r
Wm

:rm
PEYI SLO VENSKI UST fl SWER1K1
"r0*nMvd-Mgr+ti#mrM*m~ H^itiMf«]
^N0	DTO2INB V JOLEETU; P. & DSU2BE SV. HOHOBJA X
CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE E DENVER, COLO., IN SKX)VENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. •»V™«"*'®
iPtfieial Organ of fpwr Slovenian Organization*:
ŠTEV. (NO.) 180.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 18. SEPTEMBRA THURSDAY, SEPTEMBER 18,
1941
LETNIK (VOL.) L.
Ukaz za streljanje na | ladje osišča v veljavi
mtmk mm
Mornariški tajnik Knox objavil, da prično s tem torkom ameriške ladje streljati. — Predsednik razmotrival s kongresnimi voditelji razveljavljenje nevtralnosti.
Washington, D. C. — Dočim je v ponedeljek mornariški tajnik Knox objavil, da stopi naslednji dan, v torek, v veljavo predsednikov ukaz, da ameriške ladje streljajo na ladje osišča, ako jih najdejo na Atlantiku, se je pa isti dan razpravljalo v vladnih krogih vprašanje, da se nevtralnostni zakon sploh odpravi, da na ta način odpadejo omejitve, katerih se mora vlada še držati pri pošiljanju pomoči Angliji.
Kakor znano, je na podlagi tega zakona prepovedano ameriškim ladjam pluti v pristanišča držav,, ki stoje v vojni, ali pa v taka morja, ki jih predsednik s posebnim proglasom označi kot nevarna, Ta dežela pa je šla pri svoji po--ar.flri. Angliji že taka da leč, je težko govoriti o kaki nevtralnosti ; newyorški župan La Guardia, ki ima veliko besedo pri vladnem obrambnem programu in, ki je eden med prvimi, kateri pritiskajo na aktivnejše ameriško sodelovanje v vojni, se je v ponedeljek na konvenciji legijonarjev v Milwaukee odkrito izrazil takole: "Ne varjate se — ta dežela ni nevtralna."
Razvidi se torej, da je nevtralnost Amerike takorekoč le še na papirju in vodilni krogi zdaj delujejo na to, da se ta maska odvrže ter,da postanejo Zed. države odkrita zaveznica Anglije in njenih zaveznic, četudi dejansko morebiti ne stopijo v vojno. O tem predmetu je imel predsednik v ponedeljek konferenco s kongresnimi voditelji. Objavilo se je, da se ni storil nikak definitiven sklep, vendar pa je pričakovati, da bo kongres v kratkem prejel predlog, naj nevtralnostni zakon razveljavi.
Isti dan se je objavilo, da namerava ta četrtek predsednik v posebni poslanici zahtevati od kongresa nadaljnih šest miljard dolarjev v uporabo pod "lend-lease" zakonom, namreč, da se nabavi materi., jal, ki se bo dajal "na posodo" Angliji in njenim zaveznicam. Doslej je 'bilo v ta namen že odobrenih sedem miljard, kar je nadaljnji dokaz o ne-nev-tralncsti Amerike.
Se najbolj drastičen dokaz o tem pa je podal predsednik s svojim tikazom, naj ameriške ladje streljajo na ladje osišča. Ta ukaz je, kakor znano, izdal predsednik zadnji Četrtek, a zdi se, da je hotela vlada dati o6idčnim napadalnim ladjam dovolj časa, da se umaknejo z Atlantika, kajti ukaz je stopil v veljavo šele ta torek. Uve-Ijavljenje je objavil mornariški tajnik Knox, ko je imel v ponedeljek govor na legijonar-ski konvenciji v Milwaukee. Po njegovi izjavi bodo ameri-
PERZIJSKI ŠAH ODSTOPIL
Umaknil se iz prestolice. — Njegov sin ga nasledil.
London, Anglija. — Iz Irana (Perzije) je prispelo poročilo da je tamkajšnji vladar šah Riza Khan Pahlevi v torek odstopil ter da se je umaknil v neko mesto južno od prestolice Teherana. Njegovo mesto fe zavzel njegov 21 let stari cin
OBRAMBNI PROGRAM BO ZAHTEVAL POTREBŠČINE
Washington, D. C. — Obrambni program bo posegel-še bolj globoko v javno življenje m bo moralo iti zanj dosti potrebščin, ki so zdaj v vsakdanji uporabi. Tako se bo moralo, kakor je objavil produkcijski urad, ustaviti izdelovanje ženskih lasnih igel iz žice ter se bodo morale te nadomestiti z iglami iz lesa ali kake drug* snovi. Odpravljena bo tudi uporalba stanijola (kovinskega papirja), v katerega se zavijajo razna živila, kakor sir, bonboni, itd., ter bo moral njega mesto zavzeti celofan ali kaj podobnega. Iz aluminija s«* sploh ne bo moglo več izdelovati nikako posodje.
-0-
GRKI MORAJO STRADATI
Ankara, Turčija. — Kakor pripoveduje neki nevtralni
Boji najhujši na
leningrajski fronti
Nemci poročajo o porazu 18. tuskih divizij. — Pri Leningradu se morajo boriti za vsako ped zemlje. — Rusi trdijo, da so potopili deset nemških ladij na Baltiku. -
Iz stare domovine
KRATKE VESTI
opazovalec, ki je nedavno pri-. _ ,	, ^	Jspel semkaj iz grške prestolice
Mohammed. Dasi prejšnji Šah Aten, vlada tamkaj taka lako-
ni bil posebno naklonjen Angliji in je menda dajal potuho Nemcem, nastanjenim v Teheranu, vsled česar so tudi angleške in ruske čete na poho-
te jo tb* mesto, ven- miTj,
dar Angleži niso posebno veseli nad poročilom o njegovem odstopu. Njegov sin je namreč, znan kot veseljak, ki najbrž ne bo imel dosti vpliva, in je zato nevarnost, da ne nastane v deželi kaka zmeda.
ta, da ljudje od gladu padajo na cestah. Pomanjkanje se je poostrilo zlasti se zato, ker je ribičem prepovedano, oddalji-ti se od obrežja več kakor pet
PREDOČUJE OGROMNOST IZDATKOV
Milwaukee, Wis. — V nekem govoru ,ki ga je imel tukaj, je John Cudahy, bivši poslanik v Belgiji, predočeval ogromnost izdatkov, ki jih bo imela Amerika, ako se odloči za vstop v vojno. Ako je v zadnji vojni, ko je bila Francija naša zaveznica ter so se ameriške čete z lahkoto izkrcale na njenem obrežju, po trosila Amerika 45 miljard ter imela nato povrhu še rekordno depresijo, kaki stroški bi bili šele zdaj, ko bi morali Amerikanci direktno napasti evropski kontinent, ako bi se hoteli izkrcati, je vprašal in dostavil, da povrhu vsega nima doslej še nihče pravega načrta, kako bi bilo mogoče premagati Nemčijo.
* -o-
PAPEŽ -PRIPOROČA MOLITVE ZA MIR
Vatikan. — Papež Pij je zadnji ponedeljek naslovil na katolike celega sveta_ apel, naj tekom oktobra molijo, da se skrajša vojna. Apel so izročili papeževi zastopniki škofom v posameznih deželah, ki ga bodo objavili vernikom na splošno. Ta apel je podoben, kakor ga je papež izdal za rožni-venski mesec, tekom zadnjih dveh let.
—	Columbus, C). — Deset železniških vozov, napolnjenih z oljem, je izbruhnilo v plamene, ko je vlak, na katerem so se vozili, skočil zadnji ponedeljek v tukajšnji bližini s tira. Velikanski ogenj ko je gorelo okrog 100,000 galebov olja, se je videl skoraj 20 milj daleč.
—	Cungking, Kitajska. — Tukajšnje vojaško poveljstvo je objavilo v ponedeljek, da se je na kitajskem ozemlju, zasedenem od Japoncev, uprlo zadnji teden kakih 30,000 ki-tajskih vojakov, pobilo število japonskih častnikov ter nato! raj o pri tem mestu priboriti
London, Anglija. — V obeh poročilih, ruskih in nemških, se je v torek objavljalo o težkih izgubah, ki sta si jih nasprotnika zadala drug druge-mu. Iz obeh virov se tudi razvidi, da se najhujše bitke vrse se vedno na leningrajski fronti.
Nemško vrhovno poveljstvo objavlja rezultat bitk tekom zadnjih "tednov in pravi, da ie bilo v tem času deloma uničenih, deloma premaganih celih 18 ruskih divizij, kar bi znašalo okrog 270,000 mož. Obe nem dostavlja, da v Ukrajini in pri Leningradu prodiranje uspešno napreduje, dasi si m<v
Že nekaj dni pred vdorom sovražnih čet v Jugoslavijo, je stotine Mariborčanov bežalo iz mesta na deželo. — Profesor Dr. France Trdan, znan tudi ameriškim Slovencem, umrl. — Se druge zapoznele vesti.
prestopilo v Ciang Kai-šekovo armado.	%
- BertfcvSfemSfa: —- V norveški - prestolici Oslo in v
predmestjih se je v ponedeljek odpravilo obsedno stanje, ki je bilo v veljavi teden dni. To je sporočila! nemška časopisna agencija. Tekom tega tedna sta bila dva norveška delavska voditelja usmrčena.
— Manzanillo, Mehika. — Semkaj :je prispel neki japonski paroik, ki je bil prva japonska ladja, ki je pristala v Mehiki tekom poldrugega meseca. Bil. je-težko obložen s tovorom in pošto.
''NADALJNJE OMEJITVE ZA INDUSTRIJO
Washington, D. C. — Med tem, ko se vladni urad, ki ima v oskrbi vojno produkcijo, pripravlja, da bo naložil omejitve v gradbeni industriji, se je pa znatna omejitev že odredila za avtomobilsko industrijo. Zadnji ponedeljek se je izdala
avtomobilskim podjetjim oa- poštev za obrambo.
ške ladje ščitile ladje vseh držav, ki vozijo zaloge med ameriškim kontinentom in Islandijo in imajo povelje, da ujamejo ali razbijejo osiščne pod-mornike ter druge napadalne ladje, ki jih najdejo v teh vedah.
TtHtor. irer Je
Grkov in Britancev že pobegnilo iz dežele v ribiških čolnih. Se v večji stiski kakor domače prebivalstvo pa so britanski vojaki, ki se jim ni posrečilo, aa bi ob umiku pobegnili z Grške. Zdaj se morajo skrivati v raznih gorskih vaseh in v težavah so zlasti zato, ker se za nje ne izdajajo živilske karte, in torej tudi živil ne dobe.
-o- k
PO ŽENI MU BILO DOLGČAS
Chicago, 111. — Dolgčas mu je bilo po ženi. Ta vzrok je navedel 20 let stari Alex. Gel-ler za 3vojo dezertacijo, ko je bil zadnji ponedeljek prijet od tukajšnje policije. Teden prej je med manevri blizu Arcadia, La1§ zapustil svoj artilerijski oddelek ter se vrnil na svoj dom v Chicago, kjer je dobil delo na neki gasolinski postaji. Kakor pa je dejal, je' imel s svojo dezertacijo dober namen: Pričakujejo namreč otroka in hotel je prislužiti dovolj denarja, da bo imela žena za ^bolnišnico, na kar se je nameraval, kot trdi, vrniti k svojemu oddelku.
o-
V JUŽNI AMERIKI SI ZOPET V LASEH
Guayaquil, Ecuador. —Med tukajšnjo republiko "in sosedo Peru so v ponedeljek zopet vzplapolali obmejni spopadi. Kakor ee je namreč tukaj objavilo, so peruvanski aeropla-ni prileteli nad ekvadorsko ozemlje ter" vrgli več bomb. -o-
OSIŠCNIM ČETAM SE IZJALOVIL NAPAD
Kairo, Egipt. — D»ve koloni osiščnih čet ste vdrli zadnji ponedeljek iz Libije preko meje v Egfpt ter se jim je posrečilo, prodreti celih 35 milj daleč. Njih uspeh pa je bil kratek, kajti britanske sile so izvršile na nje protinapad ter ___________ _ __
jih vrgle nazaj v Libijo in jim (Wtne slučaje tračnega napada, in zato se vrli obenem zadale težke izgube.	m0rfe JJ «*« "»»akniti
Nemci vsako ped zemlje.
Rusko poročilo pa govorij je bilo te dni potopljenih na
Baltskem morju deset nemških ladij, od katerih jih je sedem vozilo vojaške transporte. Na leningrajski fronti so bili na neki važni točki, pravi, pognani Nemci v beg ter so na bo jišču pustili na stotine mrtvih, dočim dogodkov na ukrajinski fronti rusko poročilo ne omenja.
redba, po kateri bodo morala decembersko produkcijo avtomobilov znižati za skoraj polovico, namreč od 396,823 avtomobilov, kolikor jih je bilo izdelanih lanski december, na 204,848. Glede omejitve v gradbeni industriji se je razo-delo, da se bodo v bodoče mogle graditi le manjše hiše, vredne do $6,000, češ, da za večja poslopja se ne bo dobil materij al, ker se bo ta uporabil za poslopja, ki pridejo v
FILIPINCI SE VEŽBAJO ZA NAPAD
Oblasti na Filipinih so odredile, da se ima prebivalstvo iiveibati za more
vršijo od časa do časa vaje, pri ka-
„ ______ __________miti v zračna zaklonišča. Slika kafe
prizor ob neki taki vaji.
t
Beg iz Maribora
V ljubljanskem dnevniku "Slovenec" z dne 4. aprila, to je dva dni pred vdorom sovražnih čet v Jugoslavijo, prinaša dopis iz Maribora, v katerem je med drugim tudi sledeče:
Ljudje, ki prihajajo iz dru gih mest zadnje dni v Maribor, kar ne morejo nas Mari-b6rčanov razumeti. V domačem kraju so opažali vedno samo hladnokrvnost in mirnost, pri nas pa srečujejo same preplašene, zbegane obraze. Način, kako smo se Mariborčani držali zadnje dneve, nam nikakor ni v čast t er nam kaže, da smo presneto slabih živcev. In najslabše so se odrezali v tej živčni vojni tisti, ki so se sedaj vedno štulili v prve vrste, se postavljali kot prvaki in kazali največjo korajžo.
M i i _ ~	.
postaji, na cestah, ki peljejo
iz Maribora, povsod smo opažali zadnje dni prizore, ki jih nihče ne bi pričakoval. Nato-vorjeni z vsemi mogočimi kovčki, bisagami zavoji, so se drenjali pri potniških blagajnah, zasedali vlake, polnili avtobuse, osebne avtomobile, iz-voščke in kmečke vozove in vse je drvelo iz mesta na deželo. Ceste so bile polne voznikov, ki so prihajali v Maribor od kdove kako daleč ter se vračali visoko natovorjeni. V bližnji in daljni okolici mesta so oživele vse viničarije in kote, vse so dobile nove goste iz mesta. Meščani, ki Žive že desetletja v mestu ter se sploh Kiso zavedali, da imajo kje na deželi kakšne sorodnike, so se jih sedaj začeli spominjati ter so se začeli seliti k njim. Imenitne mestne gospe, za katere je bilo prej vse. premrlo fino in dobro, se zadovoljujejo sedaj na kmetih s slabimi posteljami, trdo slamo in kmečko hrano. Tisoči so na tak način izginili iz mesta, trgovine s kovčki so v Mariboru vse izpraznjene, da ne dobiš kovčka več za noben denar. Dobiček od preseljevanja pa imajo izvoščki in postresčki in kmečki vozniki.
Čudno, kako je ta panika zajela samo Maribor, dočim je v drugih mestih ne poznajo. Ljubljana ni dosti dalje od meje, kakor Maribor, pa vendar Ljubljančani ne beže iz mesta. Mariborčani, ki se selijo misleč, da varujejo s tem svojo kožo, pa ne pomišljajo, kako škodljivo vplivajo s tem na ostal? someščane in na podeželje, kamor se zatekajo.
-o-
Žrtev posledic vojne Iz Clevelanda,. Ohio, poročajo, da je prejel Rev. Julius Slapšak iz Ljubljane kratko sicer, a pretresljivo sporočilo, da je tam umrl Dr. France Trdan, profesor na škofovih zavodih v St. Vid^ pri Ljublja-
ni, katere je sedaj zasedel Hitler, potem ko je iz njega pregnal dijake in profesorje.
—	Rev. Julius Slapšak je prejel to žalostno vest od svoje matere, katera mu na kratko l-oroča, da je Dr. Fr. Trdan 12. avgusta še pisal domov, toda na Veliki Šmaren, 15. avgusta, je že ležal na mrtvaškem odru.
—	Doma je bil iz Sušja, pri Ribnici. Odkar so nazijj zasedli Gorenjsko in pregnali dijake in profesorje iz škofovih zavodov v St. Vidu, je Dr. Trdan živel v Ljubljani.
Dr. France Trdan je bil star okrog 58 let. Bil je učenjak, poleg tega pa jako vesele narave in tudi šaljivec. Leta 1936 se je nahajal nekaj časa tudi v Ameriki. Mnogim bo poznan po premikajočih slikah iz domovine, katere je v marsikateri naselbini kazal Mr. Grdi-
je v zadnjem času dobavljal
Dr. France Trdan,ki je iz tega namena, da je ameriškim Slovencem podal krasne slike iz domovine, prepotoval menda vso Slovenijo in slikal prizore, ki so jih rhnogi rojaki gledali na platna in jim bodo ostali v večnem spominu. — Škoda moža, o katerem lahko rečemo, da je postal žrtev sedanjih stisk, ki so zajele našo ljubfi domovino, zlasti Slovenijo. -o-
Novejše vesti po "Slavonic Bulletinu"
Poročilo prekooceanskega brzojava javlja, da je Ilo Gaj, državnik Hrvatske in več zastopnikov prišlo v Budimpešto, da z ogrsko vlado vodijo pogovore glede Medjimurja.
"Donau Zeitung" poroča iz Beograda, da je 500 ženskih delavk, 1000 bosanskih rudarjev in 1000 rokodelcev odšlo iz Zagreba v Nemčijo.
Agencija Štefani pa poroča iz Rima, da je Ante Pavelič izdal odlok, da se umetniški paviljon v Zagrebu spremeni v turško mošejo.
Avtomobilska nesreča
V bližini Karlovca je prišlo do hude avtomobilske nesreče. Tovorni avto podružnice pivovarne Union, se je prevrnil v obcestno jamo. Pri tem se je smrtno ponesrečil gostilničar Gjuro Pogačič iz Belaja. Njegova žena in otrok, ki sta se vozila z njima na avtomobilu, sta bila pa hudo ranjena, da so ju morali odpeljati v bolnišnico.
Nesreča
Nesreča je zadela pri delu 21 letnega mizarskega pomočnika Jožeta Zamen-o. Jože je bil zaposlen pri mizarskem mojstru Sršenu v Vodicah, kjer si je po nesreči prereza! žile na desni roki.
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu I"


AMEfUKANSKl SLOVENEC
TTetrtek, 18, septembra 194t
. -. j
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski
uttl Uftsnovljea trta 1991.
EDINOST PUBLISHING PO.
Nubf nredniitrs b npor.1
1848 W. CtnMk RcL, Chicago
TAe /trsi and Me Oldest Slovene Newspaper in America.
Ettjiblithed 1891.
Vsrob*	WQ r	T™"
Zs rtfo Hff		f<nn
		»M
		1 M
	le Is S	rrepo:
»» "V		
Trn jinl -________.		
Zs četrt t*s.....		—i %n
Possmezns iterOks .		i-
iMoed dally, except Sunday, day sad the day aftet hotidsy*
Published by i
EDINOST PUBLISHING JCO.
JLddreM of publication office: 1849 W. Ctrmak RcL, Chicago ijCANAI<Htt
-$5.00
-	2.50
-	L50
For ooe year .....
For half a year —-For three month i
For one year For half a
For three moafha Smgle copy , .
00 . 3.00
-Ji5
wail
in pol^id
ca bitro objavo morajo bW poalaxd na uredništvo ko Uide Hat. — Z« zadnjo Iterflko ▼ tednu je čaa as ^dpiu ae ne dtfn. m
r Mi nismo zato, da bi želeli italijanskemu ljudstvu vojnih grozot. gAmpak, dokler Italijani hodijo s Hitlerjem in mu pomagajo, toliko časa so sokrivci, njegovi po-magači, so odgovorni pri vsem brutalnem modernem barbarstvu in kot take je treba s silo in orožjem ugonobiti. Italijo je treba kaznovati za njen premišljen vstop v vojno na strani Nemčije. Dokler bo italijanski narod zvesto podpiral fašista Mussolinija, mora biti odgovoren za vsa zla dela fašizma in nazizma, ki sta v tej borbi zaveznika.
In Italijanom zgleda, da Angleži nekam prizanašajo. Zakaj in čemu?
pazi nanj in mu ne sme pove- uspeva. — King City in Upper
dati, da gremo ostali v Kansas na novo mašo, ker bi ga to preveč skrbelo, da se nam kaj ne pripeti in take skrbi niso dobre za bolnika. Nadalje sem ji še tudi naročila, naj nas v petek večer pokliče po telefonu in naj pove, kako je oče. Res nas je poklicala in povedala, da lahko gremo brez skrbi, ker se oče kar dobro počuti in naj bomo glede tega brez skrbi.	— (Dalje)
o
V KALIFORNIJO IN NAZAJ
aa eecood daaa matter. November 10, 1925 a« tte poet pfiice at iniaaia. «nd<r the Act of March 2. 1878. .	______
Kaj bo z Italijo?
Zavedamo se, da igrati preroka za kako uredniško mizo in napovedavati to in ono, je nekaj lažjega, kakor pa voditi vojske dejansko na frontah. Na papirju je lahko prikazati vsakorsne načrte, izvesti jih dejansko je nekaj drugega. Toda vendar, Hitler ne bo premagan samo z praznimi obljubami in praznimi besedami, ki jih sipljejo v javnost angleški državniki. Da bo Hitler premagan, ga bo treba udariti, tako udariti, da bo udarec občutljiv, usoden in da bo kaj zalegel. Komarja ubiješ, če le pihneš, gada moraš s kolom pritisniti, da ga pokončaš. Tako je tudi s Hitlerjem. S samimi izjavami, ga ne bodo premagali. Proti njemu bo treba odpreti nove fronte in treba bo resno nastopiti, treba bo žrtvovati vsestransko. Drugače zmage ne bo. Tega bi se morala najbolj zavedati Anglija. Saj s svojim cineanjem tudi sebe postavlja v veliko nevarnost.
Kakor zgleda bodo skušali Nemci ustvariti pozicijsko vojskovanje v Rusiji preko zime. To je seveda, če jih bodo Rusi pri miru pustili, kar je"1 dvomljivo. Mislijo pa Nemci z večjo silo udariti na zapad, da bi tekom zime v Španiji in severni Afriki izvedli svoje načrte, ker v teh' krajih je zima bolj mila in sezona prikladna za vojskovanje. Ali so se Angleži za ta udar pripravili ali ne, ni znano, ampak silna braflMfticfet je na njihovi strani, če se niso. Ne samo, da bi se morali Angleži pripraviti na obrambo proti nemškemu udaru na Afriko, marveč njihova dolžnost je, da bi se morali pripraviti sami na veliko ofenzivo proti osišču. In sicer takoj zdaj. Okrog 15. septembra se tropična vročina v Afriki spremeni. Zdaj že bi morali Angleži s vso silo udariti na italijanske postojanke v Afriki, pognati Italijane iz Afrike, potem pa z vso zračno silo nad Italijo. Razbiti njena mesta, njene luke in potem izkrcati vojsko na italijanskih tleh. Italija je najbolj pripravna za invazijo. Veliko bolj, kot je Francija in Belgija. Prvič Italijani tudi ne bi kazali prevelikega odpora, ker niso posebni vojaki. Hud udar bi Italijo zmešal in kaka revolucija ni izključena. In tako bi zavezniki otvorili fronto proti osišču in končno proti Nemčiji iz juga. Tako bi Nemci končno prišli med dva ognja, na vzhodu bi pritiskali Rusi, na zapadu zavezniki. Taka fronta bo morala prej ali slej nastati, če ne na italijanskih tleh, pa kje drugje, kajti Nemce bo treba v bitkah premagati, kljub vsemu napadanju iz zraka, drugače končne zmage ne bo. In Angleži bodo morali v boj, ker njihovo dosedanje geslo: Let George do it, jim v tej vojski ne bo prineslo zmage.
Italija se nahaja v težkem položaju. Italijanski zastopniki so še v maju opozarjali Hitlerja v Berchtesga-gadenu, da Italija ima komaj živeža do srede oktobra. Na Balkanu bo za Italijo malo, ker tam Nemci odvažajo vse, Jtar se more dobiti. Hitler v Rusiji ni dosedaj dobil še ničesar, sčimer naj bi sitil lačne Italijane, drugi njeni sosedje sami nič nimajo, kar se tiče prehrane, ne Francija ne Španija, kako naj potem pomagajo s prehrano Italiji? Prav resno vprašanje, ki ga bo Italija zelo težko rešila. Nemci sicer silijo Italijane v ofenzivo v Afriki. Toda Afrika, kolikor jo je dostopne Italiji tudi nima ne žita, ne mesa. Ali naj Italijani s praznimi želodci blicajo po Afriki? Iz tega stališča bi Angleži z močnim napadom na Italijo silno učinkovali tudi na moralo italijanskega ljudstva. In Angleži imajo v Sredozemlju precej še nekega brodovja, ki bi Italiji moralo dati gotovega opravka.
Gotova poročila sicer namigujejo, da Angleži nekaj pripravljajo. Ce to niso sama prazna namigavanja, se bo kmalu pokazalo. Ce pa so to le prazna namigavanja potem Angleži igrajo slabo politiko in se zanašajo samo na svojo blokado, misleč, da bodo dosegli nekaj brez vsakih večjih žrtev.
Značilno je tudi, da Angleži se takoj zvežejo z vsakim in Jxwebno povdarjajo, naj se ne sklene separatnega miru. To je sicer prav in dobro, ampak, Angleži naj bi se tudi boljše skupno borili z vsakim zaveznikom, kakor so se doslej. Povfeod zgleda, kakor da Angleži skrbno čuvajo svojo kri, druge pa navdušujejo, kak* naj udarijo in kaj naj store.
RAZNO IZ PUEBLE
Pueblo, Colo.
2e več prijateljic je bilo, kt so me opomnile in rekle :Mary, en dopis si nam dolžna, saj si nam dbljubila, da boš pisala, kako si šla na novo mašo. — Povedala sem jim, da je bilo to že opbano in pa da sedaj ni več novo, jaz pa tedaj nikakor nisem mogla pisati. — Toda', izdelal niso bile s tem zadovoljne, ampak, so me še naprej silile, češ, le daj, le daj, samo da bo kaj brati. — Da torej ne bom več dolžna, sem se odločila da napišem "sledeče vrstice:
2e lansko leto sem vam opisovala, kako smo hodili po Kaliforniji in kaj vse smo videli, kakor vam tudi sporočila, kam t-mo se nameravali podati za letošnje poletje, pa nam je nesrečna bolezen prekrižala vse načrte. Je pač tako, kot pravi pregovor, da človek obrača, Bog pa obrne. — Najprej smo nameravali iti v Salt Lake City, v državo Utah, kjer na Utah univerzi študira naš sin Martin, ki je graduiral in dobil naslov "Master degree." Toda, nikakor nam ni bilo mogoče, iti, ker nas je obiskala težka bolezen in za njo še gjnrt. Moj mož je namreč zbolel 20. marca, 12. aprila se je vlegel in potem ni več vstal. Ko je nam sin pisal, če bo kdo prišel v Utah, sem vse do zadnjega za gotovo menila, da bom šla. Pa mi nikakor ni bilo mogoče zapustiti bolnega moža, zato sem pisala sinu, da nikakor ni mogoče priti in da naj on kmalu pride domov in pojdemo v Kansas na novo mašo. Odpisal mi je, da če se že odpravljamo na novo mašo, naj le gremo in nam ni treba čakati nanj. Takoj sem mu odpisala, da mora on z . nami, kajti, kdo naj vodi avtomobil. Odpisal mi je zopet, da bo 10. junija graduacija in prvi vlak, ki ga bo* mogel po graduaciji dobiti, bo vstopil in se pripeljal domov. — Sporočila sem domačim, naj ga gredo na postajo pričakati, pa so mi otroci rekli: Ne, mama, še vselej si šla ti, kadar je kam šel, ali je odkod prišel. Kaj si bo mislil, če te sedaj ne bo? Zato 3em šla sama na postajo in ga dobila, ko je ravno vstopil iz vlaka. Komaj me je zapazil, je že skočil proti meni in pripomnil: Mama, kakšna pa si, vsa pre-padana? Izgleda, da imaš doma veliko vojno z boleznijo, vi mi pa niste pisali, kako je ata bolan. — Seveda mu ni-
skrbelo in bi ga to lahko oviralo pri učenju. — Rekla sem mu, naj ne zameri,ker ni nihfce prišel za graduacijo, pa je pripomnil, da se je vedno oziral, če bo zagledal kje kak znan obraz, pa le ni bilo nikogar. — Ve, da mu je bilo hudo, kajti, ko je izdelal osmi razred, smo bili vsi zraven, prav tako ko je dvanajst razredov in prav tako smo bili vsi zraven, ko je graduiral na kolegiju, samo sedaj -se nismo mogli udeležiti, dasi bi se bili radi.
Ko prideva domov, ga potiho povedem v bolniško sobo k očetu, kateremu rečem: Glej, Martin (Tini) je prišel iz šole. Pa ga je oče malo pogledal in ga ni spoznal. Bolj ko ga je sin povpraševal ali ga pozna, bolj je oče zatrjeval da ga ne pozna. Ubogi fant, pri bolniški postelje svojega očeta se je z»išil in jokal, čez kake pol ure vstane in zopet stopi k očetu. Oče je med tem prišel malo bolj k sebi in ga je spoznal in oba sta bila tega zelo vesela.. Res, oče ni videl sina že od septembra lanskega leta, pa ga je v težki bolezni zgrešil.
Že poprej smo se z zdravniki pomenili, da bomo dali našega bolnika v 45 milj oddaljeno mesto Colorado Springs, v bolnišnio, ker imajo tam velike stroje z "X" žarki. Te strofe je dal postaviti neki ja ko bfegat mož Spencer Pen ros4, ki je umrl za rakom na želodcu. Pa je namenil en del svojega ogromnega bogastva Glockner bolnišnici in naročil da postavijo te stroje, kakor tudi, da se potrudijo iznajti, kako se ta bolezen začne in na kakšen način, bi se jo moglo uspešno in zanesljivo zdraviti in ozdraviti. — Ker so nam zdravniki svetovali, naj ga damo na te stroje preiskati, smo se odločili in tako smo ga drugi dan, ko je sin prišel domov iz šole, odpeljali v omenjeno bolnišnico. V bolnišnic^^nas že pričakovali. Ko ga je zdravnik pregleda:, pravi, da ga naj pustimo tam en teden, da vsega dobro pregledajo, potem da bodo šele vedeli, kaj je z njim. — Še poprej smo se bili zmenili, da če ga bomo morali pustiti tam, potem bomo že lahko šli v Kansas na novo mašo in tako je bilo. — Ker je šla z njim v bolnišnico v Colorado Springs moja hčerka Elsie, ki je izučena bolniška strežnica, sem se laglje zanesla, da bo vse dobro in sem ji
West Pullman, 111.
(Konec) — Peljali smo se skozi Yemantiko, Fresci, Oakland in Golden Bay most. Golden Bay most je krajši kakor Oakland, je pa višji da gredo pod njim tudi največji parniki. Železni kablji, ki ga drže so pa 24 inčev debeli. Tukaj smo bili z našo vožnjo pri kraju in namenil sem se odpotovati domov v nedeljo, ali v ponedeljek. Pa mi" reče bratova žena, da moram še počakati do torka, ker v ponedeljek da pride njena hči, ki je pri čč. sestrah, zato sem počakal. V ponedeljek 11. avgusta je zares prišla in še ena sestra z njo. Napravili so prav lepo in obilno večerjo, na katero je bil povabljen tudi č. g. Rev. Vodušek in so se tudi povabilu odzvali. Veliko smo si iirieii povedati, samo škoda, da č. g. Vodušek niso imeli dovolj časa, da bi bili delj časa ostali med nami, ker so morali iti na pevske vaje in oni nočejo kaj takega zamuditi. Ob tej priliki so odpeljali s seboj tudi čč. sestre na prenočišče. Ostali smo se še nekoliko pomenkovali ter se nato podali k počitku in tako so se končale moje počitnice.
V dolžnost si štejem, da se ob koncu mojega pisanja zahvalim mojemu bratu in njegovi soprogi za vso postrežbo, ki sem je bil pri njih in od njih deležen. Nasipi ljubi Bog stotero povrne, kajti jaz jim nikakor ne morem tega povrniti, kajti so imeli z menoj veliko sitnosti in poleg vsega še toliko vožnje po Kaliforniji, nad 800 milj dolgo, pa še za to, kar so mi dali, da sem vzel s
Salinas Valley je zelo pripraven za fižol, peso, žito in za živinorejo. V Salinas smo se tudi ustavili, ker so nam morali pripeti še en stroj, kajti proga se je začela močno dvigati. — Mesto Atascadero, kamor smo se kmalu pripeljali, je že za skoro 500 Čevljev višje nad morjem. Tukaj okolu so jako lepi vrtovi in domovi, pa tudi jako lepo farmarsko gredišče. — Santa Margareta je pa pod Santa Lucija gorovjem, je znana po svoji mirni okolici, poraščeni s hrasti. Je zelo prikupno mesto. — Višje gori je Tunnel Six. Tod se pr čenjajo številni predori, skozi gorovje, katerih najdaljši meri 3616 čevljev. Tu je tudi najvišji kraj, koder vozi železnica in je 1340 čevljev nad morjtem, nakar se obrnemo zopet navzdol in privozimo v Serano, južna od Santa Lucia Mountain, odkoder se odpre krasen razgled po dolini San Louis Obispo, kjer se v mestu enakega imena tudi vstavimo. Tukaj je tudi staro špansko mesto in misijon tega imena, katerega so ustanovili leta 1772. Preden prispemo v to meste je tako velik ovinek, da če se voziš v sredini vlaka, lahko vidiš oba konca vlaka, kar je tudi svojevrste zanimivost zlasti za ameriške železnice, ki


med Slovenci po Ameriki
• Californicanje ▼ Chicagi
Chicago, 111. — V ponedeljek so nas obiskali Mrs. Pavlina Strnad in z njo njen sin Mr. Frank Strnad, Jr., iz Bell, California. Z njo ste bile Mrs. Mary Lipoglavšek in njena hčerka Miss Florence Lipoglavšek, obe iz Milwaukee, Wisconsin. Obiskale so nekatere znance v So. Chicagi in Chicagi ter se oglasile tudi v našem uredništvu. Ob tej priliki so si v knjigarni Amer. Slovenca nabrali za spomin na slovensko pesem in godbo slovenskih gramofonskih plošč, katere jih bodo kratkočasile v lepi sončni Kaliforniji. Obenem so si ogledali tudi tiskarno. — Za prijateljski obisk najlepša hvala in pa srečno pot proti Tihem morju!
Srebrna poroka
Cleveland., O. — Zadnji teden sta slavila petindvajsetlet-nico zakonskega življenja Mr. in Mrs. Joseph Plevnik iz 185. ceste. Njuna hčerka Paulina je s svojim soprogom g. polkovni-
kom Mirkom Burjo prispela iz imajo proge po večini izpelja- , Washingtona, da sta častitala tie v ravni črti. Ko se je vlak ijubljenim staršem ob tem
na postaji vstavil, so zopet 'menljivem dnevu, premenili stroj in sicer so ga pridelili k drugemu vlaku, ki je prišal ravno z nasprotne strani in vozil v smeri odkoder smo se pripeljali mi, stroj od tega vlaka so pa pridelili našemu, ki nas je potegnil naprej in privozili smo v Pismo, ki je mesto pri morju. Tu vozi vlak 113 milj poleg mOrja. V Pismu je krasen pomol in je tudi se-verna točka "Daylight trip", s katerim vlakom sem 3e vozil.
Kakih štirinajst milj od Pisma je Guadalupa, ki leži v rodovitni Santa Maria Valley,' kjer zlasti uspeva fižol, sladkorna pesa, ječmen, solata. — Mesto Concepcion je pa blizu
seboj. Jože in hvala za vse!
Mary, stokrat
Rojenice
Pueblo, Colo. — Prijazne vile rojenice so napravile obisk pri družini Mr. in Mrs. Ovečka in jim prinesle v dar zalo hčerko prvorojenko. Srečna mati je hčerka ^Mrs. Rose Levstik. — Prijatelji častitajo! — J. M.
Nagla smrt rojaka
Cleveland, O. — Zadnjo soboto je tukaj nagloma umrl Louis Lauretig, (LavretiČ), iz Shawnee Ave., v starosti 49 let. Rojen je bil v Preserju, tukaj je bival 27 let. Zapušča ženo-, dva sina, sestro in ved
.. . , ,	, . , . sorodnikov, v starem kraju pa
tistega skalovja ob morju,kjer ;dve segtri in več sorodnikov.
se je leta 1923 ameriški rušilec
razbil. — Potem je na prej mesto Gaviota, središče bogatega pridelka orehov
Drugo jutro se pa odpelje- |oIJčnih gajev. Olje kar po ce
smo, ker bi ga potem preveč še posebej naročila, naj dobro v oni dolini to dvoje najbolje
mo na postajo za odhod proti Chicagi. — Naj omenim, da sem se vozil v Kalifornijo kot berač, nazaj grede proti Chicagi, pa kakor gospod in za teše moram zopet zahvaliti mojemu bratu, ki mi je premenil vožni listek za "Stream Line'-' do Los Angeles in od tam do Chicago pa Pullman. Prav srčna hvala Joe tudi za to!
Naj sedaj omenim še to, kaj sem videl do Los Angeles in potem vso pot do Chicage. — San Mateo je prav lepo mesto in lepi domovi. Santa Clara univerza je v sredini mesta in je bilo zgrajeno po jezuitskih misijonarjih leta 1851. Mission Santa Clara je bil pa vpostav-Ijen leta 1771. — St. Joe, Californija je pa bolj industrijsko mesto, zlasti uspeva trgovina sadja, katerega tam silno velike množine konzervirajo. — Mesto Salinas, je zlasti za solato in pa peso, kajti
veh teče od San Joaquin Valley na ladje, ki ga odvažajo drugam. Stari misijon Santa Ynez je bil tukaj zgrajen leta 1804. — Mesto Goleta, katero sledi prejšnjemu, je zopet bogato na orehovih gozdovih, pa tudi fižol zelo obrodi po ta-mošnjih poljih. — Od tu vozimo Še kakih osem milj in že smo v Santa Barbara, ki je silno lepo mesto. Tukaj je bil ustanovljen misijon že leta 1786 in je svetovno znan kraj. Tukaj smo se tudi ustavili. Ko smo se peljali po kratkem odmoru naprej, smo kmalu prišli v Summerland, ki je prav blizu "morja. Tod okolu so izvrtali oljne vrelce po 300, pa tudi do 1000 čevljev globoko pod vodo. — Pride mesto Ventura, odkoder se začne zopet vožnja poleg morja. Tudi tukaj je misijon, ki je bil ustanovljen leta 1782. — Mesto Oxnard je pri Santa Suzana gorovju. Tu-
(Dalje na 4. strani)
Bil je v zadnji vojni v ameriški armadi ter je spadal v zvezo ameriških legijonarjev, kateri in so se udeležili njegovega pogreba.
Nagrade za lepe vrtove
Cleveland, O. — 2e nekaj let sem, se vsako leto vrši pod pokroviteljstvom tukajšnjega časopisa "Cleveland Press" kontest za najlepši vrt. V letošnjem kontestu je dobila prvo nagrado za najlepši vrt Mrs. Frank Ponikvar na Bonna Ave. Drugo nagrado je pa dobila Mrs. Charles Winter,, tudi na Bonna Ave. Pač lepo priznanje našim marljivim gospodinjam.
Pod vlak je skočil
Jenners, Pa. — Dne 3. septembra je tukaj skočil pod vlak rojak Josip Turšič, star 52 let. Dejanje je izvršil, ko je imel iti v New York, kjer so nahaja njegova družina. Kaj je temu vzrok, ni znano. Zapušča ženo, sina in dva brata. V Ameriki je živel 35 let. Doma je bil od Cerknice na Notranjskem.
BREZKORISTNA NAGRADA
(288)
(Metropotttsn Newspaper Service)
TOMMY'S FALL KNOCKED THE BREATH OUT OF HIM. HE LAY MOTIONLESS IN THE PATH OF THE LION. THE CUBS WERE BEWILDERED.
Napisal: EdgarRice Burroughs
TOMMY WAS WINNING HIS REWARD FOR HIS KINDNESS TO THE CUBS BUT" HOW COULO T-ifcSE SNAIL DEFENDERS i ST.;* THE latfOUE 3L*-&£fiNAlir:» J
Padec je Tonimyju vzel zavest. Nepremično je ležal na potu. Mladi levi so bili razdraženi. •
Delovanje njihovih misli je naravna skrivnost, toda razumela sta, da je deček njun prijatelj in da je sedaj v nevarnosti.
Postavila sta se pred Tommvja in njuno renčanje je opozarjalo velikega leva, naj se ustavi.
Tommy je bil deležen nagrade, svojo usmiljcnost nasproti tuna mladičema. Toda kako dolgo bosta mogla zadrževati tega velikana?
Četrtek, 18, septembra 1941
AtaEWKANSKl SLOVENEC
V AMERIKO
naloga danes?
Hitro zbirati finančna sred* stva za pomoč narodu doma.
Naš narod in našo slovensko zemljo ni zadelo samo gorje okupirane zemlje, temveč nas je naš sovražnik napadel zato, da nas takoj, Se pred mirovno konferenco, ubije in popolnoma uniči, da bi imel takrat lažje stališče, češ, slovenskega naroda ni več. Hitler je dal svojim gaulei-terjem na slovenski zemlji ukaz: Iztrebite mi takoj slovenski narod iz teh pokrajin. V treh mesecih rtora biti vsa Štajerska nemška, v najkrajšem času pa cela Slovenija.
Samo iz tega vidika moremo razumeti vse strašno početje Nemcev na Sloveniji danes. To ni zasedba, to je ubijanje naroda, nekaj, česar noben drug narod, tudi srbski, ni doživel.
Zato mora biti vse, kar bi kakorkoli moglo ohraniti narod, vničeno, ali pomorjeno, ali saj tako vničeno, da narod* ne bo mogel kot narod več obstati.
Zato Je pa vsak naš izgnanec na Hrvatskem, zlasti pa visoki tisoči naroda v Srbiji za naš narodni obstoj dragocena kapljica naše narodne krvi, katero moramo mi ameriški Slovenci za vsako ceno, z vsemi, tudi največimi žrtvami, skušati rešiti in ohraniti.
V Zagrebu je bilo še 19. junija nad 15 tisoč našega izobra-ženstva, brez vseh sredstev. Prosili so si od hiše do hiše koščeka kruha. Po Zagrebu so se zbirali mili darovi za nje. Tam je neki Pavle Horvat ustanovil posebno pisarno in poseben odbor iz zagrebških Slovencev, ki so zbirali darove in jih delili tem revežem.
Koliko jih je tam danes, ne vem. Gotovo jih je še mnogo, mnogo več.;"
Toda tudi Zagreb je v stiski za hrano. Se ko sem bil jaz tam, je že primanjkovalo živil, je bilo vse na "karte". Kako je še le danes! Kako bo šele pozimi.
Nekatera poročila najnovejših dni so vedela povedati, da jih hrvaška vlada že izganja. Sicer tega ne verjamem. Če pa jih, pa dela to samo primorana, ker vidi, da še za domačine ne bo kruha.
Tu je že velika potreba nujne in hitre pomoči. Pot za to podporo moramo skušati najti.
Druge pošiljajo nasilno v Južno Srbijo. Ko sem bil še v Rimu, so prišla poročila, da so jih tja prepeljali že nad stotisoČ.
Srbi jih kot dobri bratje sprejemajo ljubeznjivo in pravijo: "Dokler bomo mi imeli skorjo kruha, jo bomo delili z vami, bratje Slovenci."
Toda Srbija je revna, sama zasedena, sama brez kruha. Kje naj dobi strehe za tolike množice? Kje obleke? Kje kruha? Pa sedaj poleti bo že šlo. Kaj bo pozimi? V mrazu? Tisoči bodo morali poginuti, če ne od mraza od lakote, če ne od lakote pa od mraza.
Poročila sicer pravijo, da zahteva Nemčija od Belgrada ogroirtne s vote za preseljevanje Slovencev v Srbijo, ker to naj plača Srbija, ne Nemčija. V koliko so ta poročila točna, nam ni znano. Vendar eno je gotovo, da je v namenih Nemčije naš narod uničiti, torej poskrbeti, da bo v Srbiji i5im preje izhiral in poginil.
Tako je padla na nas ameriške Slovence ogromna sveta, da, najsvetejša dolžnost, da rešimo te uboge trpine na Hrvatskem in v Srbiji smrti za lakoto in smrti za mrazom. In to je danes prva in največja dolžnost. To niso kaki tujci, to so naši lastni ljudji, to so sorodniki ameriških Slovencev, morda najbližji sorodniki. To so naši bivši so-vaščani. sofarani, naši sosed j i, s katerimi smo preživeli naša mlada leta. To smo mi samii
Zato hitimo na to delo zbira
JUGOSLOVANKE NA DELU ZA RDEČI KRIŽ
Strah 3
nja darov, in po tem takoj sku-šajmo svoto za svoto spraviti v Evropo in v domovino, da dobe ti ubogi revčki podporo takoj.
Zima se bliža z naglimi koraki. Hitimo, da jim preskrbimo tople obleke, strehe, zavetja pred mrazom.
Zato pa je s tem nastala za nas nova naloga, da to sami storimo in sicer takoj, da organiziramo svoje lastno zbiranje darov. Slovenci hočemo, da imamo zagotovilo, da bodo slovenski in od Slovencev nabrani denar dobili samo Slovenci na Hrvatskem in v Zagrebu, med vojnimi ujetniki pa zopet samo Slovenci, ki so danes najbolj potrebni. Naš narod danes največ trpi. Pri nas gre za rešitev celega naroda pred popolnim narodnim poginom.
Dokler se tega ne uredi, dokler se Slovencem ne da tega jamstva, bo vsaka prošnja, vsak apel za darove med ameriškimi Slovenci zastonj. Slovenci ne bodo dali, ali saj ne dali v toliki meri, kolikor je njihova dolžnost in kolikor bodo dali, če bo to jamstvo dano. Govoril sem z veliko vodilnimi krogi v New Yor-ku in v Clevelandu, pa sem povsod dobil ta odgovor. Tako misli slovenski narod v Ameriki, in jaz.
Druga zavira je vodstvo Reliefa. Odbor je sestavljen brez zastopnikov slovenske župnijske duhovščine. Že to je velika napaka. Slovenec zaupa predvsem svojemu duhovniku. To se vidi že v vsej politiki v starem kraju, kjer so voditelji naroda že dolga leta nazaj duhovniki.
To sb mora takoj urediti, ker to zahteva nujna potreba naših beguncev in izgnancev.
Jaz predlagam • in bom tudi skušal izvesti, da se med Slovenci nabiranje razdeli.
Bodimo realni politiki in, računajmo z dejstvi. Da bi se dalo delo 50 let danes v enem dnevu podreti, še za misliti ni! Mi smo razdeljeni in drug drugemu ne zaupamo, to je dejstvo in s tem dejstvom moramo računati če hočemo uspeti. Katol. Slovenci smo bili že prevečkrat prevarani in bi bili nerealni ljudje, če bi danes na to pozabili. Katoliški tabor naj uredi svoje zbiranje s svojim odborom na čelu, med seboj, protikatoliški pa svoje s svojim odborom. Oba odbora naj pa sestavita skupen narodni reliefni svet, enakega števila odbornikov obeh strani, ki si naj izvolijo nepristranskega predsednika, da bo vse delo enotno. Ko bi se bilo naše jugo-slov. poslanstvo v preteklosti toliko zanimalo za Slovence, kakor se je za Srbe, bi bilo danes poznalo dejansko stanje med amer. Slovenci in bi bilo pri organiziranju odbora Reliefa videlo, to upoštevalo, in tako pravilno* postopalo in bi ne bilo naredilo te usodne napake, kakor jo je.
In ta razdelitev ni nič slabega. Nasprotno, še dobra in koristna je. Če bodo voditelji obeh strank znali, vzbudili bodo med seboj navdušeno tekmo, katera stranka bo bolj agilna in več nabrala. Že ta tekma-bo nekaj dobrega. En milijon zbrati bo lahkota, če se bo stvar pravilno prijela, krepko prijela, če se navduši ljudi in če se bo znalo vzbuditi zanimanje tudi pri splošni ameriški javnosti, s katero smo ameriški Slovenci ozko povezani kot državljani iste države in z vsem svojim življenjem in delom.
Za katoliške clevelandske Slovence so se sešli clevelandski župniki 28. avgusta in si že izvolili za Ohio svoj pripravljalni odbor v ta namen. Enaki pripravljalni odbori se bodo ustanovili tudi po drugih državah, kjer so Slovenci.
Ker pa treba za tako pobiranje državnega dovoljenja, bodo
ZAPISNIK
seje Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki, Slovenska sekcija.
Jugcslcvar.ke v Chicagi so pod vodstvom Ameriškega Rdečega križa -ustanovile svojo lastno sekcijo, da pomagajo pri relifnem delu za trpečo Ev-* repo. Skupina ima svoje sestanke vsako sredo v glavnem
rradu Rdečega križa, na 60o Sc. Michigan ave., in gornja slika kaže ženske pri enem teh sestankov. Aktivni pri 12m delu ste tudi dve odlični Slovenki, namreč Mrs. Helen Kushar ter Mrs. Kosmerl. Mrs. Kushar je predzadnja na skrajni desni
v czadju. V vrsti, ki sedi pri mizi, obrnjena v ospredje, jc estrta od leve Mrs. P. Cabric, soproga tukajšnjega gen. konzula, ki v sekciji pridno sod=-luje v družbi z Mrs. V. Mar-kovich, soprogo konzula.
se tudi to uredi. Gotovo bodo poskušali urediti celo stvar najprej z že obstoječim reliefnim odborom, ako bo to šlo. Ako ne, bodo morali iskati drugih potov.
Gotovo je pa eno, da na podlagi sedanje ureditve ne bo tistega uspeha, kakoršen mora biti. Ne en milijon, dva milijo-
jih težko spraviti skupaj, samo ako bodo vse delo sprejeli v roke možje, na pravi način in s pravimi ljudmi.
To je toraj naša takojšna in glavna dolžnost danes.
Ali jo bomo izvršili? Kakor sem rekel: prav nič težka ni in ne bo, samo če bomo znali. In
na mora biti naš cilj. In ne bo Bog daj, da bi znali
RAZNOTEROSTI
ITALIJAN3KE ČETE PREVZAMEJO MESTA NA-ZIJSKIH POLICAJEV NA POLJSKEM
London (ONA) — "S. B." — Čete ki štejejo na tisoče italijanskih vojakov so prispele na južno in severno Poljsko, kakor se glasi uradno sporoči lo.
Kot se dalje poroča, so bile italijanske čete poslane nu Poljsko s tega namena,da prevzamejo mesta nazijskih vojakov, ki so bili kot policaji nastavljeni v zasedeni Poljski, tako da bo omogočeno nazi-jem ojačiti svoje čete proti Rusom.
ANEKDOTA
Bogat trgovec je hotel nekoč svoje prijatelje in goste presenetiti z nečim posebnim. Priredil je ples, pa jim je dejal, naj pridejo na to prireditev v kostumih junakov iz romanov Walter j a Scotta.
Charles Dickens je bil med povabljenimi, prišel je in je imel na sebi čisto enostaven frak.
"Dragi prijatelj, v fraku?" je menil razočarano gostitelj. "Katera oseba iz Scotta pa nosi frak?"
Nato Dickens z nasmehom: "Jaz sem "dragi čitatelj", ki ga najdete vendar v vsakem Scot-tovem romanu . . ."
aeroplanom. — Drž. department v Washingtonu je razo-de, da se omenjena prepoved ne preklicuje popolnoma, marveč se je izdala olajšava le zato, da se lahko Amerikanci, ki že dolgo čakajo na povra-tek, lahko odpeljejo domov, vendar pa to store na lastno odgovornost.
-o-
OD KONGRESA ZAHTEVAJO, NAJ SE POSTAVI ZA SVOJO PRAVICO
58 vodilnih osebnosti iz različnih slojev je zadnjo nedeljo podpisalo izjavo, s katero zahtevajo, naj se kongres postavi za svojo pravico, ki mu gre po ustavi, namreč, da sme samo cn napovedati vojno. Ta izjava se je nanašala na objavo, ki jo je izdal predsednik Roosevelt v svojem govoru zadnji četrtek, namreč, ko je dal mornarici Zed. držav ukaz, da ima streljati na ladje osišča, kjer jih najde. Ta ukaz se v izjavi obsoja kot povelje za vojno in je torej predsednik pričel vojno, kar pa se sme zgoditi edino na dovolitev kongresa. Ameriško ljudstvo, tako se povdarja v ustavi, pričakuje od svojih zastopnikov, da takoj podvza-mejo potrebne korake, da se proti njega volji ne zaplete Amerika v vojno.
-o--
INCIDENT ZARADI BELE-
mojce s priporočilom, naj spe-čejo kruh, ki ga ljudje stradajo.
-o-
POLJSKI VOJAK UGLASBIL "V" V PESEM
London (ONA) — "S. B." Marian Hemar, privatni poljski vojak, ki je nekje na srednjem vzhodu, je napravil iz "V" (kar pomeni VICTORY — zmago) pesem, katero je uglasbil. Tako poroča francosko svobodno časopisje. Ta nova pesem se je tudi prvič la na radio iz mesta Cairo Egiptu. Poroča se tudi, da prav dobro zadeta in da se nje melodija kaj kmalu udomačila pri vseh narodih.
-o-
RAZSTAVA UKRAbENIH
PREDMETOV V Kristalni palači V Madridu so odprli razstavo 15.000 umetnostnih predmetov, ki so jih med špansko državljansko vojno pobrali iz zasebnih pa-
Sejo otvori predsednik br Vincent Cainkar ob 10 uri dopoldne dne 19. avgusta 1941, v prostorih glavnega urada KSKJ na naslovu 352 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
Prisotni so: V. Cairkar, Josephine Erjavec, Jos. Zalar, John Gornik, Leo Jurjovec, Wm. Rus, F. J. Wedic, Jauko Rogelj, redni člani odbora in Mary Prisland, predsednica S. 2. Z., kot izredna zastopnica. Skupaj je navzočih osem zastopnikov raznih slovenskih org.-icizacij. Poleg teh iz prijaznosti posetita sejo jolietska rojaka gg. Kuhar in Gospodarič.
1 Predsednik br. Cainkar v otvoritvenem pozdravnem nagovoru izrazi svoje zadovoljstvo ge. Prisland kot prvikrat nav/oči na sejah tega odbora ter izivru upanje, da jo še večkrat vidimo v svoji sredi.
Ker ni ob otvoritvi bil navzoč redni zapisnikar, kateri ca kmalu nato vstopi, to je br. J. Rogelj, je bil za zapisnikarja imenovan Wm. Rus.
Poročilo o svojem poslu poda tajnik br. Jos. Zalar, k^t sledi:
28. junija sem preje', od br. J. Roglja članek: POZIV SLOVENCEV, ga odobril in Ve bil nato priobčen v listih. Za članek zasluži br. Rogelj, direktor publicitete, vse priznanje. Iz državnega urada pa je dobil redne i:i izredne listine in diuge zadeve, katere bode re predložil. Redno poročilo in račune jc treba vsaki mesec izpolnit: in od-poslati. Tako poročilo je bilo poslano za mesec junij 1941.
30. junija 1941 je prejel br. J. Rogelj osnutek listiti: PO-SLOVNICE za pod%ŽPice. S predsednikom sta se dogovorila, da še jih da natisniti samo v angleškem jeziku. Vzorec je pred-in odobren. Istega dne je od g. Blatnika iz Gilbert, za ust&.novitev Mu je poslal vsa potrebna navodila in pojavila.
11. julija je prejel od Pez-dirca iz Clevelanda, Ohio, poročilo, da so organizirali podružnico.
14. julija je g. Škof iz St. Louis, Mo. vprašal za podatke za organiziranje podružnice, katere je prejel. Prejel je pismo
lač in spravili v skladišča v Kataloniji, da bi jih odposlali ali poročilo od predsednika ju-v in ostra nstvo. Med temi pred- goslovanskega odbora ir od Jan-meti je 2000 slik, mnogo drago- ko Roglja je prejel osnutek pra-cenega porcelana, mojstrovine vil, dobro sestavljena, z^.'rar mu srebrarske umetnosti, gobelini, izreka čast in priznanje Pred-laki in druga dela. Ilazstavlje- ložena bodo kasneje ti zoornici ne so tudi razne mojstrovine,j 29. julija je podal nedrobno ki jih je republikanska vlada1 poročilo seji gl. odbora KSKJ, ki poslala v Ženevo. N,amen te) je vse dosedanje delo tega odra zstave je ta, da bi se našli1 bora odobrila. Nikakega pri-preostali lastniki med držav-'spevka pa do sedaj niser mogli ljansko vojno izginulih umet-'napraviti, ker po mnenju držav-nostnih del. nega zavarovalninskega urada —_o--j po neki točki pravil, ki darove
in potem bode tudi njih organizacija storila svojo dolžnost. — Iz tiskarne Ausec Brothers, jo-lietske tvrdke, je prejel naročene POSLOVNICE s poročilom, da jih je tvrdka brezplačno natisnila, kot prispevek pomožni akciji. Vzeto z zahvalo na znanje.
30. julija je poslal poročilo državnemu uradu.
14. avgusta je povabil za pristop nadaljni dve slovenski ustanovi: Progresivne Slovenke in pa Slovensko moško zvezo, od katerih doslej še ni prejel odgovora.
Med časom je prejel od blagajnika Jurjevca priporočilo, da se naj nabavi pobotnice, brez katerih mu je težko poslovati. Odpisal mu je, da naj počaka I seje. Od br. J. Ermenca, člana !odbora pa je prejel priporočilo, da bi se naj v važnih zadevah glasovalo potom "proxy", ker njih organizacija ne more poslati na vsako sejo svojega zastopnika. Glede tega nasveta je mnenja, da tako glasovanje pravila izključujejo, kar mu zbornica pritrdi.
Glede pravil je mnenja, da bi se jih dalo natisniti samo v listih in ne v knjižicah in, da bi se naj dalo napraviti nekakšne kartice, POOBLASTILA za nabiralce prispevkov.
Dalje poroča, da se je doslej ustanovilo osem podružnic in sicer v: Joliet, 111.; Cleveland, Ohio; Chisholm, Minn.; Chicago, 111.; Milwaukee, Wis.; Sheboygan, Wis.; Ely, Minn, in St. Louis, Mo. Iz St. Louisa, Mo. je prejel od nekega brata Hrvata poročilo, da se bodo pridružili naši sekciji.
Slede poročila drugih zastopnikov kot sledi:
V. Cainkar: Kot predsednik lima nič za poročati, kar ni že ta^n^omenil, izvzemši, da je v tiskarni SNPJ naročil uradni papir in koverte, ter ga razposlal na uradnike.
SNPJ gl. odbor je imel akci-30 v razpravi na svoji se.ii, ki je postopanje eksekutive in vse zaključke tega odbora odobril. Mrs. Josephine Erjavec: V glasilu SŽZ. "ZARJA" je že meseca aprila priobčila apel za pomoč in ravnotako apelirala na vse podružnice. Akoravno doslej ni bilo še pravega odziva, upa na najboljše in je prepričana, da se bodo podružnice odzvale.
Janko Rogelj: Seja gl. odbora ABZ je sprejela vse zaključke tega odbora in darovala v blagajno Slovenske sekcije JPO vsoto $500.00.
(Dalje prih.
sko ter se od tam peljati ali s ti odbori skušali najti pota, da,kako nevtralno ladjo, ali pa z
AMERIKANCEM POVRA-TEK OLAJŠAN
London, Anglija. — Tukajšnji ameriški konzul je zadnjo sredo sporočil Amerikancem, ki žive v Angliji, da jim bo dano več prilike za potovanje, ako se žele vrniti domov. Kn-kor je omenil, je namreč ameriški državni department dal dovoljenje, da se lahko vozijo tudi na ladjah bojujočih se držav, ter se zato morejo peljati direktno v Zed. države ali pa v Kanado. Doslej je bilo Amerikancem strogo prepovedano, voziti se z ladjami takih držav, ki so v vojni, in .10 morali zato najprej oditi na Portugal-
GA KRUHA
V španskem pristanišču Va-lenciji je prišlo nedavno do značilnega incidenta. Posadka neke angleške ladje, ki je vrgla sidro v luki, je metala med ljudi koščke belega kruha, ki ga je izstradana množica lovila. Mornarji so metali kruh med ljudi z vzkliki, da ''samo prijatelji Anglije jedo beli kruh . . Ko so ljudje izvedeli, da mečejo mornarji kruh med prebivalstvo na na-se drugi dan zopet zbrali na molu, toda policija je topot preprečila prizore iz prejšnjega dneva. Nato je kapitan neke nemške ladje, ki Lila takisto zasidrana v luki, izročil oblastim nekaj -
— Buy Defense Stamps —
Bonds and
From: Press Section,
Defense Savings Staff, Treasury Department, Washington, D. C,
Tor Immediate Release.
prepoveduje, ni kaj takega mogoče storiti, dokler pravila ne popravijo, kar se bode zgodilo
— Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi revežev v stari domovini. Pobirajte darove za nje!
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, BJA/^ stane samo________________________%5v/v
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko" knjigo ki je bila izdana za št-iridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- ^J dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______» JC
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Stran
=S
Četrtek, 18, septembra 1941 1
Hubert"
ROMAN IZ GOZDOV
Počasi sem lezel pod kmetov klobuk. Bil sem mnogo bolj radoveden na to, koliko jajc bodo znesle kokoši, kakor pa na modrost, ki jo je bogve kateri poslanec izustil v parlamentu. S psoma sem uganjal neumnosti in sem bil vedno zraven, kadar je Padovka prinesla na sonce na dvorišče naše mlade goske, ki so spale čez noč pri kuhinjski peči v loncih, napolnjenih s perjiejem.
Tudi tri panje čebel sem kupil. Od tistega časa Tim ne stopi več na vrt. Zdi pa se tudi, da so čebele Tima prav posebno vzele na muho. Dvakrat je že nosil okrog debelo lice, enkrat pa strašansko zatekel nos. Ce se pripeti kaj takega, ima Padovka praznik, kajti nečloveško mu je škodoželjna.
Pomladni zrak me zelo utrudi. Kadar sem po tri ure v prosti naravi in sedem nato k časopisu, skoraj vedno zadrem-Ijem.
Veliko hodim na izprehod. Saj nimam nobenega dela. Niti na misel mi ne pride, da bi v tem svetlem pomladnem času sedel h knjigam, ali pa za pisalno mizo.
Če pridem do delavcev v gozdu, ali pa do kmetov na polju, navadno obstanem pri njih in jih gledam pri delu. Kaj le mislijo o meni postavaču? Veliko lepega ne. Nadučitelj vse poletje ne gre na izprehod, čeprav bi mu bilo po naporni službi v šoli zelo treba. Boji se kmetov, da bi ga opravljali. Kmet nima zmisla za izprehajanje. Če nima doma ali pa na polju nobenega dela več, gre spat, ali pa sede v krčmi za mizo. Človeka, ki brez namena teka po polju, ima za neumnega. In uverjen je, da bi tako kakor on, morali storiti vsi.
Nekoč sem vprašal mladega fanta, ki je ravno sedel na pluga in grizel svoj kos kruha, ali bi se ne šel rajši malo izpreha-jat.
"Ne," je rekel, "to bi bilo predolgočas-no zame. Toda tako bogat, kakor ste vi, bi rad bil."
. Vprašal sem ga, kaj bi potem delal. Zasmejal se je v zadregi, pa sem le spravil to le iz njega: ko bi bil bogat, bi kar naprej jedel mesene klobase, kupil bi si škornje in dal svoje dekle učit klavirja.
Fant je zopet začel z delom in s pove-šeno glavo šel za plugom. V svoji domišljiji si je ustvaril deveto deželo s klobasami, škornji in dekletom, ki bi igrala na klavir. Nekak načrt za življenje je že bilo to: najljubša jed, lepa obleka in nekaj zmisla za umetnost — više se tudi večina drugih ljudi ne povzpne.
Za mesene klobase mi ni, za škornje tudi ne, čeprav bi jih lahko imel. Česar pa imeti ne morem, ie dekle, ki bi igrala na klavir.
Vedel bi že za tako.
Nesreča s Timom se je zgodila tako, kakor sem slutil že tedaj, ko ga je mladi Čresnik nagovoril, naj mu dovoli, da ga bo naslikal. Pač desetkrat je šel ta niče-murni fant v grad, vselej v svoji najboljši služabniški obleki. "Sejo" ima, je rekel te-
daj. Padovka se je porogljivo in posmehljivo smejala.
"Sejo", je rekla, ima župan z občinskimi možmi; tudi njen prejšnji gospodar je vedno trdil, da ima sejo, kadar je hotel izginiti kam "za oglom". Tim je odgovoril prevzetno, da se s tako neolikano žensko sploh ne razgovarja.
Pripovedoval mi je, da se mora pri teh sejah vedno enako držati. Stoji ob lepem, izrezljanem naslonjaču in drži v roki čašo za sekt. Vselej napolnjeno s pravim sektom. Gospod Čresnik mu natoči vedno lastnoročno. Strašno priljuden da je. To je pripomnil, da je oplazil mene, ker mu še nikoli nisem postregel s sektom. Tim je moral pri slikarju vedno kazati zadovoljen obraz, kar pa mu ni bilo težko, ker je tako lepo ravnal z njim in mu nalival šampanjca; eno nogo je moral prevesiti čez drugo, se muzati in nekoliko po-mežikovati z očmi.
Neki dan mi je rekla celo naša dobra Matilda, da ie Tim že malo preveč ošaben. Čresnik mu je rekel, da je slika sedaj že gotova, da bo najboljša podoba v njegovi zbirki in da jo bodo gotovo ponatisnili v nekem velikem ilustriranem časopisu. —
O Tim, tako kakor tebi, se je zgodilo tudi tvojemu ničemurnemu pradedu luci-ferju, ko je strmoglavil iz nebes v pekel. Neki dan je prišel gospod Čresnik k nam in prinesel s seboj pismo, ki mu ga je poslalo uredništvo nekega lista; v pismu je bilo napisano:
"Vaš srčkani *upi j an jeni lakaj' bo v kratkem natisnjen v našem listu."
"Kako — kako upijanjeni lakaj?" je vprašal Tim in prebledel.
"No", se je smejal gospod Čresnik. "Podobi sem dal tak naslov. Pod njo je namreč napisano: 'Upijanjeni lakaj'."
"Saj to — saj to vendar nisem jaz?"
"Seveda — kdo pa?"
Tim se je zrušil. Lakaj — on — Tim — pa lakaj. Ta podla, nizkotna beseda! In povrhu še 'upijanjen'! To je bilo še bolj nizkotno. Če bi se glasilo saj "opit", ali tudi celo "pijan" — bi v besedi vendar bilo neka i sile. Toda "upijanjen"? Ta beseda pa je neizmerno smešna.
"Če ne spremenite naslova," je rekel Tim, "se ustrelim."
"Nič ne škoduje," je rekel slikar ravnodušno, "slika je že gotova."
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani.)
kaj posebno dobro uspeva sladkorna pesa in pa fižol. — Dalje je mesto Chatsworth, ki je 952 čevljev nad morjem in stoji zapadno od San Fernado Valley. Vlak jo zopet potegne v predor, ki je celih 7369 čevljev dolg. — Potem smo se ustavili v mestu Glendale, kjer smo videli veliko letal in ameriških bombnikov, vsake vrste. Kakih pet minut smo se peljali, pa ni bilo drugega, kot letala, drugo poleg drugega in sam Beg ve, k-oliko tisoč jih je bilo. Kmalu nato smo privozili v Los Angeles, na novo posta-
smo prišli v mesto so klavnice, ki niso prav nič posebnp prikupne za oči, pa tudi za nos ne. — Dalje smo se pripeljali v državo Missouri, ki je prav lepa zemlja, v kateri raste največ koruze. Naj omenim, da se kar pozna, kdo je dober farmar in kdo slab. V Kansas so nekateri že vse preorali in zase j ali s pšenico za drugo leto, nekateri pa imajo se ves letošnji pridelek za mlatiti, da izgleda po njivah, kakor da so kupi gnoja. — Po državi Iowa je pa kar lepo za pogledat. Koruza je tako temno zelena, kakor da bi gledal na morje in tudi po Illinoisu je lepa koruza.
Okolu 7 ure dne 15. avgusta se peljemo skozi Joliet in sem
J. M. Trunk i
jo, ki je stala (samo) 11,000.- .	* i
000 dolarjev in je bila zgraje- f1 ™shl' Sedaj bom pa že kma-i.fo iqqu Ton,	d<>ma> vsekako se dovolj
na leta 1939. Tam smo izstopili in čakali od 6. ure zvečer pa do 8. zvečer ter zasedli California Pullman, ki nas je potegnil proti Chicagi.
Iz Los Angeles smo se odpeljali ko je bila že zvečer tema. Ko smo zjutraj vstali, smo bili že v državi Arizona. To je ena pusta država, kakor Wyoming. New Mexico je nekoliko bolje. Potem smo se pripeljali v El Paso, Texas, kjer sem zopet opazil prav lepo postajo in opazil, da imajo za
zgodaj, da pojdem k sv. maši.
—	Tako sem na svoji poti v Kalifornijo in nazaj napravil zares veliko klobaso, saj sem se vozil skozi trinajst držav in veliko sveta videl, kar je bilo za me prav zanimivo, kakor bi bilo tudi za vsakega drugega.
—	H koncu pozdravim vse Ka-lifornijčane, s katerimi sem se sestal, še posebno pa mojega
in njegovo soprogo
ta politika je trd oreh za vsakega, ki se ob njo obregne.
Vatikan Hrvaške še ni priznal, pač pa priznava še vedno obstoječo jugoslovansko vlado, dasi te vlade ni več v Jugoslaviji in je morala iti v London in bo morda morala iti še kam drugam. Takoj so udarili na Vatikan, pa so udarili le same sebe.
» %
Da med Stalinom in Anglijo
Hitler je ponudil dr. Mačku
pred napadom to, kar ima zdaj Pavelič," ampak dr. Maček je bil dosti značajen, da je odklonil. Pavelič je zagrabil in je zdaj na vrhuncu sijajs.. Ker pa je že prej jedel kruh v Mussolinijevi hiši, da mu ni bilo treba požirati ričeta in še vse kaj hujšega radi Marseil-lesa, je po zasedbi novega tro-na odšel zopet k Mussoliniju, in ker so vsi Hrvati že zato dobri ( ? ?) katoličani, ker so in Ameriko ne more iti vse ka-Hrvati (??), je šel tudi k pa-|kor z žajfo namazano, je po-pežu. Taki, ki so hudi na Pa- 'vsem umevno, in neke vesti že
veliča in njegovo sedanjo vlogo, so bili seve silno hudi tudi na papeža, da je sprejel Pavc-liča, ker to kaže in dokazuje da je Vatikan ves za Mussoli-nija in le sluga laškega diktatorja, in diktatorska je vsa katol. cerkev, in vsak iskren katoličan mora izgubiti vso vero, ko je papež takšen in je katoliška cerkev
danes javljajo, da so težkoče. Stalin se ne bo izpremenil kar čez noč, niti se ne bodo Angleži ali Amerikanci. Zadeva Irana in izhoda v Perzijsko mor-jt utegne delati še dosti preglavic, ako pomaga ruska zima Hitlera zmrzniti. Stalin bo ostal Stalin in Rusija bo ostala Rusija irt ostala pri smernicah Rusije, na kakršne je Ruse
tudi vse, ki so te vrstice brali,
črnce posebno čakalnico in ni-;nstu pa želim mnogo novih na-
šo z belimi skupaj. Naj omenim, da je tudi Texas bolj pusta država. — Kansas, kamor smo se pripeljali iz Texas, je že boljši svet in je zlasti za pšenico, katere je vse polno od Texas, pa skoro do Kansas City, šele tam smo opazili nekoliko koruznih polj, pa je toča tam koruzo že malo poškodovala, vse do skoro 25 milj na daleč. — Mesto Kansas City je tudi precej lepo, zlajti
brata in njegovo soprogo ter . takšna. Silno so bili ogorčeni se jim še enkrat zahvalim za-slovanski katoličani (?) rdeče opozoril že Peter Veliki. Poča-\se, kar so mi dali. Pozdravim pasme m so izgubili vso vero, kajmo.
ako je je še kaj ostalo od krsta sem, in še duše bi lahko pogu-bili, ako bi ne bili prišli po vedi (?) do tega, da le start babe še pravijo, da ima Človek dušo.
ročnikev in dobrih predplač-nikov.
Martin Golobich, zast.
— Nad 100,000 Slovencev, največ starčkov in stark m izgnali naziji iz Slovenije v Srbi- ške"cerkveV Kako °on kot Rim-
Well, papež je Rimljan In človek in ostane Rimljan in človek, dasi sedi na papeževem prestolu, je glava katcli-
jo. Ti reVeži so brez vsakih sredstev. Pomagajmo jim s prispevki! Amerikanski Slovenec sprejema prispevke v ta na-
Žage še vedno niso zgradili; z zidavo še niti začeli niso. Žagar je denar, ki ga je prejel za zavarovalnino, zaklenil v železen predal, od katerega se ne premakne več. Če mu kdo svetuje, naj že vendar začne graditi žago, postane sirov, kriči, češ, da ga hočejo opehariti in mu ukrasti denar. Najbrž ni več pri zdravi pameti. O njegovem sinu nihče ni ničesar slišal.
Sosedova Lizika se je zelo izpremenila. Tiha in boječa ie kar čez noč postala živahna; lišpa se in v nedeljo hodi na ples. Izpremenila se je iz jeze, da jo je Tonče zaradi Bianke tako preziral.
(Dalje prih.)
od tiste straril, ki se gre ven iz men in jih bo izročil odboru mesta, kajti-od strani, s katere Jugoslovanske pomožne orga-
leiBBeiaBBiB
■kRASEN
kateri tvori pripravo, ki ae rabi ob čaia pre-videvanja bolnikov.
Narejen jc po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber** materiala. Visok blixu 11 in-čev. Narejen tako, da ae vsa priprava, kot ivečke, flašlca za blagoslovljeno ♦odo, bata, prtič, žličke zloii v Jail. Nato ae načelna Ttran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvi. Križ je vlit iz lepe svetle medenine.
- Te kriie eo začeli izdelovati pred kratkem kot posebno no-veHteto in se radi praktičnosti zelo prodajajo.
STANE S POŠTNINO: $2.50
Znesek jc poslati v Money ordru aH čeku z naročilom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, - Chicago, Illinois
^SSSagBBBBSEt
lian ali Lah presoja zadevo "Hrvaške" po Hitlerevi In Mussolinijevi milosti, je njegova zadeva osebna zadeva, kakor je to osebna zadeva vsakega Hrvata, ki je zdaj v tretjih nebesih ali celo v devetih nebesih, ko je prišlo do Hrvaške. Osebna papeževa zadeva je, ako je sprejel v avdijenci Paveliča. Tu se lahko repenči-te ako ste morda ogorčeni. Tisti sprejem pa nikakor ni zadeva Vatikana, kolikor je z izrazom "Vatikan" izražena politika katoliške cerkve napram kaki državi. Ako so bili neki j silno ogorčeni radi avdijence Paveliča pri papežu, so bili ogorčeni, ker ne znajo ločiti osebnosti papeža od Vatikana. Napadali so Vatikan, pa so se urezali, kakor se je pokazalo prav te dni.
Italijanska vlada je seve vsa za Hrvaško. Ampak pri Vatikanu je akreditiran jugoslovanski zastopnik in jugoslovanska vlada tudi po vatikanski sodbi še vedno obstaja. Mussoliniju je to trn v peti, in laška vlada je tega jugoslovanskega zastopnika izgnala. Zdaj se je prigodilo, da se je Vatikan postavil po robu laški vladi in se zavzel za pravilno akreditiranega jugoslovanskega zastopnika. Prezgodaj toraj ste napadali Vatikan, ker politika tega Vatikana sicer ne spada med dogme, ampak
Stalin in vsa Rusija je bila vseh zadnjih 20 let silno zapeta in prav posebna zapeta glede vojaške sile. Skrivnosti ni mogel prodreti noben vojaški atešej. Hopkins je po naročihi Roosevelta odšel v Moskvo. Baje je nekaj zvedel, ^n na podlagi njegovih poizvedb sta se sestala Churchill in Roosevelt. Ali je izvedel vso resico, kako je z vojaško silo Staline? Hitler gre le naprej, dasi se Stalin junaško brani. To bi kazalo, da je nekaj na ruski vojni sili, ampak kazalo bi tudi, da ni dosti, ker je Hitle-reva sila večja od Stalinove sile. Zopet pa se je prikazala — zagonetka. Prvič je odpor zagonetna se danes. Drugič je pohod v Iran enaka zagonetka, ker nekaj sil je le treba za ta pohod in bi bile te sile tako potrebne zoper Hitlera. Tretjič je največja zagonetka, da je Stalin pokazal zobe Japoncem, ako bi delali kake težkoče pri amerikanski pomoči skozi Vladivostok. Polne roke ima ta Stalin zoper Hitlera, pa gre še v Iran in kaže pest Japoncem! Navaden človek bi sodil, da morda le blufa, ali pa ima za seboj silo, ki je vsemu svetu le zagonetka. Ta zagonetna Rusija s svojim Stalinom vred!
DR JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST Pregleduje dci in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. rjutraj do 8:30 zvečer.
jf A,<t/.,yt /;..»<Mf.A, $ « t i	,1 ■ >» vi i t -.>» <w	'.AJ A<» - * ■ <	> <*/ ■
Rojak se je čudil
kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pograntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road,	j ;	Chicago, IHinois
IZREDNA PRILIKA
za ljubitelje lepega po vestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest
'Ena božjih Cvetk'
stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo
SO centov
V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vara na razpolago za polovično ceno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo na* pogrebni zavod. Dobite na« podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W

Nove plačilne kniižice
ZA DRUŠTVA K. S. K. J.
Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost 454*3 inčev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirja t pivniki, po kakoršnih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči.
50 knjižic____$8.50 — 100 knjižic----$13.75
Pri višjih naročilih dodaten popust
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.
Chicago, Illinois

sa