v višini najmanj 20 % od predra-del,
- da so sposobni vračati posojilo.
Posojilo, ki ga dobijo udeleženci NOV znaša največ 50 % od malne vsote vseh posojil upoštevaje omejitve po 31. členu dogovora in je odvisna od razmerja med višino poprečnega dohodka na družinskega člana v primerjavi s poprečnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu pred odobritvijo posojila. Obrestna mera je 5 % letno. Doba vračanja je največ 20 let.
K vlogi za pridobitev posojila je potrebno predložiti:
- soglasje ZZB NOV,
- potrdilo o poprečnem mesečnem dohodku za zadnje 3 mesece s skupnim zneskom administrativnih prepovedi za člane družine, ki pridobivajo dohodek,
~ Potrdilo o i
- potrdilo o |
- dokazilo o lastni udeležbi,
- potrdilo o priglasitvi del s predračunom i
HI. ROK IN KRAJ
Vloge za posojilo za nakup stanovanj je potrebno dostaviti do 28. 2. 1987, vloge za individualno gradnjo pa do vključno 31. 3. 1987 na naslov: RAZVOJNI ZAVOD DOMŽALE, Ljubljanska 76/II, Domžale, kjer dobite tudi vsa podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajnimi Pogoji in obrazce, potrebne za udeležbo na natečaju. y~ v'oge, prispele na naslov po roku in nekompletne vloge se ne bodo
Odbor za planiranje, razvoj bo po zaključku bo
odnosov in investicije o izidu natečaja. Rezultat
15. 1. 1987
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Odbor za planiranje, razvoj in
15. člena Pravilnika o pogojih in nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 10/83), Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale objavlja
RAZPIS
2A UGOTOVITEV UPRAVIČENCEV ZA DELNO NADOMEŠČANJE STANARIN  IMETNIKOM STANOVANJSKE PRAVICE V OBČINI
DOMŽALE
■• NAMEN
Namen razpisa je ugotovitev upravičencev za delno nadomeščanje (subvencijo) stanarin iz sredstev za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu v občini Domžale.
"POGOJI RAZPISA
Upravičenec do subvencije stanarine je imetnik stanovanjske pravice družbenega stanovanja, stanovanja, ki je v lasti občanov ali civilno pravnih oseb, če izpolnjujejo pogoje in merila citiranega Pravilnika.
Opravičenec do subvencije je dolžan prispevati najmanj 20 % stanarine za standardno stanovanje, opredeljeno s citiranim Pravilnikom.
Do subvencije stanarine ni upravičen imetnik stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
~ če oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem;
~ če uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost;
~ če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali vikenda;
~ će zaseda nadstandardno stanovanje glede na število članov gospodinjstva in če je odklonil ponuđeno zamenjavo za standardno stanovanje;
~ če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva sposoben za delo pa je iz neupravičenih razlogov nezaposlen, kar se dokaže z ustrezno dokumentacijo;
~~ če je ime tnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik avtomobila.
To določilo ne velja za invalide, katerim je vozilo nujno potrebno iz zdravstvenih razlogov.
■H. POSTOPEK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKA
Imetnik stanovanjske pravice, ki prvič vlaga zahtevek za subvencijo na obrazcu SPN-1 z naslednjimi prilogami:
-potrdilo o letnih dokazljivih dohodkih članov preteklo leto (celoten dohodek, otroški dodatek, štipendija, preživnina, itd.) potrjeno kar na obrazcu SPN-1 (obrazec dobite v I
i o številu članov gospodinjstva;
- izjavo upravičenca o drugih dohodkih gospodinjstva;
- veljavno stanovanjsko pogodbo ali izjavo;
- izjavo hišnega sveta, da imetnik stanovanjske pravice dela stanovanja ne daje v podnajem, da stanovanja ne poslovne prostore ali obrtno dejavnost;
-izjavo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od gospodinjstva ni lastnik avtomobila (razen v izjemnih primerih);
-potrdilo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od gospodinjstva, sposoben za delo, ni neopravičeno nezaposlen.
Imetniki stanovanjske pravice, ki uveljavljajo pravico do subvencije po 14. členu citiranega Pravilnika, morajo poleg navedenih dokazil priložiti
še:
-odločbe pristojnih komisij SPIZ, zaposlovanja in zdravstva o
nosti in odločbo oddelka za splošne in družbene zadeve, če gre za vojaško-vojnega invalida;
- odločbo komisije o razvrstitvi otrok in mladostnikov o duševnem in
•:•:■:
Prosilci, ki so koristili subvencijo že v letu 1986, za leto 1987 dostavijo le v celoti izpolnjen obrazec SPN-1 in pismene izjave, da v preteklem letu niso imeli drugih dohodkov kot so prikazani na obrazcu, da niso lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda ter da niso lastniki avtomobila, če se druge razmere od
IV. MERILA ZA DELNO NADOMEŠČANJE STANARIN Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve če je višina njegove dejanske stanarine višja od
Znosna stanarina izraža družbeno sprejemljivo obremenitev družine s stanarino in se določa v odstotku od dohodkov upravičenca in družine ter za leto 1986 znaša:
Tip družine:
-enočlanska družina
— dvočlanska družina
— tričlanska družina
— štiričlanska družina
— petčlanska družina
in več
% 6,8 6,0 4,6 4,0 3,2 3,1 2.3
V. ROK TRAJANJA RAZPISA IN ZBIRANJE ZAHTEVKOV Rok za vložitev zahtevkov je 15 dni od dneva razpisa v Občinskem ce s potreonimi prilogami sprejema oamuuprdvnd i skupnost občine Domžale, Ljubljanska 76/II, Domžale.
bo priznana subvencija od 1. januarja 1987 do 31. decembra 1987.
Upravičenci, ' ki bodo dostavili vloge po razpisnem roku, jim bo i od prvega dne v naslednjem mesecu.
Odbora za i HELENA KERČ, I. r.
ŠPORTNE IN REKREATIVNE DEJAVNOSTI V C ASU ZIMSKIH ŠOLSKIH POČITNIC 1986/87
ZTKO Domšle bo, v sodelovanju z TKO, podobno kot minula leta, pripravilo pester program dejavnosti otrok v času zimskih šolskih počitnic.
ORGANIZIRANO BOMO SODELOVALI PRI:
— smučarski tečaji v neposredni okolici vseh večjih krajev v občini
— redno obratovanje smučišča na Velikem vrhu (slalom proga)
— dejavnost v dvorani Komunalnega centra (kotalkanje, nogomet, košarka)
— obratovanje smučišča na Postovki.
Smučarski tečaji so namenjeni predvsem učencem 1.—2. razred. Tečaje v tej obliki - počitniške dejavnosti - ne zamenjujemo s šolo v naravi, kar se je v nekaterih primerih dogajalo.
Smučišči na Velikem vrhu oziroma Postovki, bosta opremljeni z vlečnicami. Odprti bosta za vse, obratovali bosta;če bo dovolj snega, oziroma ugodno vreme.
Dvorana Komunalnega centra je namenjena za rekreacijsko, redno dejavnost (kotalkanje, nogomet, košarka). Dejavnost v dvorani bo potekala od 9.00 do 13.00 ure, po dve šolski uri za vsako dejavnost dnevno, razen sobote in nedelje.
Pri smučarskih tečajih v krajih izven samih Domžal (mesto) bomo pomagali s strokovnim kadrom naših smučarskih društev - SD Domžale, SD Mengeš, S K Ihan.
Naši nastopi
Oglašamo se iz OŠ Josip Broz Tito in smo člani MMPZ.
Radi bi vam povedali, da smo 13. decembra nastopili v Mariboru na festivalu Kurirček. Zapeli smo tri pesmi, in sicer Mlin, Slišiš ptičko in Debeli kum. Tovari-šica Metka je bila z našim nastopom zelo zadovoljna, navdušeni pa so bili tudi poslušalci.
Da smo se lepo predstavili, smo mo rali pridno vaditi. Nobeno delo pa ni pretežko, če ga opravljaš z veseljem. Mi pa vsi radi pojemo.
Nastop v Mariboru pa ni naš edini letošnji nastop. Nastopili smo na Bledu, na prireditvi Blejski srček, to je festival otroške popevke. Zmagala je Bojana Host-nik s pesmijo Moj medvedek, ki jo najbrž poznajo že vsi otroci. To oddajo bi radi ponovili tudi v Domžalah. Posneli smo kaseto, nastopili na TV v oddaji Nedeljsko popoldne, posneli smo pesem za sarajevsko televizijo ob 29. novembru, nastopili pa bomo tudi v okviru koncerta za UNICEF.
Nam je program pesmi, ki jih izbira tov. Metka zelo všeč, upamo, da bo tudi vam, ko se vam bomo ob priliki predstavili.
Želimo si, da bomo takrat že v enotnih oblačilih, kot so bili pevci vseh zborov v Mariboru.
Za MMPZ Primož, Petra, Martina, Angelca, Bojana in Martina iz 5. razreda osnovne šole Josip Broz Tito
Zakaj, zakaj tako?
Lovci, odgovorite
V zečtku novembra sem v gozdu, nedaleč od doma, zagledal neznanega mrtvega psa, nemškega ovčarja. Po krajšem ogledu sem ugotovil, da je pes ustreljen. Kasneje sem zvedel, da so imeli na nedeljo lovci „hajko" in verjetno je psa ustrelit „uradni" lovec, ker je pes pač zašel predaleč od svojega omejenega prostora.
Pa zaradi smrti psa niti ne bi pisal, toda zdelo se mi ni prav, da taisti lovec, ki je psa smrtno ranil, le tega ni' pokopal. Pustil ga je enostavno razpadati na površju. Še sreča, da je tak letni čas, sicer bi bil smrad velik in neznosen, saj je pes precej velik. Ne morem verjti, da lovec tega ne ve, saj je „zelena bratovščina" vendar zaščitnik narave, v tem primeru pa onesnaževalec. Nisem proti lovcem, toda takšqe lovce bi morali iz svoje sredine izločiti. Poglejte, vem za primere, ko ranjenega prašiča zasleduje tudi po več ur, dokler ga pač ne najde, za psa pa je škoda koraka, samo da je sigurno zadet, nekje bo že obležal.
Pa to ni prav. Dobro, če je pes kaj zagrešil, naj se ustreli, toda pokopati ga je pa le treba, kajne tovariši lovci?
Poleg tega kratkega dopisa prilagam tudi sliko, saj sem ga za vsak primer tudi posnel na filmski trak.
V. Jeras
Pisma bralcev:
Razmišljanja
občanke
Mengša!
Bliža se čas, ko bo zopet nastal problem, kaj bodo počeli naši otroci, ko se bo ogrelo, ko bodo sproščali energijo po dolgi zimi. Kot že vsa leta, bodo sedeli na ograji, se vozili s kolesi po prometni cesti in neasfaltiranem pločniku, igrali nogomet na sami cesti itd. To so dejstva, ki jih ne smemo prezreti, ob tem pa starši tarnamo, da ni nobenega miru, niti ob svoji lastni hiši, kaj šele ob bloku. In tako ni samo na Zadružniški, Zoranini in drugih ulicahlll
Ob vsem tem pa tarnamo, kakšna je naša mladina. Saj ne more biti boljša! Prepečena je sama sebi. Živi življenje, ki si ga sama ustvari. Le del je vzgoja staršev, vse ostalo pa gre svojo pot. Marsikje pa še za ta delček vzgoje starši nimajo časal
Kaj ob vsem tem storiti. Mislim, da bi svojo vlogo lahko odigrala Zveza prijateljev mladine v sodelovanju s KS in starši omenjenih ulic in pričela z akcijo o ureditvi igrišča v tem delu Mengša in tudi drugje in s tem le poskrbela za aktivno vzgojo otrok v prostem času. Morda problem ni izpostavljen na pravem mestu, pa vendar, otroci so naši. Zami slimo sil Problem vzemimo za svoj in mora se kaj rešiti.
Dober dan, domžalski občan!
VERA BEGUS
Nekateri ljudje so močneje povezani s svojim krajem, drugi manj, med nami pa so tudi taki, ki so večino svojih življenjskih moči podarili domači vasi, tako po službeni kot po ljubiteljski plati. Verjetno slednje v vseni Črnem grabnu velja še najbolj prav za Vero Beguš, Krašnjanko, učiteljico, ki je v domači vasi že vrsto let vodja podružnične šole, včasih se je veliko ukvarjala z družbenopolitično dejavnostjo, danes pa vso popoldansko aktivnost namenja kulturi, v kateri išče svojske prijeme in načine izražanja.
Iz gostilne v šolo
Vera Beguš je bila rojena na gostilni, ob sestri in bratu. Šlo je za manjšo obcestno gostilno, ki je imela več obiska še tedaj, ko je tekla cesta prav skozi Krašnjo, ko pa jo je asfaltni trak obšel, tudi gostilna ni več imela veliko gostov.
„Šlo je za eno najstarejših gostiln v Črnem grabnu. Povedati moram, da smo nekdaj prav Krašnjo šteli za središče Črnega grabna. Ob gostilni je bil tudi hlev za konje, v bližini smo imeli tudi prostor za namakanje kož, ki so jih furmani vozili celo do Saškega; nasploh so se pri nas ustavljali vsakovrstni ljudje. Veliko sem jih poslušala, večkrat sem jim morala tudi streči, čeprav nerada, včasih se je zgodilo celo to, da sem se za pečjo hkrati učila in morala hkrati postreči prišleke ..."
Verjetno se je že tedaj rodilo zanimanje za kulturo. Še kot otroci so igrali različne igre, že s 16-timi leti pa se je Vera aktivno vključila v kulturno društvo in tudi že režirala prvo igro.
„Življenje v stari Krašnji mi je bilo všeč tudi zato, ker se je po hišah še veliko pelo, veliko smo si pripovedovali različne zgodbe, dogajale so se še nenavadne stvari. V našem hlevu je na primer nekoč neka ženska kar „spoto-ma" rodila, ker jo niso utegnili prepeljati v porodnišnico ..."
Mamina in seveda tudi Verina želja je bila, da bi nadarjena Vera postala učiteljica. Gostilna je drugače sploh ni mikala in ji je načrtno ušla.
J":":": Mengeš:
Od Ljubljane do Šentgotarda
Vera Beguš je končala učiteljišče 1963. leta. Čas pred tem je bil precej drugačen kot danes. V Ljubljano so iz Črnega grabna hodili le ob večjih praznikih. Vera pa jo je poznala samo po — zobozdravniku.
„Pet let sem se vsak dan vozila iz Krašnje v Ljubljano. Ker so prav tedaj delali novo cesto Ljubljana—Trojane, se je velikokrat zgodilo, da sem se peljala v moravsko smer, potem pa sem jo mahnila peš domov. Drugače pa imam na šolanje lepe spomine.
Tako na pedagoge kot na sošolce. Kar razumeti ne morem, da danes ni takšne povezave in stika med učenci in učitelji. Nekdaj je vladalo pravo spoštovanje in drugačna vnetost."
Prvo zaposlitev je dobila v Šentgo-tardu nad Trojanami. Tovarišica Stana jo je sprejela odprtih rok, prav tako pa se je dobro razumela tudi z domačini. Nekaj več težav je imela pri pouku, saj je bilo učencev malo, zato so združevali 1. in 2. razred, pa tudi 5., 6. in 7., takšno različno skupino pa je težko učiti.
„Še danes se silno rada vračam v Šentgotard. Med temi prijaznimi ljudmi smo takoj postavili na oder nekaj iger, pa tudi drugače smo bili vsi skupaj kulturno aktivni ..."
Na kratko oceni, da je bilo to njeno prvo službeno obdobje izredno prijazno in — lepo.
P Gradimo stanovanja za prodajo
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale obvešča, da je v Mengšu na Zavrteh v gradnji stanovanjski blok (M-4, M-5) s 64 stanovanjskimi enotami. Pozivamo vse zainteresirane za nakup stanovanja v tem objektu, da predložijo svoje prijave.
Podatki o velikosti in vrsti stanovanj:
889 l
Tip stanovanja
Velikost
Število
Garsonjera	30,07 m2	20
Enosobno	46,38 m2	18
Dvosobno	55,35 m2	24
Trosobno	82,25 m2	2
:•:":":       Izhodiščna    prodajna    cena    stanovanjske    površine    je J":':":
2$:    392,480.000.- din/m2. ||
Informativni rok dokončanja objekta je december 1987.
•i:!;! Prednost pri sestavi vrstnega reda kupcev bo sledeča: ::•:•:• j:j":       — potrebe združenega dela s področja občine Domžale
~ potrebe solidarnosti občine Domžale J:-:":*
— občani s področja občine Domžale ||| i'*':      — delovne organizacije izven občine Domžale
W:       — občani izven občine Domžale. S:':
Pismene prijave,  iz  katerih  mora  biti razviden zahtevek interesenta ter finančna konstrukcija za pokrivanje kupnine
:§:•:   stanovanja, morajo biti poslane na naslov: :•:£:
SAMOUPRAVNA  STANOVANJSKA  SKUPNOST  OBČINE ||
DOMŽALE, Ljubljanska 76, Domžale, v 30 dneh od objave v £':':
:;:•:•:   Občinskem poročevalcu. ŠS
Sji:      Vsi prijavljeni bodo po končanem zbiranju prijav obveščeni o ::•:•:•
:£:•    rezultatih, ki bodo posredovani izvajalcu SGP Graditelj iz Kamnika :':':j
•:•:•:;   zaradi sklepanja pogodb. |:W
•:■:•:: Samoupravna stanovanjska skupnost •:■:•::
občine Domžale
Vrnitev v Krašnjo
Nekaj časa je Vera Beguš učila tudi na matični šoli na Brdu — tu je spoznala tudi svojega moža — vmes je tudi študirala na Pedagoški akademiji, potem pa se je vrnila v svoj domači kraj, v Krašnjo, kjer je zdaj vodja podružnične šole.
„Pouk je včasih potekal v 350 let stari stavbi, v tisti, ki smo jo lani podrli. Že pred 130-timi leti so računali na novo šolo, a smo jo dobili šele 1978. leta, vmes pa smo gostovali tudi po zasebnih hišah in celo pod kozolcem. Krašnjani smo bili ves čas trdno odločeni, da šole ne damo iz kraja. Joj, na koliko sestankih sem bila, da smo obdržali vsaj štirirazrednico in da smo si postavili novo, montažno šolo ..."
Število učencev ves čas polagoma še vedno upada. Še sreča, da imajo v vasi precej rejencev, tako da je otrok vendarle nekoliko več. Veliko je krivo pri številu otrok to, da je bil Črni graben rezerviran za hitro cesto, ljudje niso dobili gradbenih dovoljenj, zato so se pred leti množično izseljevali. Šele v zadnjih dveh, treh letih je čutiti, da ne bežijo več tako iz rojstne vasi.
„Vesela sem vsakega domačina, ki ostane doma, vesela tako, kot sem vesela, ko vidim, da otroci pri pouku lepo napredujejo. Veseli me, da se starši za učence tako zanimajo v prvem razredu, pozneje pa stik z njimi nekoliko popusti, čeprav ne vem, čemu ..."
Učiteljica na vasi
Vera Beguš ima kot učiteljica na vasi ob vsem svojem šolskem delu seveda še posebne, nenapisane naloge. Nekdaj so precej hodili "k njej, da je komu napisala kakšno prošnjo ali kaj podobnega, veliko se je udejstvovala tudi družbenopolitično, posebno ob novi šoli, zadnje čase pa se je popolnoma predala kulturi.
„Res sem pripravila že nekaj kulturnih prireditev, ki so bile povezane tako z našo vasjo kot z njeno preteklostjo, od nekoliko drugačnih proslav ob obletnicah naših rojakov, kot so Fran Maselj-Podlimbarski, po katerem ima ime kulturno društvo, do An-drejčkovega Jožeta in drugih, vzpodbudila sem tudi pevce s Krajnega brda in z Vrha, da so zapeli pred širšim občinstvom, predstavili smo zgodovino šolstva ob podiranju stare šole in še marsikaj drugega ..."
Zadovoljna je, da je šolska dvoranica vedno polna, da domačini radi sodelujejo, da se v Krašnji nasploh nekaj dogaja in da se sem radi vračajo vsi tisti, ki so jo zapustili, od pesnika Petra Levca naprej. Po njenem mnenju pa bi se morala Krašnja hitreje razvijati, več posluha bi moralo biti ob gradnji večnamenske zgradbe na mestu stare šole, saj je prostor sredi vasi „zdaj tako prazen, da je kar hudo". »
Vera Beguš je tako razpeta med delom v šoli in v kulturni dejavnosti, da ji skoraj zmanjkuje časa za družino in dom. Kot dobra mati bi seveda rada tudi to, da bi otroka dosegla zastavljena cilja v poklicu. Za to in tudi za napredek vasi se bo vztrajno borila naprej. Tisti, ki jo poznamo, vemo, da zna besede vedno spraviti tudi v prakso.
Ivan Sivec
Eno od mnenj:
Kamniški in domžalski likovniki razstavljali v galeriji
Janeza Repanška
V soboto, 13. decembra 1986 je bila otvoritev razstave na Rudniku pri Radomljah v galeriji Janeza Repanška. Svoja umetniška dela so iz občine Domžale predstavili: akademski slikarji Mario Petrić, Vera Trstenjak-Jovičić, Vojko Aleksić, akademski slikar in kipar Jože Tonig, akademska kiparka Štefka Petrić, akademski grafik Črtomir Frelih in specilistka ameriške retuše Bernarda Zajec. Akademski slikar Danijel Fugger se iz protesta do slabe organizacije Janeza Repanška ni udeležil razstave.
Kamniške barve pa so zastopali ljubitelji slikanja v različnih tehnikah: Maja Zaje, Dušan Strle, Dušan Lipovec, Nande Behrič, Alojz Berlec, Lojze Kalinšek, Boris Bratuš, Polde Mihelič, Bogdan Potnik, Janez Repanšek in Vinko Železnikar.
O kvaliteti razstavljenih del je spregovoril umetniški kritik prof. dr. Mirko Juteršek. Moram priznati, da je bil v zelo težavnem položaju, saj se je tudi kritiku videlo, da je vabilo za otvoritev dobil v zadnjem trenutku, tako kot vsi prisotni. Ravno tu je začetek kulturnega škandala, da si lastnik galerije dovoli poigrati se z živci avtorjev, da vabila prejmejo na dan razstave, nekateri so jih dobili celo po končani otvoritvi v ponedeljek, 15. 12. 1986.
Pa presenečenj ni in ni bilo konec. Na vabilu so bile napovedane hkrati kar dve otvoritvi in seveda dva različna koncerta. Res pestra kulturna izbira v veliki „racionalizaciji".
Vsa priznanja godalnemu kvartetu RTV Ljubljana, v zasedbi: Monika Skalar - I. violina, Karel Žužek - II. violina, Zdenka Marinič — violončelo in Franc Avsenek — viola. Zaigrali so nam „Heiden Quartet.No. 68" v F-duru. Kot dodatek pa še J. F. VVagner „Adler polka". Šele po končanem, odlično izvedenem programu jih je verjetno pogrel topel aplavz maloštevilne publike v ledenih prostorih galerije.
Pravo presenečenje pa nas je čakalo v stranskem prostoru galerije, kjer naj bi potekala še ena napovedana otvoritev slik. Gost je bil ljubitelj slikanja Miroslav Šumnik iz Mengša. Napovedanega programa iz enotnega vabila nisem slišal, bo pa že lastnik galerije kaj več programa dodal ob kaki drugi otvoritvi razstave.
Res škoda, da ni bilo več obiskovalcev, da bi bili priča kako neorganizirano potekajo kulturne razstave v galeriji Janeza Repanška.
Morda pa se sam motim in gledam vse preko kulture za narodov blagor. Vsak ima pravico, da gleda s svojimi očmi, nima pa pravice, da zapravlja kulturno poslanstvo in ugled naše družbe.
Vid Vilfan
Naš rojak:
Miha Pirnat
Rojen Je bil pri Franceljnu v Srednjih Jaršah, 14. septembra 1924. Osnovno šolo je obiskoval v Jaršah, nižjo gimnazijo pa v Ljubljani. V letih 1946-1950 je končal šolo za Umetno obrt (sedaj šola za oblikovanje), od leta 1951 do 1955 je na Akademiji upodabljajoče umetnosti v Ljubljani pri Maksu Sedeju študiral slikarstvo, kot tretjo stopnjo je prav* tam obiskoval specialko za
restavratorstvo. Zaposlil se je v Ljubljani pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine SRS. Največ časa je posvetil restavriranju zidnih fresk in oljnih slik. Omenimo samo nekatera njegova večja restavratorska dela: cerkev v Hrastovljah, cerkev na Bregu pri Preddvoru, v Srednji vasi pri Šenčurju, v Sečnem pri Golniku, na Jezerskem, domačini pa najbolj poznamo freske v cerkvi sv, Primoža nad Kamnikom in v cerkvi sv. Roka na Krtini. Freske je restavriral tudi v Pečki pararsiji na Kosovom. Sodeloval je pri reševanju koptskih fresk v Egiptu in Sudanu. - Za Gornji grad in Velesovo je restavriral velike cerkvene oltarne slike znanega slikarja Kremser-schmitda. Za Narodno galerijo v Ljubljani je restavriral Marijino sliko, delo našega znanega baročnega slikarja in rojaka Franca Jelovška iz Mengša. Precej je restavriral za muzej v Brežicah, Novem mestu, Ptuju, Kopru in Piranu.
V prostem času slika akvarele. Sodeluje tudi na razstavah Društva likovnih umetnikov Slovenije in na drugih priložnostnih skupinskih razstavah.
S. S.
i
DRUŠTVO ZA MODELARSTVO IN AERONA VTIKO „MODRA PTICA " DOMŽALE
organizira
TEČAJ ZA MODELARJE
Vsi, ki vas veseli izdelava in vodenje modelov letal, se čimprej pisno oglasite na naslov DRUŠTVO ZA MODELARSTVO IN AERONAVTIKO „MODRA PTICA", VIR, ŠARANOVIČEVA 21 a.
Tečaj, ki bo v osnovni šoli Trzin, se bo začel prve dni druge polovice šolskega leta, o točnem datumu pa boste pravočasno
I
>x obveščeni.
ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT^ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT • ŠP
Alpinistične novice
Sprejem med apliniste
Na začetku zime, ko po gorah že zapade prvi sneg ih ko se razmere še ne ustalijo, se običajno zberejo alpinisti in pregledajo delo v preteklem letu, poleg tega pa v svoje vrste prejemajo nove člane. Da dobi negdo naziv alpinista, ni tako preprosto in tudi zelo hitro ne gre. Najprej je potrebno iti v plezalno šolo. Po končani šoli, tisti, ki opravi uspešno preizkus znanja, postane mlajši pripravnik. Ta nato počasneje ali hitreje, pač glede na svojo zagnanost, vztrajnost in voljo, napreduje v starejšega pripravnika. Ko ta naredi določeno število tur, lahko začne delati izpite za alpnista. Izpit je dokaj zahteven, saj obsega poleg praktičnega dela tudi precej obsežen teoretični del, oba skupaj pa vsebujeta znanje, ki bi ga alpinist moral imeti, a tega ni majo. Poleg resnega dela izpita mora kandidat za alpinista narediti za njega mogoče še bolj resni za prisotne pa veseli del izpita. To se sestoji iz bolj ali manj duhovitih vprašanj in odgovorov pred strogo komisijo ob pomoči rablja in raznih rekvizitov za izpraševanje zadnje plati.
19. decembra lani so se zbrali člani AO Mengeš na Mengeški koči. Najprej so pregledali pregled letošnje sezone, nato pa se je začela ceremonija, v kateri so potrdili štiri nove alpiniste — Janeza Kešnerja, Cotman Vinkota, Škarja Simono in Flerin Roberta.
Pregled vzponov AO Mengeš
V letu 1986 so člani AO Mengeš opravili 272 vzponov, od tega 21 zimskih. Prevladovala je kakovost, saj so se izkazali predvsem mladi plezalci. Pri tem velja poudariti, da je za smeri (VIII, IX) stopnje potreben vsakodnevni trening. Pozimi so preplezali več smeri in ledenih slapov, med tem najbolj izstopa slap Lucifer, ki sta ga preplezala Kešner in Kovač. Prvič so preplezali smer IX stopnje. To je useplo Škarja Metodu v Splitu marca meseca v prvenstveni smeri Kongkong direkt, pozneje pa še v Ospu in Paklenici. Škarja Simona je druga Slovenka in Jugoslovanka, ki je preplezala smer VIII težavnostne stopnje. To ji je uspelo maja v Paklenici v smeri Santana.
A«
i
i 1
4
<3.
<3
H.
'1
Si
Jtteuf&S^&l&K   ft-*> i ^ja/ P I i iz. Al'^iiiirizj&e /?<f&yc-,.yc
30.12.1986 so se vrnili iz Patagonije v Argentini naši odlični alpinisti Silvo j Karo, Janez Jeglič in Franček Knez. Vnovič so dosegli imeniten uspeh, saj so preplezali doslej neosvojeni TORRE EGER. Ob čestitkah vsem (Jeglič in Karo sta naša občana) izražamo navdušenje nad njihovimi uspehi, hkrati pa j obveščamo, da bomo za naslednjo številko z njimi pripravili obširnejši raz-" govor.
Poleg' tega je v navezi s Silvom Karom (AO Domžale) preplezala še dve zelo težki prvenstveni smeri v Paklenici in eno v Ospu. Tudi ostali so se izkazali: Kešner, Jagodic in Flerin plezajo smeri VIII stopnje, Smiljan Božič in Marjan Kovač smeri VII+, Cotman pa smeri (VII —),Kešner je poleg prostih smeri opravil izredno težke solo vzpone.
Najpomenbnejši dosežki:
— Prvič preplezane smeri IX stopnje.
— Na odprtem prvenstvu v Splitu v prostem plezanju je Metod osvojil 2. mesto za Tadejem Slabetom.
— Metod je na „2. državnem prvenstvu v hitrostnem plezanju" osvojil prvo mesto.
Dare Božič
Radomlje:
Kulturni dogodek v počastitev praznika.
Foto kino klub Mavrica je na predvečer dneva Republike pripravil razstavo slik in skulptur Mome Lisičica. Umetnik je v mali dvorani radomeljskega kulturnega doma pokazal osem platen in triindvajset lesenih skulptur, ki predstavljajo človekovo telo v športnih gibih. Likovnik, ki je požel nedeljeno občudovanje številnih obiskovalcev, se je v svojih krajevni skupnosti predstavil prvič; prej je razstavljal v Plevlji, Titovem Užicu, Doboju in Rudniku.
Najprej je član kluba predstavil pomen, vlogo in sporočilo največjega jugoslovanskega praznika, potem pa orisal umetnikovo življenjsko pot. Z doživeto umetniško besedo je Miha Kavčič približal gostom pesnike Tagoreja, Pounda in Horvatiča. Razstavo je odprl Janez Kosmač, predsednik Mavrice, in povedal, da bo društvo poskusilo dvoranico še malo urediti in prirejati stalne razstave.
Likovni dogodek je bil uvod v proslavo, ki sta jo v veliki dvorani pripravila KO ZZB NOV in KK SZDL V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Radomeljska četa. Moški pevski zbor Rudolf Božič pod vodstvom tovarišice Arčonove in harmoni-karski orkester pod vodstvom Pavla Kosca. Slavnostni govornik je bil Peter Jerman, predsednik skupščine KS Radomlje.
FKKM
TOZD Usnjana konfekcija, ki je v sestavi delovne organizacije Tovarne
usnja UTOK Kamnik OBJAVLJA
prosta dela in naloge v obratu Tapetništvo - Mengeš:
1.4krojilje 2. 2 šivilji 3. ročna dela II
Pogoji:
pod 1: — krojilec usnjene konfekcije -
— 6 mesecev delovnih izkušenj (možnost priučitve) pod 2: — konfekcionar ali šivalec usnjene konfekcije
— 6 mesecev delovnih izkušenj
pod 3: - pomožni usnjarski konfekcijski delavec
— 3 mesece delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili pošljite v splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja UTOK Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik v roku 8 dni od objave. Rok za obvestilo o izidu izbire je 15 dni.
OBRTNO ZDRUŽENJE DOMŽALE Šaranovičeva 21 a. Vir, Domžale
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem obrtnikom in delovnim organizacijam občine Domžale, ki so prispevali finančna sredstva za nabavo dveh mikroskopov, ki nam že služita pri našem strokovnem in raziskovalnem delu.
UGK — Oddelek za ginekološko patologijo Obrtno združenje Domžale Predsednik Marjan Smolnikar
REPOVŽ ROMAN, Kidričeva 11
Popravila vseh vrst barvnih in črno belih TV aparatov, HI-FI komponent, magnetofonov itd. Hitra popravila, rezervni deli zagotovljeni.
ODPRTO:
ponedeljek, sreda, petek od 8. do 12. ure
torek, četrtek od 16. do 19. ure
Informacije po telefonu: 721-083.
(Vhod iz ulice Veljka Vlahoviča pri skladišču Marketinga).
OBVESTILO
Vse rejce konj obveščamo, da KZ Emona odkupuje žrebeta in ostale konje na celotnem področju KZ.
Rejci naj svoje potrebe za odkup prijavijo na svoji zadružni enoti. KZ EMONA
Štiri šahovska
desetletja
ŠAHOVSKI FELJTON -3 Piše: IGOR MATIČIČ
Sedemdeseta leta štejajo domžalski šahisti za obdobje svojih največjih tekmovalnih uspehov, pa tudi za obdobje velike priljubljenosti šahovske ^igre v domžalski občini. Slednje dovolj zgovorno potrjuje podatek, da je imelo Šahovsko društvo Domžale v letu 1975 že nad 130 aktivnih članov. Tretje najuspešnejše obdobje v razvoju domžalskega šaha se je pričelo z občnim zborom Šahovskega kluba Domžale konec leta 1969, ko so domžalski šahisti razpustili klub in ustanovili samostojno Šahovsko društvo Domžale, ki si je že takoj na začetku postavilo visok cilj: uveljaviti se jtudi izven republiških meja.
Za uvrstitev na zvezna šahovska tekmovanja   se je  ekipa  Šahovskega društva
Domžale potegovala več let. V letu 1970 je bila druga v zahodni skupini prve slovenske lige, naslednji dve leti je v istem tekmovanju osvojila prvo mesto, že leta 1973 pa se ji je posrečil ,,veliki met" z delitvijo prvega mesta na kvalifikacijskem turnirju za vstop v II. zvezno ligo v Krapinskih Toplicah. ŠD Domžale je na turnirju nastopilo v tejle postavi: Bajec, Zvone Kržišnik, Karnar, Slak, Ivačič, Vavpetič, Lorbek, Koširjeva, Dedičeva, Kolar, Bavčar.
Domžalski šahisti so pomerili prvič na zveznem nivoju na turniju II. zvezne lige maja 1973. leta v Poreču. Že sama uvrstitev med priznana jugoslovanska šahovska moštva je vzbudila precejšnje presenečenje med slovenskimi ljubitelji šaha, toda uspeh.
|22
cv«. marca 1970 so domžalski šahovski delavci pripravili v Hali Komunalnega ^ centra XVI. hitropotezni turnir slovenskih mest, ki se ga je udeležilo 42 ekip. Na sliki: ekipa Šahovskega društva Domžale, ki je osvojila 5. mesto.
ki so ga člani ekipe ŠD Domžale (postava: Bajec, Kržišnik, Ivačič, Karnar, Slak, Vavpetič, Koširjeva, Dedičeva, Zorman in Kolar) dosegli na tem tekmovanju, je presegel vsa pričakovanja. Čeprav je bila ekipa Domžal po predvidevanjih šahovskih strokovnjakov najresnejši kandidat za izpad iz lige, se je z borbeno in presenetljivo dobro igro vseh igralcev ves čas turnirja potegovala za eno prvih dveh mest, ki sta zagotavljali vstop v I. zvezno šahovsko ligo. Šele v zadnjem kolu je uspelo Mariborčanom z visoko zmago nad ekipo Niša potisniti Domžalčane na tretje mesto. Drug velik uspeh v letu 1973 je dosegla štiričlanska ekipa ŠD Domžale v zaključnem tekmovanju za Titov pokal v Poreču, kjer je v najmočnejši skupini v konkurenci 16 najboljših jugoslovanskih moštev delila 7. mesto in bila s tem tudi najboljša slovenska ekipa. Uspeh je še toliko večji ob podatku, da je na tekmovanju za Titov pokal nastopilo kar 176 ekip in v njih vsi najboljši jugoslovanski šahisti.
V letu 1974 je Šahovsko društvo Domžale uresničilo svoj dolgoletni sen — uvrstitev v prvo zvezno šahovsko ligo, med deset najboljših šahovskih organizacij v Jugoslaviji. To je uspelo ekipi v postavi: Bajec, Karnar, Slak, Halik, Ivačič, Vavpetič, Zorman, Koširjeva, Dedičeva, Kolar in Šemrl z osvojitvijo drugega mesta v drugi zvezni ligi v Poreču. Že v septembru istega leta so se v Poreču prvič pomerili v prvi zvezni šahovski ligi, vendar so veliki srčnosti in nepopustljivosti navkljub igralci Bajec, Grmek, Karnar, Ivačič, Vavpetič, Mauhler, Kolar, Cizelj, Koširjeva, Dedičeva, Orel, B?vk in Milan Osolin osvojili predzadnje mesto, kar je pomenilo povratek v drugo zvezno ligo. Pa ne za dolgo. V letu 1975 je domžalska ekipa (postava: Bajec, Jelen, Karnar, Slak, Vavpetič, Ivačič, Kolar, Koširjeva, Dedičeva, Jelenova, Mazi, Bevk, Milan Osolin) slavila na turnirju druge zvezne lige v Medulinu in se tako za leto dni spet uvrstila v prvo zvezno ligo.
Samo velika zagnanost in borL>enost v najelitnejšem jugoslovanskem šahovskem tekmovanju ne zadostujeta. Tako so se morali člani Šahovskega društva Domžale kot edini slovenski predstavniki v tem tekmovanju v letu 1976 ponovno posloviti od prve zvezne šahovske lige, saj so ponovno osvojili deveto mesto, za obstanek
NAJVEČJI USPEHI ŠAHISTOV
ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE V OBDOBJU 1970 -1979
1971: 1. mesto moštva na mednarodnem tekmovanju za Heuberg pokal v Stettnu (ZRN), 1. mesto moštva na prvenstvu Slovenije.
1973: 1.-2. mesto moštva na kvalifikacijskem turnirju za vstop v II. zvezno ligo v Krapinskih Toplicah, 3. me sto moštva v II. zvezni ligi v Poreču.
1974: 1. mesto Pavle Košir na prvenstvu Slovenije v Radovljici, 2. mesto ekipe v II. zvezni ligi v Poreču, 9. mesto ekipe v I. zvezni ligi v Poreču.
1975: 1. mesto ekipe v II. zvezni ligi v Medulinu.
1976: 1. mesto Vlada Ivačiča in 2. mesto Marjana Slaka na Šampionatu Slovenije v Ljubljani, 9. mesto ekipe v I. zvezni ligi na Krku.
1977: 1. mesto ekipe na mednarodnem hitropoteznem turnirju Šobec 77 med 50 ekipami, 1. mesto Janeza Barleta na mednarodnem turnirju v Mariboru, 4. mesto ekipe v II. zvezni ligi — zahodna skupina na Krku.
1978: 6. mesto ekipe v II. zvezni ligi — zahodna skupina v Pulju, 4. mesto ekipe v jveznem tekmovanju za Titov pokal v Pulju.
1979: 1. mesto Vida Vavpetiča in 1. mesto Pavle Košir na delavskem prvenstvu Slovenije v Rogaški Slatini med 135 udeleženci, 1. mesto Vida Vavpetiča na delavskem prvenstvu Jugoslavije v Vrnjački banji med 463 udeleženci, 6. mesto ekipe v II. zvezni ligi — zahodna skupina v Neumu, 9. mesto ekipe na zveznem tekmovanju za Titov pokal v Pulju.
v ligi pa jim je zmanjkalo le pol točke. Na turnirju prve zvezne lige na Krku so nastopili v postavi: Barle, Bajec, Jelen, Ivačič, Slak, Karner, Vavpetič, Mauhler, Zorman, Koširjeva, Dedičeva, Jelenova, Milan in Bojan Osolin. V letih 1977-1981 je ekipa Šahovskega društva Domžale nastopala v zahodni skupini druge zvezne šahovske lige, kjer se je uvrščala v prvo polovico razpredelnice.
Veliko zaslug za tekmovalni razcvet domžalskega šaha v tem obdobju imajo tudi nekateri najboljši ljubljanski šahisti: Barle, Bajec, Jelen, Kržišnik, Planine, ki so se v času „šahovskega mrtvila" v Ljubljani včlanili in nastopali za Šahovsko društvo Domžale. Tako so na tekmovanjih v sedemdesetih letih približjio pol ekipe sestavljali domžalski šahisti, polovico pa šahisti širšega ljubljanskega področja. Močna opora domžalski ekipi na tekmovanjih so bile tudi šahistke, še posebej pa Kati
Dedič, ki je bila na velikih tekmovanjih zelo zanesljiva in je tako priborila ekipi veliko dragocenih točk.
Čeprav se ekipa Šahovskega društva Domžale dvakrat ni uspela obdržati v najelitnejši skupini, je že sama dvakratna uvrstitev v prvo zvezno šahovsko ligo seveda izjemen uspeh. Vedeti je namreč treba, da je bila ekipa Šahovskega društva Domžale amaterska ekipa, sestavljena iz ljubiteljev šaha, ki niso imeli niti stalnega prostora za igranje, niti posebnih priprav pred tekmovanji, niti trenerjev. Za nastop na tekmovanjih so morali koristiti letni dopust, poleg tega pa so društvo stolno pestile gmotne težave. V takih razmerah se je bilo seveda težko kosf>ti s profesionalnimi šahisti v zveznem tekmovanju. Prav zato pa so njihovi usj»>i v obdobju razcveta domžalskega šahSse toliko vrednejši. Prihodnjič: NadaVvije in konec
Mali oglasi
Prodam rabljeno termoakumulacijsko peč 3 kW. Ogled: Slomškova 13, Domžale.
Izgubil se je črn pudl, okolica Homec— Radomlje. Sliši na ime Tedi. Če ga je kdo našel, prosim, naj sporoči na tel. 722-651. Čaka ga nagrada.
Lokal, 40 m2 v Ljubljani, BS 3, nedograjen, prodam. Možnost ureditve dveh lokalov!
Informacije: Vojko Mikec, Ljubljana, Lepi pot 14 c. Teleion: (061) 212-442.
V Domžalah, Mengšu ali Kamniku najamem eno ali dvosobno stanovanje za dalj časa. Telefon: 575-796.
V Domžalah kupim rabljeno dvo-inpol ali trosobno stanovanje v bloku s centralnim ogrevanjem. Plačilo po dogovoru! Ponudbe pošljite na šifro „Gotovinsko plačilo" na uredništvo.
Dvo oziroma tro sobno stanovanje ali starejšo hišo v Domžalah ali okolici kupim. Telefon: 721-981.
Prodam sitotisk mizo, šablon papir. Farbo televizor, radiokasetofon, tranzistor, oprezne sani, nemški fotoaparati Antona Skoka 2, Domžale.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 737-278.
Iščemo prodajalko mešane stroke, pogoj 2 leti delovnih izkušenj! Dober osebni dohodek. Telefon: 737-4551
V redno delovno razmerje sprejmem delavca. Novljan, Obrtniška 1, Domžale.
USNJENI IZDELKI
PAVLI
DOMŽALE
Cenjene stranke obveščam, da v svojem poslovnem prostoru v SPB-2 na dvoriščni strani. Ljubljanska 91, nudim pestro izbiro usnjene galanterije ter opravljam drobna popravila usnjene galanterije.
Odprto: vsak dan od 10, do 12. in od 16. do 19. ure.
V soboto od 9. do 12. ure; ponedeljek zaprto.
Se priporočam!
. Usnjeni izdelki PAVLI NATAŠA Ljubljanska 91 Domžale
DOPOLNILO
V novoletni številki Občinskega poročevalca je v šahovskem feljtonu Št. 2 pomotoma izostal podpis k fotografiji. Na fotografiji je bil prof. Anton BUKOVEC (1912-1985), pobudnik organizirane šahovske dejavnosti v Domžalah in dolgoletni mentor mladih šahistov domžalske nižje gimnazije.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali   pri   obnovi pogorelega gospodarskega poslopja, posebno pa družinam Žabnikar, Koren in Urba-nija.     Obenem   pa   vsem želimo SREČNO IN ZDRAVO Novo leto 1987. Klanca rjevi Radoml j e, 22. 12. 1986
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti.
V SPOMIN 25. januarja mineva 2 leti, odkar si nas zapustila naša draga mama, babica, prababica
AGATA CERAR Martinovčeva mama iz Trojice
Kako te pogrešamo, draga mama! Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in ji prižigate svečke. Vsi njeni.
RAZGlflJI, OBJAVE, RAZPISI
Sreča je kakor sonce, ko je najlepša zatone.
(Oton Župančič)
V ZAHVALO FRANCU BERNOTU st. iz Šp. Prapreč 21
Boj, v katerem si se boril z vso močjo, nadčloveško voljo in neizmerno željo do življenja, da bi ostal med tistimi, ki si jih ljubil, si izgubil. Ob boleči izgubi ljubljenega moža in očeta, se prav vsem iskreno zahvaljujeva, ko ste nama ob težkih žalostnih dneh stali ob strani, nama
pomagali in spodbujali. Zahvaljujeva se vsem, tudi delovnim organizacijam, ki ste nama pisno ali ustno izrazili besede tolažbe, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi poslednji poti od doma v njegov prerani grob. Hvala vsem delovnim organizacijam in družbenopolitičnih organizacijam
za tople besede slovesa. Prisrčna hvala gospodu župniku Andreju Svete za lepo opravljen obred s somaševanjem župnika Franca Vroliha, ter pevskemu zboru KUD .Janko Kersnik" Lukovica za odpete poslovilne žalostinke. Če sva koga pozabila omeniti, prav tako iskrena hvala.
Žalujoča: žena Tončka in sin Franci.
ZAHVALA
Poslednjič je sijalo sonce 21. decembra 1986 leta, ko smo v 57. letu tvojega življenja položili tvoje utrujeno telo v prerani grob.
Tako rad bi živel z nami, tako rad bi gledal ta prelepi svet, toda kruta roka in zahrbtna težka bolezen te je iztrgala od nas, ki smo te tako ljubili, tebe — našega ljubega, skrbnega, nepozabnega moža, očeta, starega očeta *
JOŽETA FLERINA
Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem se toplo zahvaljujemo za izkazano pomoč. Vsem, ki so nam z bolečino v srcu stali ob strani, ki so nam izrazili sožalja, njega pa za zadnje slovo obsuli z
venci in cvetjem. Posebna hvala tov. Radovanu Niko-liču ter Janku Veitu za poslovilne
besede ob odprtem grobu. Hvala tudi dr. Milanu Banku za pomoč in olajšanje bolečin pri kruti
in težki bolezni. Hvala nosilcem prapora, domžalski godbi, pevcem ter spremljevalcem
pokojnega iz Papirnice Količevo. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremljali na zadnji poti.
Žalujoči:   žena   Francka,  sin in hčerka z družinama ter ostalo sorodstvo.
Ne moremo spati, srce nas boli, ker ljubljena mati tebe več ni!
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi naše ljubljene mame, babice, prababice, sestre in tete
ANI KUNAVERJEVE iz Drtije pri Moravčah
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili ha njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje ali na drug način počastili njen spomin; posebna zahvala sosedom in sorodnikom za izkazano pozornost. Iskrena zahvala gospodu župniku in pevcem ter govorniku za besede slovesa.
Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA ORAŽMA iz Trnovč pri Zlatem polju
se zahvaljujemo vsem, še posebno sorodnikom in sosedom za podarjeno cvetje, izraženo sožalje in pomoč. Posebno bi se želeli zahvaliti dr. Pippu, župniku za opravljen pogrebni obred ter govorniku za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
JOŽETA FRIŠKOVCA iz Mengša
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za spremstvo, ko so pokojnika v tako velikem številu
pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo Gasilskemu  društvu   Mengeš  in vsem gasilcem,  godbi,-pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti mojega ljubljenega moža, očeta, dedka, brata, tasta, strica in svaka
JOŽETA ŠRAJA pekovskega r.<ojstra iz Radomelj
sprejmite iskreno zahvalo vsi, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in počastili spomin na njegovo delo, poštenje in dobroto.
Iskrena hvala vsem za cvetje ter pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala vsem gasilskim društvom za slovo, Občinski gasilski zvezi Domžale in tov. Marjanu Slatnarju za poslovilne besede. Domačim gasilcem za lepo organiziran pogreb in tov. Acu Starinu za izrečene besede
ob slovesu. Zahvaljujem se tudi pevcem za lepo petje in Mengeški godbi, ter gospodu župniku za lepo opravljen
pogrebni obred. Iskrena zahvala dr. Ivu Pevcu in sestri  Bredi  Kavka za nesebično
pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi sodelavcem „Žito" Ljubljana in pekarne Radomlje.
Vsi njegovi.
MODELIRANJE NOHTOV |
Z metodo TAMI N Al L preprečim grizenje, podaljšam in utrdim ^
!x     lastne nohte. ^      Telefon: 722-578, popoldan.
OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA DOMŽALE, Ljubljanska 58 a
Komisija za delovna razmerja OŠ Venclja Perka Domžale, Ljubljanska c. 58 a, objavlja prosta dela in naloge:
2 SNAŽILK, na nedoločen čas
Nastop dela možen takoj, oz. po dogovoru.
Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
-
n. sol. o. LJUBLJANA, Titova 38
TOZD MEHANIZACIJA n. sol. o. LJUBLJANA, Kajuhova 35
Objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oz. naloge v delavnici v Mengšu in Ljubljani:
- VZDRŽEVALEC KV (več delavcev) Pogoji: kovinostrugar z 8-mesečnimi delovnimi izkušnjami
- VZDRŽEVALEC KV I (več delavcev) Pogoji: avtomehanik z 8-mesečnimi delovnimi izkušnjami
- VZDRŽEVALEC V K (en delavec) Pogoji: avtoličar z izpitom za VK in 8-mesečnim delovnimi izkušnjami
ali avtoličar z 3-letnimi delovnimi izkušnjami
- VODJA ODDELKA I
Pogoji: inženir strojništva z 2-letnimi delovnimi izkušnjami ali tudi brez izkušenj
Delovna razmerja sklepamo za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi SCT Kadrovsko splošni sektor, Vošnjakova 8, Ljubljana.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
LUKOVICA
Lukovica 46
UPOKOJENCI ČRNEGA GRABNA POZOR!
Sporočamo, da je naše Društvo upokojencev Lukovica pričelo z delom v Zadružnem domu (bivši frizerski salon), uradne ure vsak četrtek od 8. do 11. ure.
Članarino za leto 1987 bomo pobirali na običajnih mestih. Tiste člane, ki članarine še niso plačali, obveščamo, da lahko to storijo ob uradnih dnevih na sedežu društva.
J
Vključite sel
Odbor D U Lukovica
SGP GRADBINEC h. sol. o. KRANJ Nazor jeva 1 TOZD GO Kamnik
Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Gradbena operativa KAMNIK, Bakovnik 5 r, objavljamo proste delovne naloge in opravila:
1. 10 ZIDARJEV (KV, PU)
2. 10 TESARJEV (KV, PU)
3. 15 GRADBENIH DELAVCEV
Pogoji ad/1.,
Končana srednja gradbena šola — IV. stopnja ali opravljen tečaj za KV oz. PU, 6 mesecev delovnih izkušenj in dvomesečni poskusni rok. Pogoji ad/3.:
Nepopolna osnovna šola in enomesečni poskusni rok.
Vloge z dokazili o strokovnosti sprejemamo v roku 8 dni od objave na naslov: SGP Gradbinec Kranj, kadrovska služba, Nazorjeva 1. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
J
STRAN 10 OBČINSKI POROČEVALE
ZAHVALA
Ob  smrti  našega  dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica
ROKA GROŠLJA Lišajevega iz Češenika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v dneh njegovega slovesa stali ob strani, nam izrekli besede sožalja in tolažbe. Hvala za darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej bi se radi zahvalili sosedom, g. župniku Mihu Žnidarju za opravljen pogrebni obred. Gasilskemu društvu Dob in nieaovemu predsedniku tov. Cirilu Zupancu, hvala tov. Marjanu Bolharju za izrečene besede slovesa, oktetu TO-SAMA za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste bili v dneh slovesa z nami in ki ste nam kakorkoli pomagali.
Vsi njegovi
Česen ik, 5. 1. 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi -dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
•ANTONA MAKOVCA iz Doba, Župančičeva 18 a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Heliosa Domžale, TOZD Količevo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, nesebično pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Ivu Pevcu za nesebično pomoč v času njegove hude bolezni, govorniku iz Heliosa za poslovilne besede ter gospodu župniku iz Doba za globoke besede ob trenutku slovesa in za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste denarno prispevali v katerekoli namene. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega ljubečega moža, očeta, starega očeta in strica
VINKA KREMPLJA iz Nožic
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam vsestransko pomagali ter nudili vso pomoč. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Se posebna zahvala sosedom Marolt, Grašič in Barbki Rutar za nepozabno pomoč. Hvala tudi gospodu duhovniku Francetu Šuštarj u iz Preserij za lep pogrebni obred in gospodu župniku iz Homca za lepe
molitve in tolažilne besede. Hvala tudi organistki, pevcem, zdravstvenemu domu in vsem, ki ste O3 v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala še govorniku čebelarske družine.
Žalujoči: žena Pepca, sinova z družino in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta in strica
PETRA CERARJA iz Sp. Tustanj 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem ter organizacijam ZB Vrhpolje, ki ste nam izrazili
sožalje in darovali cvetje. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu in negovalnemu osebju iz Moravč in dr. Farkašu za vso skrb in nego v njegovi bolezni. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku iz
Vrhpolj za lepo opravljen obred. Prisrčno hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
MIHA OREHKA Bezjakovega ata iz Žej
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani, ki ste mu darovali cvetje in nam izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se krajanom iz Žej, Gasilskemu društvu Žeje, praporščakom -te/ govornikom Janezu Marnu za tople poslovilne besede, gospodu župniku iz Doba za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Tosame in vsem, ki ste ga spremili v njegov prerani grob. Še enkrat vsem iskrena hvala. ^
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame ter prababice
JOŽEFE BREZNIK p. d. Matičeve Pepce iz Korena nad Krašnjo
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, lepo cvetje in številno udeležbo na njeni zadnji poti. Še posebna zahvala gospodu Balohu za lep pogrebni obred, tov. Šimencu za ganljiv govor
ter Kovačičevima za pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala
Žalujoči: sin Brane z družino in ostalo sorodstvo.
Dragi Ivan, kam si sel, da Te ni med nami v srcih naših še živiš, da nismo sami.
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
IVANA KUHARJA Mihovega Ivana iz Doba
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob nenadnem in bolečem udarcu stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in izrekli sožalja. Zahvala osnovni šoli Josip Broz Tito, Domžale, Helios Domžale, pevcem iz Doba, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred.
Enaka zvahvala velja tudi gasilcem in Cirilu Zupanu za govor ob odprtem grobu, ter sosedom, ki so v najtežjih trenutkih prišli na pomoč. Najlepša hvala vsem tistim, ki ste mu okrasili njegov zadnji dom in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi.
Smrt se izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine življenje je trudno končalo svoj boj. .
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V dnevih brezmejne bolečine, ko nas je 20. 12. 1986 zapustila naša zlata žena, mamica, omika, sestra in teta
PAVLA BRODAR roj. Ovca - Andrejeva Pavla
nismo bili osamljeni. Zahvaljujemo se vam, ki ste ji darovali prelepo cvetje in jo z iskreno žalostjo, s toplo mislijo in besedo pospremili na njeno zadnjo pot.
V globoki žalosti ostajamo: družine — Brodar, Cevka, Demojzes in Ovca
ZAHVALA
Zahvalo izrekamo vsem, ki so nam ob  izgubi  našega dragega moža, očeta, brata, strica in deda
PETRA ROJCA iz Hudega pri Radomljah
izrekli sožalje. Hvala prijateljem in znancem, sodelavcem in pevcem, tovarni LEK, gasilcem, praporščakom, društvu upokojencev, godbi in vsem občanom, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, ter mu
darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo še Občinskemu odboru ZZB NOV Domžale za organizacijo pogreba ter govornikoma za tople poslovilne besede. Vsem izrekamo zahvalo.
Vsi njegovi
Kratko je življenje, stalne sreče ni, oko veselo tudi večkat se orosi.
V SPOMIN
Leto mineva, odkar je kruto pretrgana tvoja življenjska pot, čas ni zmanjšal bolečine in žalosti, neizmerno te pogrešamo. Nikdar te ne bomo pozabili naš dragi mož, očka, sin in brat
BRANE LUKAN iz Mengša
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, in mu  prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi
Lokal imam odprt vsak dan od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Ob večjih naročilih nudim posebne popuste.
RAZPIS
RAZISKOVALNIH NALOG OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
DOMŽALE
V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1986—1990 objavlja Komisija za spremljanje raziskovalnih programov in inovacije pri Občinski raziskovalni skupnosti Domžale, razpis raziskovalnih nalog v občini Domžale, ki jih bo Občinska raziskovalna skupnost (so)financirala v letu 1987.
POGOJI: I.
1. Raziskovalne naloge lahko prijavijo OZD, družbenopolitične skupnosti in organizacije, samoupravne skupnosti ter raziskovalne organizacije.
2. Prijavljene raziskovalne naloge morajo biti usklajene z 2. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1986—1990 in z družbenim planom občine Domžale za obdobje 1986-1990.
3. Vsaka prijavljena naloga mora vsebovati:
— naslov raziskovalnega programa in naloge
— naslov organizacije, ki nalogo opravlja
— priimek in ime vodje raziskovalnega dela ter delovno mesto, ki ga zaseda ter sodelavcev
— izhodišča raziskovalnega dela in namen raziskave
— predvidena uporabnost naloge glede na strokovne in znanstvene dosežke
— pričakovane gospodarske in ekonomske učinke
— predlog strokovnjakov, ki lahko raziskovalno delo recenzirajo.
II-
A: Za naloge, pri katerih je Občinska razsikovalna skupnost sofinancer — predlog finančne konstrukcije: lastna udeležba, delež ORS, udeležba uporabnikov rezultatov naloae. kredit LB za inovacije, drugo.
B: Za naloge, ki temeljijo na usmerjenem raziskovalnem programu za leto 1987 in jih v celoti financira Občinska raziskovalna skupnost (1. Informatika, 2. Študije o
družbenopolitičnem in socialnoekonomskem razvoju občine Domžale), pa predlog finančne konstrukcije.
Prijave sprejema Komisija za spremljanje raziskovalnih programov in inovacije pri Občinski raziskvalni skupnosti Domžale na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Domžale, Ljubljanska c. 36, v roku treh tednov od objave v Občinskem poročevalcu.
RAZPIS ZKO ZA PODELITEV PRIZNANJ
Razpis za podelitev priznanj Zveze kulturnih organizacij občine Domžale za leto 1986 — Listine z umetniškim delom.
1. Zveza kulturnih organizacij občine Domžale razpisuje podelitev priznanj za leto 1986. Listine z umetniškim delom bodo podeljene za posebne dosežke in dolgoletno uspešno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. "
2. Kandidate za podelitev Listine z umetniškim delom predlagajo kulturna društva iz svojih vrst, stalne in občasne skupine, ki niso včlanjene v kulturna društva, družbenopolitične in delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in vse druge organizacije, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo.
3. Listino z umetniškim delom se podeli za posebne dosežke za:
— organiziranje kulturnega življenja
— razvijanje samoupravnega in delegatskega sistema na kulturnem področju
— spodbujanje množičnosti in kakovosti ljubiteljskega kulturnega delovanja
— organiziranje posredovanja kulturnih vrednot
— kulturno vzgojo in strokovno delo
— posamične izjemne ustvarjalne dosežke
— kontinuirano in načrtno programsko-repertoarno politiko
— razvijanje novih vsebin in oblik dela
— analitično in razikovalno delo
— publicistično delo in obveščanje
— kulturno animacijsko delo
— razvijanje kulturnega sodelovanja med skupinami, društvi, OZKO, ustanovami, organizacijami in drugimi družbenimi dejavniki
— razvijanje kulturnega sodelovanja s Slovenci, ki stalno ali začasno živijo zunaj Slovenije
— razvijanje kulturnega sodelovanja z družbenopolitičnimi skupnostmi v Jugoslaviji in stikov s tujino
— arhivsko dokumentacijsko dejavnost
— kulturno dejavnost v okviru LO in družbene samozaščite
— tehnično in operativno delo pri organizaciji kulturnih akcij.
4. Listino z umetniškim delom lahko prejmejo posamezniki, stalne in občasne skupine, klubi, kulturna društva in druge organizacije, ki ljubiteljsko ali poklicno prispevajo k razvijanju kulturne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti ...
5. Predlog za podelitev Listine z umetniškim delom mora vsebovati:
a) Naziv in naslov predlagatelja.
b) Ime in priimek predlaganega kandidata oz. naziv predlagane organizacije, naslov in rojstne podatke kandidata.
c) Podatke o priznanjih in odlikovanjih, ki jih je kandidat že prejel (naziv in leto podelitve).
d) Obrazložitev predloga.
f) Datum sklepa o predlogu in naziv organa, ki je sklenil predlagati kandidata.
g) Žig in podpis predsednika predlagatelja.
6. Podelitev priznanj bo predvidoma v mesecu februarju.
7. Predloge za podelitev priznanj pošljite na naslov: Zveza kulturnih organizacij občine Domžale, Ljubljanska 36, najkasneje do 26. januarja do 14. ure. Prepozno prispelih predlogov ne bomo mogli upoštevati.
DO RAZVOJNI ZAVOD DOMŽALE v ustanavljanju (za SAMOUPRAVNO STANOVANJSKO SKUPNOST) Ljubljanska 76, Domžale
Vabimo interesente za izvajanje vzdrževalnih del za stanovanjski fond v občini Domžale.
Po planu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je za leto 1987 predvidenih sredstev za:
— krovsko kleparska dela
— zidarska dela
— pleskarska dela
— mizarska dela
— keramična dela
— dela na instalacijah vodovoda in centralne kurjave
— elektroinstalacijska dela
— popravila dvigal
34.000.000-18.000.000.-12.000.000.-5.000.000.-5.000.000.-
19.000.000.-4.000.000.-10.000.000.-
Interesenti naj se javijo na razgovor v DO RAZVOJNI ZAVOD DOiVlZALE v ustanavljanju občine Domžale — Samoupravna stanovanjska skupnost. Ljubljanska 76, Domžale, v 15 dneh po objavi v Občinskem poročevalcu.
Družbena samozaščita:
Prazniki so mimo
Nekaj dogodkov iz teh dni:
V Veleblagovnici so dne 25. 12. 1986 prijeli 6-letnega otroka, kateri je hotel nakupovati s fotokopijo 1000 dinarskega bankovca. Denarje pred tem otrok našel. Poizkusiti velja že z mladega .. .
* # *
V noči iz 24. na 25. 12. 1986 je bilo vlomljeno v osebni avtomobil last občana iz Loke pri Mengšu. Storilec je prišel v vozilo, katero je bilo na popravilu pri avtomehaniku ter ukradel avtoradio UNISEF M TTC 85 M in brisalec stekla ter povzročil 100.000 din škode.
* * *
Dne 26. 12. 1986 je ob 18. uri občanka prijavila, da jo je po Domžalah ogrožal voznik osebnega avtomobila Lada, doma iz Ljubljane. Navedeni je nato tudi trčil v obcestni prometni znak in pupinov stožec v križišču Rondo. Ugotovljeno je bilo, da je bil voznik pod vplivom alkohola. Ženski ni storil nič hudega, svojemu avtu in sebi (brez vozniškega dovoljenja bo) — pa precej .. .
* * *
Občanka B. S. iz Blagovice je dne 28. 12. 1986 ob 20.20 uri prosila za pomoč, ker jo je z otrokom iz hiše napodil mož. Ugotovljeno je bilo, da je mož vrgel v lijak kosilo, ženi pa žlico v glavo, oba z otrokom pa napodil iz hiše. On se bo po intervenciji pristojnih organov poboljšal, ona pa bo poskusila bolje kuhati ...
* * *
Dne 28. 12. 1986 v večernem času sta dva neznanca zvabila v Mengeš občana, stanujočega v Ljubljani. Pred tem so popivali v Ljubljani, nato pa nadaljevali v Mengšu. Iz gostinskega lokala so odšli na gozdno pot mimo opekarne, nakar sta oba neznanca oškodovanca vrgla iz osebnega avtomobila, ga podrla na tla in mu iz hlačnega žepa vzela denarnico z denarjem, nakar sta se odpeljala neznanca neznano kam. Ni vsak prijatelj, ki s tabo popiva — že iz izkušenj govori oškodovani . . .
» * #
Občan A. F. iz Lukovice je dne 28. 12. 1986 parkiral v večernih urah svoj osebni avtomobil v Domžalah ter šel k znancem na obisk. Ker vozila ni zaklenil, mu je nekdo v tem času vzel moški plašč, črne barve, izdelek Mura ter žensko usnjeno torbico črne barve, osebne dokumente, denar in prehrambene bone Napredka. Še dobro, da ni v avtu pustil pol banke .. .
Dne 29. 12. 1986 je ob 7.10 uri obležal v Zaborštu G. D. iz Domžal. Navedeni je omagal zaradi vinjenosti tako, da je bilo poklicano vozilo prve pomoči in nudena zdravniška pomoč. Trening pred novim letom je bil zelo naporen .. . Kakšno si imel pa novo leto G. D.?
* * *
Dne 30. 12. 1986 se je v Studi pojavila lisica, ki se je spopadla z domačim psom, nato pa se nekam skrila. Zaradi bojazni, da gre za steklo žival, so zadevo urejali lovci. Kakšen je epilog, lovci? Je bila stekla ali ne?
Dne 30. 12. 1986 okrog 13. uie je prišlo na Rodici do hujše prometne nezgode j v kateri je nastala večja materialna škoda, udeleženci pa so dobili tudi nekaj telesnih poškodb. Mladoletni J. R. je vozil osebni avtomobil Zastava 101 in prehiteval drugo vozilo. Zaradi neprimerne hitrosti ga je pričelo zanašati, nakar je
trčil v obcestni drog javne razsvetljave in prometni znak. Vozilo je pri tem prepolovilo. Razen neprime-ne hitrosti je bila vzrok tudi neizkušenost, saj je bil voznik brez vozniškega dovoljenja (glej priloženo fotografijo). Voziti ni znal, znal pa je spraviti avto v dva kosa. Drago učenje zaletavanja, a ne?
* * *
Dne 1.1. 1987 se je že ob 1.40 uri zgodila prometna nezgoda v Mengšu. Voznik C. M. iz Duplice je vozil osebni avtomobil iz smeri Kamnika po Kamniški cesti in zavijal v semaforiziranem križišču desno v smeri Brnikov. Cesta je bila ta čas poledenela, vendar pravilno posuta. Zaradi neprimerne hitrosti je voznika zaneslo tako, da je trčil v drog semaforja, ga podrl in se nato prevrnil na streho. Telesnih poškodb ni bilo, je pa nastala precejšnja gmotna škoda. Voznik je bil pod vplivom alkohola. Česa možakar C. M. nima več — o tem lahko ugibate ...
* * *
Tudi v Domžalah je ob 6.15 uri istega dne največje posledice utrpel semafor. Voznik N. R. iz Domžal je v križišče Ceste Talcev in Kidričeve pripeljal z neprimerno hitrostjo in pod vplivom alkohola, zaradi česar ga je zaneslo in je trčil v semafor. Skupna škoda je okrog 300.000 din. Pomoč semaforjem so nudili delavci Javne razsvetljave Ljubljana, pomoč državi iz žepa N. R. pa tudi še pride .. .
* * *
Žalosten rekord smo dosegli dne 1.1.1987. Okrog 6. ure zjutraj se je kot prva v Sloveniji zgodila med Moravčami in Drtijo prometna nezgoda s smrtnih izidom. Voznik G. F. je vozil v smeri Moravč z neprimerno hitrostjo ter preblizu desnega roba vozišča. Pri tem je dohitel pešakinjo K. A., katera je hodila po cesti izven naselja, nepravilno po desni strani, - v mraku pa tudi ni nosila kresničke, katero bi po zakonu morala. Vozilo je trčilo v pešakinjo tako, da je ta dobila takšne poškodbe, da je zaradi njih umrla. Žalosten rekord — biti prvi v republiki po takem kriteriju .. .
* * #
Dne 1. 1. 1987 je občanka iz Mengša imela na Kolodvorski ulici v Mengšu parkiran svoj osebni avtomobil, katerega pa ni zaklenila. Neznanec je to izkoristil in ji ukradel radiokasetofon. Zaenkrat ga posluša še on . ..
* * *
Istega dne ob 22.50 uri so klicali na intervencijo na Slamnikarsko cesto v Mengšu. Do spora je prišlo med možem in ženo D. in sicer zaradi otrok, nakar sta se tudi step-la. Predlagana bosta sodniku za prekrške, nakar bosta, kot vedo možje postave,, na miru — do naslednje intervencije . ..
* * *
Ob 23.30 uri istega dne je občan, ki se ni predstavil iz Kamniške 13 v Domžalah sporočil, da ga moti sosed z močno glasbo. Miličniki so ugotovili, da si je dolgčas preganjal M. F. Pri sodniku za prekrške mu tudi ne bo dolgčas.
* * *
Druga prometna nezgoda v tem letu, s smrtnim izidom se je zgodila dne 4. 1. 1987 ob 17.25 uri v Dobu. Voznik osebnega avtomobila A. P. je vozil z neprimerno hitrostjo po magistralni cesti skozi naselje, kjer je omejitev hitrosti 60 km na uro ter prometni znak, ki opozarja na prisotnost pešcev. V tem je cesto prečkal iz njegove leve strani pešec K. I.. Voznik pešca ni pravočasno opazil in je trčil vanj. Druga smrtna žrtev prometa v letošnjem letu . .. Kdo bo naslednji?
Očitno so opozorila objavljena v Poročevalcu pred prazniki zalegla, a ne v takšni meri, da bi lahko bili zadovoljni. Tako,kot smo napovedali Je pokalo na vseh straneh. Pri tem so prednačili predvsem mlajši občani in celo otroci, pa tudi njihovi starši niso popolnoma izvzeti pri tem.
„Otvoritev" je opravila dne 27. 11. 1986 v večernem času skupina mladoletnikov. Očitno zaradi dolgočasja, so z malokalibrsko pištolo last očeta enega od njih, katero je sam izdelal, popestrili dogodke v centru Domžal, tako da so streljali v priložnostne „tarče". Pri tem so povzročili nekaj škode in precej nezadovoljstva občanov. Lahko ugibate, kje je bil tistega dne zaključek za domžalske kavbojce ...
Epilog bo v SPB-1 prvo nadstropje ...
Tudi sicer so največ petard posredovali mlajši. Ne samo po ulicah, ampak je pokalo tudi v okolici šol in celo v šolah so se morali boriti proti razširjanju petard in uporabi teh. Konkretno v osnovni šoli Dob so jih zasegli večje število. Bomb tokrat niso zasegli...
UBOGO NAŠE ZDRAVJE IN TELO, KO RUSKI ZRAK NI DOBER ZA KOLO, SVINJAJO VSI NARAVO IN OKOLJE, STRUPENO HRANO DAJE NAŠE POLJE.
PRIHODNOST ŠPORTA IN NAČIN BO TAK, Z MASKO-GAS, DA NISI PREJ MRTVAK, KER NOČEM BITI ŠE KONTAMINIRAN, SE VOZIM ZDAJ KAR ZAMASKIRAN.
Domače veselje zimskega časa. Kot poroča naš moravski dopisnik Jože Novak so tile zimski dnevi za prašiče zelo nevarni. Poroča o množičnem pomoru teh domačih živali na Moravškem. Osebno se je udeležil domačega praznika pri Vidergarjevih iz Dol priKrašcah (Dvorje). Tehtal je 180 kg, kaj se je pa z njim zgodilo, pa je Jože Novak osebno zabeležil s fotoaparatom. Piše nam, da je na Moravškem v veljavi navada, da mora biti na začetku leta na mizi svinjsko in ne kokošje meso. Svinja namreč tišči z rilcem gospodarstvo naprej, kokoš pa ga brca z nogami nazaj. Prepričani smo, da je Jože Novak pečenice in krvavice d katerih poroča, poizkusil in da je bilo ob domačem prazniku pri Vidergarjevih veselo.
Kdo je bil ogoljufan?
Prijeta je bila ženska, katera je že dalj časa izvrševala kazniva dejanja goljufij na območju več krajev v Sloveniji, med ostalimi tudi na območju občine Domžale. V razgovoru z njo je bilo ugotovljeno, da je izvršila večje število teh dejanj, po evidencah postaje milice pa to ni bilo prijavljeno.
Storilka je goljufala tako, da je obiskovala starejše občane na domu. Predstavljala se jim je kot socialna delavka ali pa da pozna katerega od njihovih sorodnikov. Z izgovorom, da potuje in je ostala brez denarja^je
od občanov dobivala večje ali manjše vsote z obljubo, da jih bo v kratkem vrnila. Običajno je pri teh ogoljufanih občanih puščala oz. jim je „podarila" steklenico kakšne pijače, olje ali podobno. Možno je, da je pri oškodovancih istočasno tudi kakšno stvar ukradla.
Postaja milice prosi vse občane, kateri so bili oškodovani z goljufijami storilke na zgornji fotografiji, pa tega še niso prijavili, da se čimprej zglasijo.
r
Podeljevali bomo priznanja in graje:
Za koga »Zlati slamnik«, za koga »Gorjača rokovnjača«?
Glede na to, da se v naši občini nenehno dogaja marsikaj, kar je vredno pohvale, pa tudi marsikaj, kar velja grajati, se je uredniški odbor Občinskega poročevalca na svoji prvi seji v letu 1987 odločil, da bomo že s prvo letošnjo, številko časopisa pričeli podeljevati kot priznanje za uspešno, kakovostno, ažurno in sploh dobro delo ali ravnanje „Zlati slamnik", za nasprotje od teh vrlin pa bomo podeljevali grajo „Gorjača rokovnjača". Menimo, da je tudi kandidatov za to anti priznanje kar precej. Z obema, priznanjem in grajo pa ne želimo posegati le na področje turizma, pač pa na vsa področja našega dela iz življenja v občini, koder je moč opaziti marsikaj pozitivnega, pa žal tudi prevečkrat precej negativnega. Uredniški odbor ob tem ne želi, da ostane akcija le njegova. Zato vabi občane, da na uredništvo pošiljajo predloge tako za „Zlati slamnik" kot za „Gorjačo rokovnjačo". Vse prispele predloge bomo skrbno in odgovorno obravnavali ter po objektivni presoji oboje podeljevali.
„Zlati slamnik" kot prvi prejmejo delavci železniške postaje Domžale za celoletno in vsestransko skrb pri urejanju postaje in urejene okolice.
TI NESREČNI SMETNJAKI!
Vsak teden, ko ob torkih zvečer postaviš na pločnik smetnjak, se zamisliš in ugotavljaš, ali bo naslednji dan, ko bodo komunalni delavci opravili svoje „na hitro opravljeno delo", smetnjak stal na svojem mestu, ali bo sploh še cel, ker namreč vsak teden spreminja svojo prvotno obliko in držo!
Mimogrede pomisliš; ne glede na dejstvo, da je težko dobiti delovno silo za taka opravila, kot je čiščenje smetnjakov, to še ne pomeni, da morajo delo slabo opraviti. Ali ne bi tudi ti delavci svoje delo kvalitetno opravili, kot drugi na ostalih delovnih mestih, lažjih ali pa še težjih. Res je, da nam je danes v naši gospodarski situaciji cilj več delati, vendar je tudi, boljše delati, saj pričakuješ, da če stroške komunalnih storitev redno plačuješ, da bo tudi delo teh delavcev redno in bolje opravljeno.
Tudi smetnjak naj ima svoje življenjsko dobo in usodo, ali ne?
K. M.
Kot prvi prejmejo „Gorjačo rokovnjačo" pristojni dimnikarji za množično neopravljanje tistega, kar smo z razporedom objavili. Če dimnikarji delajo,tedaj zaračunajo 8-minutno storitev 3.200 din. Za oboje Drejemajo „Gorjačo rokovnjačo".
Domžalska železniška postaja. Prizadevnosti železničarjev (postajenačelnika) gre zahvala, da smo lahko podelili prvi »Zlati slamnik2.
G n ki anj(
ijih<
1
'»epi colii )otr
>rog
rorr
5ob
/pis ipre
han
t
dru, žira ipk 3bv
1
S-.'v; lolc \K" \
'seb :elo itri| as opi l res išk anj Dvr Iruc ion am leg;
\ or VIT av
lelE 'Jej i.