Razne novice. * Vstoličenje. Na VelikinoSni pondeljek je prevzvišeni knezoškoi dr. Mihae! Napotnik slovesno vstoličil ob navzočnosti velike množice ljudstva v stolni cerkvi v Mariboru za stotoega prošta inil. gosp. prelata Karola H r i b o v š e k. Na mnoga leta! * Duhovske vesti. Župnijo Sv. Barbara v Halozah je dobil c. g. Ivan V o g r i n, kaplan v St. Petru pri Radgoni. — C. g. Franc S. G o in i 1 š e k, provizor pri Sv. Barbari v Halozah, je prezentiran na župnijo Sv. Peter na Medvedovem selu. — Župnija Stoperce je podeljena tamošnjemu provizorju č. g. Andreju K e č e k. * Proč s predpravicami! Pred dobrimi 50 leti se je kmeeko ljudstvo osvobodilo gdspodarske"-a jarma grajščakov. Zdaj, ko je dobilo ljudstvo novo volilno pravico, gre se za osvobojenje kmeta izpod političnega jarma grajšfiakov in meščanov in uradHikov, gre se za to, da bode kmet prišel do veljavne besede pri postavodaji in vladanju države. V marsikaterih krajih pa še nživajo grajš&aki predpravice, nad katetrim se premalo spodUkamo. Tako 11. pr. imajo nekateri grajščaki v nekaterili krajih pravico ribariti po občinah, kjer niinajo peščice zemlje. Marsikateri stotak bi lahko to neslo občini, ko bi on a imela to pravico in jo dajala v najera. Občina skrbi za ceste, za šole in tako potreDuje dohodkov, ribarenje po njenih potokihj pa ima kak tuj grajšeak, ki čestokrat daleč kje nroč stanuje in da ribarenje v najem kakemu čestokrat ljudstvu sovražnemu eloveku. Neka občina ima skrbeti oziroma prispevati k stroškom za osem šol, pa po občini ima grajšfiak ribarenje. Tn kako strašne kazni se nalagajo tistemu, ki bi se drznil kako ribo vjeti. Tako n. pr. mi je znan slučaj, da je bil neki kmet zaprt tri mesece in je čez 100 K plačal <dobe in zraven še je pol večnosti dragega časa presedel v preiskavi, med tem ko mu je delo doma zaostajalo, in vse to za kakih 15 poštrvi, ki jih predrznil uloviti. Poslanci, na delo, ta predpravica grajščakov je ostanek iz tiste dobe, ko j še vladala pest in surova sila. * KmeČki kandldatje In lilberalni kandidalje. Slovenska kmečka zveza je prepričana, in tft prepriSanje je tudi med liBeralc! splošna razširjenoj 8"a bodo vsi kandidatje, ki so sprejeli njen program, pri volitvah zmagali. Za to je morala Kmečka zveza gledati na to, da so se izbrali kandidatje, ki so tudi sposobni za delo v, državnem zboru. Liberalna Narodna stranka si je lahko zbrala može kot Glaserja, Ježovnika, Robleka, Roša, ker za otovo ve, da ne bodo nikdar sedeli v državni zbornici. Slov. kmečka zveza pa si je v svesti popolne zma^e na celi črti, vsled tega pa tudi ve, da jo čaka d o 1 žn o s t, vse to tudi izpolniti, kar sedaj volilcem obeta. In če hofie to storiti, mora si izbrati za to sposobne rnože! S tega stališča se raorajo soditi kandidatje kraecke stranke in s tega stališča jo trezni Ijudje tndi sodijo. Ce tudi so kandidatje razli&nih stanov. vendar stoje vsl na programu Slovenske kmečke zveze. Liberalci sami so vodstvu kmečke stranke v za- upnih pismih pisali, naj ne gjeda vodstvo sanio na priljubljenost kandidatove osebe, amnak kolikor moprocv na kandidatovo sposobnogt, da se bo na Du..,.6a res za narod tudi kaj storilo. Ta pisma se še nranijo in ce bo treba, bomo nekatere hujskače pvoti našim kandidatom grdo razkrinkali. * Zgodovina shoda t" Mestlnju. LiJoeraloi, združeni s štajerčianci, trobijo sedaj v svet, da si bodo v nedeljo dne 7. aprila .,neodvisni" kmetje postavili kandidata proti kandidatu Slovenske kme6ke zveze. Mogoče, da bo res kateri žborovalec lnislil, da je neodvisen, toda za zastorom je bil shod v Mestinju od celjskih advokatov in liberalnitf učiteljev ia okraja dobro pripravljeu. Na shodu liberalne stranke v Mariboru se je po poročilu ,,Domovme" št. 38 o volilnem okraju Rogatec-Smarje-Kozie obravnavalo tako-le: ,,Predsednik (dr. Kukovec) . . ¦.preide k volilnemu okraju Sinarje, Rogatec in Kozje. Tudi za ta okraj sklene zaupni shod, da postavi Narodna stranka svojega kandidata. V ppštev prideta pri tem nadučitelj Alojz S t r m š e k pri Sv. Petru in pa učitelj Franc F e r 1 i u o v Smarju. A ker jfe klerikalna (reci prav kmečka) stranlka zafiela po svojih časopisih nesramno goujo proti naprednemu učiteljstvu, s m a t r a t a t a d v a s e d a n j i č a s za neprimeren, da bi mogla u s p e š n o nastopiti." Tako torej! Liberaln.ima učiteljerna Strmšeku in Ferlincu še je ta 6as 'frozdje prekislo, usprfia še ni upati, za to hočejo sedaj poslati ,,iieodviOTega" kmeta v boj po blamažo. Kadar pa bo okraj dovolj pripravljen za Strmšeka oziroma Ferlinca, takrat pa lahko ,.neodvisni" pobere šila in kopita ter gre. Stranka je v Mariboru tudi sklenila, prirediti za okraj posebni shod, na katerem posiavi fendidata. In ta shod je \ nedeljo v Mestinju pod tvrdko ,,neodvisni kmetje." Cel shod so pa v resnici pripravili celjski koncipienti po svojem slugi Oroslavu Kušecu. In agitacijo za shod so prevzeli po okraju liberalni ufiitelji. Kušec je že tudi bil tako srečen in je riajzvestejšim smel naznaniti. da so si celjski advokatje izbrali za kandidata izdajico iz vrst Slovenske kmečke zveze. V nedeljo pa se bo lako delalo, kakor da bi se vse dogodilo slui&ajno in neodvisno! * Celjska -Domovina^ v sedanji strankarski strasti vidi in sliši samo tedaj kandidate Slovenske kmefike zveze, kadar se ji zdi, da je treba po njih udariti. Seveda nepošteni starki mnogokrat vdareG tudi spodleti. V zadnji številki bahato vpraša. ali mislijo pač naši Volilci in naši kandidatje o vprašanju ločitve Avstrije in Ogrske ter lahkomiselno trdi: ,,Na volilnih shodih ni še nikdo spreffovoril o tera vprašanju." Seveda, Roš, Glaser, Ježovnik ne bodo govorili o tem vprašanju, ker menda sploh' ne vedo, kaj je ločitev Avstrije od Oprske. Pa6 pa kandidatje Slovenske kmefike zveze posvečajo svojo pozornost tudi temu predmetu in resnicoljubna. ,,Domovina" sama bo vedela, da je n. pr. dr. Koroš e c na shodih pri Sv. Roku in v Trbovljah neusmiljeno bičal Narodno stranko, ki se po svojih govornikih in glasilih izreka brez kakih pd^ojev za ločitev, ker ne pomisli, kaka nevarnost bi ravno vsled tega nastala za jugoslovansko \"prašanje. Sezidal bi se kitajski zid med Slovensko in Hrvatsko. Narodna stranka pač ni v nobenem vprašangu odločno narodna, ,,Domovina" pa gleda na politične nasprotnike. le malokedaj resnicoljubna. Nov načln liberalcev, da bi blatili Kme6ko zvezo ini. njene kandidate, so nepoštena porofiila1 o naših zborovanjih. O vsakem našem zborovanju hočejo razglasiti, da se je ponesrečilo. No, dne 14. maja pa se bo liberalcem ponesreMo. Mi vemo, da kmečka stvar v vseh okrajih dobro stoji. Liberalci delajo le prah! * Slovenski kandidat za mesto Haribor. Zal&no zborovanje o volilnih zadevah mestae skupine Maribor se vrši v soboto dne 6. aprila. * Kmetje, pazite! Libetralna stranka Vam laliko sedaj v volilnem boju vse obljubi, ker ji ne bo fcreba nobene obljube izpolniti. Kakor je gotovo, ne bo noben njenih kandidatov zmagal. Slovenska kmeKka zveza pa sme samo to obetati, kar bo lahko tndi izpolnila. To je razloček! * Zopet preklic. Kadar dr. Kukovec zinje, je nevaniost za stranko in njega. da se blamira. V zadnji ,,Posavski straži" zopet beremn ponižno ;zjavo 3x, Kukovca, v kateri pravi, da v sestavku .,Nar, fjista" z dne 17> marca ni mislil tako, kakor so mnogi razlagali njegove besede. * Poslancema Roblžn in dr. Ploiu je ponujala Narodna stranka kandidature. Ponudbe nista sprejela. Ker jih sedaj kandidira Slovenska kme&ka zveza, ju pa Narodna stranka napada in noslancu Robiču je postavila tudi protikandidata, za P|oja "a pa išCe. Kdor se ukloni dr. Kukovcu, je vse hvale vreden, kdor hoče biti neodvisen, oa je za nič, to je politika Narodne stranke. * Narodnost Narodne strauke. Zadeve notarja Stupica v St. Lenartu. ki je ponujal slovenske glasove vsenemškemu poslancu Malikn zadnji ^Narodni List" ni hotel slovenski javnosti pojasniti. Žakaj ne? Notar Stupica je načelnik okrajnena odbbra Narodne stranke za šentlenarški okraj, torej zelo veljavna oseba v stranki. In ako se dogajajo take re<5i na zelenem lesu . . .? Ne čudimo se, da je največ zborovalcev na shoflih Narodne stranke 'z Stajerčevega tabora. * Jurčičeve spis6 želi kupih Kršč. socijalna zveza v Kariborn. Ponudbe na oredništvo! Mariborski okraj. m Gregoržičeva slavnost v Mariboru. VstopBiee za slavnost, ki se vrši v nedeljo, se dobivajo že v nedeljo popoldne med 2. in 3. uro v ^Citalnici" t Narodnem domu. Zvečer se prodajajo vstopnice od l. ure. m Iz slovenjebistriške okolice se nam porofta: .,Narodni List" mi kmetje zmiraj vračamo, pa npm ga še zmiraj pošiljajo ti celjski gospodje. Mi kmetje si ne moremo pomagati svojim vrafeanjem. Ali imajo t\ eeljski gospodje toliko denarja, da nam pošiliajo ta ,,Narodni Lisf" brezplačno. Celjski gospodje — pa brezplačno! Ta list je ravno tak kakor ptujska krota. V našem okraju itak ni<5 ne opravi. Narodna stranka, mi smo kmetje in bomo volili kandidata Kmečke zveze kmeta Franca Pišek, nosestnik in župan v Hotinjivasi. To je naS kandidat. kmotje, tega bomo volili. Zmaga je naša. — Več kmetov. m Sv. llj v Slov. gor. Pri na» so že v vseh občinah volilni imeniki za državni zbor razpoloženi. Našinci so pridno reklamirali. Vse naše. pošteno kmečko in delavsko ljudstvo bo oddalo svoje glasove kandidatu Slovenske kmečke zveze, kmetu Roškarju. Kakor čujemo, se bode priredil tekom aprila velik volilni shod Kme<5ke zveze za St. Ilj in okolico, na katerem bo govoril naš kmečki kandidat g. Roškar. Ze sedaj je veliko zanimanje za ta shM in za Kme6ko zvezo. Tudi nasprotniki se trudijo za svoje protikmečke in protiljudske stranke, tako n. pr. cirkniški Repnigg, slovenski renepat in po milosti naših glavni načelnik kmetijske podružnice, se zelo trudi za mariborskega Franceljna Giirstmajrerja. Tega mestnega bogatina, ki je le sedaj ob času volitev .,kmetM, ,,kmečki prijatelj" itd., bi torej rad Repnigg volil za poslanca in po njegovi komandi bi ga naj volilo vse naše ljudstvo. Pa ne boš; Ti voli slo bodno Franceljna, magari če ga voli tudi cela eksekutiva odbora kmeti.jske podružnice, mi slovenski kmečki in delavski volilci pa bomo oddali glasove le g. Ivanu Roškarju! Pravijo, da nek pijani srakoperček, ki bi rad bil socialdemokrat, fezi krog niaSih in jim priporoča soclaldemokraškega kandidata. No. ta pa že nič ne opravi. — Južna železnica bi raia šentiljsko postajo povečala. !Ali kaj si neki židje mislijo, da zahtevajo od občin, da naj te po več tisočakov prispevajo k stroškom. Res, žMovska malha ni nikdar polna! Vsako leto fma južna železnica več milijonov dobifika, a Ijudstvo bi ji še naj potem z davčnim denarjem kolodvorske pala6e zidalo! — Tudi pri nas je, v vinogradih zimsM mraz napravil precej škode, a zimske setve so" §e precej flobro oh^ranjene. * DraTinJska dolina. Na belo nedeljo bo miel ItandicTat Slovenske kmeftke zveze g. Franc P i š o k v dravinjski dolini več shodov. Kmetje so tukaj zanj navdušeni in ne zmotijo jih ,tudi Stigerievi a-fitatorji, ki obetajo dravinjski dolini tobak. Mi pa rečemo, ako hočeta tobak saditi, potem Vam tega p. Stieer gotovo ne bo izposloval, kajti on bi tudi na Dunaju moICal, kakor molfii v Gradcu, ali pa bi ga pri važnih predmetih sploh ne bilo zravefl kakor zadnjič. Tudi to zadevo lahko rairno prepustimo g. Pišeku. G. Stiger ve, da ne bo takoj upeljan tobak,, ampak fla se bo naredil najprej poskus, in v to svrho bo aržava vzela v najem posestvo. To posestvo bi baje Sliger rad prepustil državi, seveda ne zastonj! Stigerjn nS za kmeta, ampak za lastne koristi! m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Na Velikonoftno nedeljo je liberalna celjska stranka po svojih isanpnikih pri nekaterih gostilnifiarjih pustila nrilepitl velike zelene plaka.te, s katerimi je vabila na rolilni shod ^neodvisnih" kmetov v gostibii ^ospoda Orosla na L«him r pondeljek dne \. aprila *. fc ob 1,- uri po(poldne; na plakatih je bU podpisan Viktor Glaser, kandidat liberalnih celjskih advokatov, koncipientov in učiteljev. Ta shod je bil brezpomemben. č&z Vse klavern, tako da ni vredno o njem "ovoriti. Vsi so se smejali rekoč: Dobro vemo, da so celjski in drugi liberalci Glaserja za kandidata postavili, zdaj pa rečejo da nneodvisni kmetje"; torej tudi Viktor Glaser — ,,neodvisen kmet"? Neumnost! Vi, celjski in drugi liberalni gospodje, za take aeumneže nas ne smete imeti! Tukajšnje ljudstvo rado in premišljeno bere knjige in časnike, zato pa tudi dobro zna, kako naša slovenska politika stoji, in odločno ugo(varja proti tej advokatski in učiteljski nakani z Mneodvisnimir kmeti!1' Mi kmetje v Lehnu, Rotenbergu, Krecenbahu, v Kumenu A. nismo ,,neodvisni!* Močno smo odvisni od svojih pridnih drvarjev in žagarjev in hlapcev, ki nam pomagajo v gorzdih, pri žagah, na poljih in doma, močno odvisni smo tudi od naših odjemalcev, namreč lesnih kupčevalcev, zakaj oni nam delajo ceno pri deskah, ne tajimo pa tudi, da smo nekateri odvisni od upnikov, od posojilnic in nšparkas" itd. Pojdite torej, gospod Glaser, ,,neddvisnih ^kmetov'' iskat drugam, ne pa k nam. Pri nas jih ni, gotovo tudi ne v Rušah! Ako ste vi, g. Glasar, ,,neodvisen krnet", vas občudujemo in vam iz srca -Sestitamo. Ker pa res kandidirate kot ,,neodvisen kmet", vam povemo v brk, da to ni res, ampak vi kandidirate kot pred vsem od celjske liberalne stranke odvisen kmet. Ca ste vi ,,neodvisen kmet", potem ne poznate naših teženj in potreb, zakaj mi smo v zgoraj označenem smislu odvisni. Mi se oklenemo Kmečke zveze in njenega kandidata kmeta Pišeka, ki hoče smotno kmetom pomagati, in jih resnifino storiti neodvisne od judovskih in drugih liberalnih kapitalistov. So cialdeinokrati hočejo biti neodvisni od Boca, od cesarja in od kmeta! Za to se trudijo, da bi odpravili verft iz šole, iz družine in iz družbe; da bi pokopali cesarstvo in ustanovilisociialistično ljudovlado: se trudijo, da bi odpravili lastninske pravice do gozdov, travnikov, njiv, sploh do zemlje, in aa to učijo v glavnem nemškem svojem listu ,,Vorwarts" z dne 6. dec. • 1891: ,,Niti v smisel nam n& pride, da bi podpirali kmete, če si hočejo ohraniti lastninsko pravico do zemlje. Zetev ne pripada kmetom, ampak vsem ljudem." Glejte, g. Glaser, s tako u6ečimi socialdemokrati se je zvezala pri letošnjih državnozborskih volitvah liberalna stranka, ki je dne 24. marca t. 1. v Mariboru vas za kandidata postavila. Za to vas ne moremo voliti in nočemo. Ko bodete imeli v St. Lovrenškem trgu pri gostilničarju Skačejo svoj volilni shod, se bodete prepriftali. Na svidenje! m Ali je g. Glaser kandidat ljudstva? Ljudstvo ni nikdar mislilo nanj, izbral nam ga je zaupni shod vseh spodnleštajerskih liberalcev dne 24. t. m. v Mariboru in sicer na predlog g. učitelja Lesjaka. V zahvalo za to je Glaser na svojem prvem shodeku tudi obljuboval, da bo za vse šole delal, od ljudske šole pa do vseučilišča. G, Viktor, nekaj časa še bomo vendar pustili med tem preteči, kaj ne? Ampak za nekaj druzega že sedaj delate, g. Glaser! S svojim nastopom, od katere^a niti sami niti vaši podpiratelji ne upajo uspeha, boste oslabili samo slovenske vrste — na korist nemškutarjov! Vi delate proti svojemu sobratu Pišeku v prilog nemškutarske stranke! To bo dobro tudi presodilo naSe narodno Pohorje ter vam obrnilo hrbet. m K nmoru v Studenicah se nam porofia: Marija Mlinarič bila je rojena v Noričju iz znane hiše Žingovičeve. Njenega oeeta in dva> brata so v preteklem tednu zaprli, ker so obdolženi razli5nih hudodelstev. Pripomnimo, da so bili Žingoviči v tem kraju glavni dopisniki in razširjevalci ptujskega ,,Stajerca". Mlinarič omožila se je pred leti na kmetijo k Mlinariču v Orehovce pri. Radgoni, kjer sta živelaj s svojim možem razkošno in se tudi hitro eden drugega naveličala. Seznanila se je z umorjenim kmečkim fantom Slaček-om, s katerim je pobegnila v Maribor in ž njim živela, kaki dve leti v divjem zakonu. Kmetiji pa sta šle rakom žvižgat. Znano je, da je zahajanje v fostilno v Orehovcih, kjer županuje znani Wratschko, tako razvito, kakor menkia pač malokje drugod, in da je v tej vasi zadnja leta prišla cela vrsta kmetij na kant, tako da sta sedaj v Orehovcih le dva kraeta. Kako to? Ljudje se m&vadno vzgledujejo nad svojim predstojnikom in ker pohaja navadno le po gostilnah^, so delali tudi drugi tako. Sevetia niso bili, kakor Wratschko, okr. načelniki in župani. zato so pognali kmetije hitro skozi* grto in prišli na beraško palico. Ptujski okraj. p Iz Roga&ke Slatlne. Oroslav Kušec je prinesel od celjskih liberalnih advokatov celo balo lopakov, kjer kličejo ti ^kmetje" prave kmete na shod v Mestinje. Radovedni smo, koliko tfaših ljudi bo šlo Kušecu na lim. Ako tu koga vprašaš, kdo jd kriv, da sei je slatinska občina razdolila in ima sedaj okolico tako velikanska plačila? Vsak bo odgo voril: To sta kriva Kušec in Vinko Žurtnan! Ker so SlatinCani dosegli svojo občino, ; dosefli so letos tudi svoj krajni šolski svet, in kmefje bo*do na leto morali čez 1000 K več plačevati za šolo, kakor sedaj. In kdo je tega kriv? Kušec in Vinlko Žurman, ker sta zakrivila delitev obCinc. In to krivdo bodoa kmetje britko čutili sto in sto \d. Kušec se je svoje dni v Smarji nau6il liberalnc^a mišljenja in življenja. Le kdorf je tak, kakor od, bode poteffnil za ajim. zavedui kmetle pa nikoOi p Senik. Umrla je 2 t. m. Barbara Keček v staroeli 76 leta. Bila je čez dve leti bolana. Bodi ji nemljica lahka! p Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 1. apr. zvečerokofi 5. ure smo videli ogenj okoli Miklavževske kapele v Jeraza Iemn. Zgorela je gosposka hiša Fišeranerja in še menda dve drngi koči. Od 1. aprila na 2. po nodi pa je zgorela Tchokova viničarija v Gomili v župniji Sv. Bolfenka. Sodimo, da je oboje gotovo vžgala roka mašdevalca. Pri Fr. Stamparju v Vuzmetincih jc nekdo 1. aprila zakuril v škednjn, pa so o pravem času pogasili. p Iz ormoškega okra]a se nam piše: Cetudi smo skraja bili nekateri za g. Kovačeca, smo sedaa, ko je g. Kovačec sam rad odstopil ter s tem pokazal, kako visoko spoštuje disciplino v Kmečki zvezi, vsi navdušeni ža g. dvornega svetnika E1 o j a. Da smo dobili tudi od države prispevek za reeulacijo1 Pesnice, to je v prvi vrsti njegova zasluga. Tudi fie smo se zasebniki obračali dp njega s to ali ono pro~ šnjo, vsako nam je rad izpolnil ter nam v mnogo-* &teyilnih slučajih pomagal. Ko je g. Kovačeo v Ptuj« povedal, da odstopi,t naglašal je, da pozna dobro srce dr. Ploja za kmeta. Tako je res! In zato bomo v našem okraju volili soglasno dr. Ploja! p Haloze. Kakor izvemo. sta nam pridobila dr. P. 1 o j in dr. Korošec za nesreče po toči visoko podporo pri vladi. Vsled tega smo Haložani veseli, da dr. Ploj zopet kandidira v našem okraiu.Naš kandidat mora pri teh volitvah dobiti ve<5 glasov kakor kedaj poprej, p Onnož. Na občnem zborn ormoške ženske podruznice družbe sv. Cirila in Metoda doe 23. sušca izvolilo se je sledeče načelništvo: predsednica gospa Ana Rozina; namestniea gospa Roza Mikl, tajnica gdč. Uršika Euharic; namestnica goapa Ivanka dr. Žižekova; blagajničarka gdč. Jelica Omnlec; nameataica goapa Angela Porekar; za veliko skupSfino gdfc. Milena Lazar. p Pri St. Lovrencn na Dravskem poljn priredi kmetijska podrnžnica shod na belo nedeljo po rani božji službi v Finžgerjevi gostikii. Gorovil bo potovalni ufiltelj g. Ivan Belle. •¦>¦.¦•**¦' ' v*--#*t c V Cirkovcah priredi kmetijska podružnica, ponk na belo nedeljo popoldne po veiemicah v Goljatovi gostilai. Predavalo se bo o spomladanskih kmefskih opravilih in o nameravani vodni zadragL Ysi puaestniki ste povabljeni! Ljutomerski okraj. 1 Kapela pri Badgonl. iTe dni odvedla je c« kr. žandarmerija v zapor Jan. Žingovič in njegova sinova Franoa in Alojzija Zingovič, vsi trije posestniki v Noričji tukajšnje župnije. Obdolženi so raznih hudodelstev kakor požigov, tatvine, goljnfije itd., kar so deloma tudi že priznali. Pri teh hišali je bila glavna agentura za ptujskegia ,,Stajerca" oid njegovega početka sem. Vsiljevali so ga zlasti viničarjem in delavcem. Delavec je moral dati dnino nekaterih dni in potem je dotični dobival ta ptujsM šnopsarsM listič eno leto zastonj. Franc Zingovič j© biil tudi stalni dopisnik tega lističa in se je večkrat tudi z imenom podpisal. Njegov brat Alojz prišel je še rupdeljo 24. m. m. h Kapeli na Roškarjev volilni shod, kjer je sktišal delati nemir, a se mu to ni posrečilo, pa<3 pa je potem izjavil v gostilni g. Horvata, da mora poslati poročilo o shodu ptujskermi ,,Stajercu." Pa za pisanje doma bržcias že ni imel več 6asa, ker ga je že drugo jutro še v postelji! zasegla roka pravice, in ga odvedla v zapor. Pripomnimo še, da je ta tič že bil 2 2 krat prej kaznovan. ,,Stajerc!M pafi ponosen smeš biti na svoje dopis* nike! Ali boš pa skušal tudi to tajiti? 0 obravnavi še bodemo poroftali! 1 Gornjeradgonski okraj. Resna beseda go spodom okrog N.arodne strankfe! Tudi v našem okraju našlo se je par liberalnili razdiralcev, M skušajo zatrositi prepir med tukajšne, dosedaj x slogi in miru nesebično delujoče Slovence tega obmejnega okraja. Gospoda! Ce vam je v resniei kaj mar za naše obmejne okraje, ter ne nosite narodnosti samo na jeziku, tedaj vas prav resno opozarjamoi, da pustite naše bojnie vrste nedotaknj4ene, in 6e vam do sedaj ni bilo za narodno delo nič mar, vsaj ne poskušajte razdirati tega, kar smo si po hudem boju v zadnjih letih priborili. Naša pota so jasno začrtana, in da srao ubrali pravo struno, pričajo naši uspehi zadnjega časa, na katere smo ponosni mi, fn kateri uspehi bi morali v srce razveseliti vsakega pravega rodoljubnfega Slovenca. Niste nas poznali takrat, — to je bilo pred kakimi peftnajstimi leti, — ko srao stali ob robu narodnega yropada, ampak pustili nas takrat lastnej nemilej usodi in nam prorokovali skorajšno narodno smrt. Edino naša č. duhovščina je bila, ki nas v teh hudih časih — ko je stalo naše nemčurstvo na vrhuncu svoje slave, in so se nenasitni Nemci že veselili, da OTai zagospodarijo v našem lepem okraju, a iz nas napravijo sužnje na lastni zemlji — edino ta 5. duhovščina je bila, ki nas kmetov takrat ni zapustila, ampak z nami delala, nas bodrila in z nami vred, v korist naroda žrtvovala neštetokrat tudi lastne koristi in vežkrat z niami tudi trpela. In zda3 pa naj te delavne rodoljube morda zapustimo in začnemo delati proti njim? Samo za rto, da morda pridobimo s tem kakega neznačajnega nemčurja na svojo stran? Ne in stokrat ne! Mi naše nemčurje predobro poznamo in smo ž njimi že davno obrafunali, dobro vedoč, da je ime njemškufar-liberalec nerazdružljivo. Ce njih hočete spreobračati vi, slobodno vam; te vam drage volje prepustimo, in če bi bili delavni rodoQ|u.bi, bi vam zaklicaft v spoofin pregovor: Kdor se med otrobe meša, tega svinje požro! Tako pa?? Upamn, da te vrstice zadostujejo, ker imamo nujnejšega dela *z našimi narodnimi nar sprotniki, a če ne bo miru, poslužili se bodemo ostrejšega orožja, ki bi pa vtecnilo imeti jako elabe posledioe za dva glavna, v tem okraju bivajoča lcokrvodja Narodne gtranke, bolje l-ečeno, stratijke nrfa- dih grobokopov našega miletia naroda. Tedaj proč roko od našega okraja, vi vsiljivi prijatelji (?), sovražnikov bodemo se že sami branili! Z. in T. 1 Sv. Križ na Murskem polju. V poročilu veselice našega bralnega društva v ,,Slov. Gosp." št. 8 se je po nevednosti vrinila neka pomota. Stavek: 6. g. kaplan Stuhec so nam s svojim kinematografom razkazovali razne slike iz Siama, katere je po slal g. inžener Lupša, naj se razume tako: ta kiaematograf je g. dr. Grosman, odvetnik v Ljutomeru, bralnemu društvu pri Sv. Juriju daroval z vsemi slikami vred,, cela stvar je njega stala 200 kron. Torej naša zahvala gre v prvi vrsti v tem oziru 2. dr. Grosmanu. Shod pri Kapeli je vsestranski uspel. Zborovalci so x navdušenjem sprejeli kandidaturo g. Roškarja. . 1 Pristopajte h Kmečki zvezi. Kmet Andrej Zniderič je kar na enkrat v domači vasi v IljaŠevcih 20 udov pridobil. Živeli posnemalci! Slovenjegraški okraj. * Smartin pri Slov. Gradcu. Odkar sem • amostalen kmet, sem naročen na vaš list. Za to tudi poznam vaše poslance in veseli me, da ". R 0 b i č kandidira v našem okraju. Marsikateri kmet menda tega ne ve, da je ravno g. Robič dosegel, da se je leta 1896 zemljiški davek znižal za Štajersko za 276.195 goldinarjeV, ne kron! To je tudi toliko vredno kakor kak dvojezi&ni pečat in mi kmetje moramo take poslance držati! L. 1901 pa je! prinesel nam »Slov. Gosp." vest, da se je gosp. Robič tudi veliko tpudil, da se doseže postava 0 prenosu premičnin.. In res se je tudi dosegla! S to postavo so se dale manjšim posestnikom olajšave pri prepisu zemljišč in posesti sploh! To je za nas kmete tudi zelo važno. Ko bom imel čas, še bom tudi drur-e zasluge povedal. Sedaj rečem samo to: Kmetje ne dajmo se motiti po sladkih agentih. iz Slovenjgradca, ampak pomislimo, Robič je že veliko za nas storil, proti nam pa nikdar nič! s St. 11] pod Tnrjakom. Na belo nedeljo 7. aprila bo tukajšnje bralno društvo p>> večernicah p iredilo predstavo nKukovica modra ptiea". Veselo bodo sprejrti in prijetno zabavani vsi člani in po njih vpeljani gostje. Na svidenje! Celjski okraj. e Naš shod v Trbovliah. Katoliško-narodni kmetje in krščansko-socialni delavci imajo v nedeljo dne 7. aprila skupen zaupni shod. c Volilni boj v Trbovljah. Najhujši volilni boj je gotovo na Spodnjem Štajerskem posebno v volilnem okraju Brežice-Sevnica-Laški trg. Največja ko lobocija pa je v Trbovljah. Po nastopu Narodne stranke, rešiteljice slovenskega ljudatva na Stajerskem, jelo se je tudi pri nas kršč.-socialno delavstvo in kmečko ljudstvo istega mišljenja gibati in stopilo je pogumno v bojno vrsto, da krepko odbija navale svojih sovražnikov. Narodna stranka poskuša na vse mogo6e načine izpodkopati krščanskosocialna tla in ugonobiti trezno mišljenje delavstva. Pri javnem društvenem zborovanju bralnega in delavskega društva pokazali so pristaši Narodne stranke svojo podlost in zaničevanje do nižjih slojev. Ker se botto oni kričači, ki so Drestopili točke javnih društvenih zborovanj morali zagovarjati pred sodiščem, prestrašili so se gospodje okrog Narodne stranke in sedaj poskušajo na razne načine to udušiti. Zugajo posameznim osebam, da bi s tem uni6ili naš energičen nastop. Lazijo okro' rrospoda rudniškega ravnatelja, da bi na kakoršenkoli način za-» črnili one, ki so pri premogokopu v službi in stoje pogumno na naši strani. Toda gospodje okrog Narodne stranke, ne mislite^ da smo mi tako neumniL Mi dobro vemo, da, dokler bomo svojo službo zvesto opravljali kot do sedaj, se nam ne more najmanjše hudo pripetiti; kadar pa smo prosti, smemo politizirati poljubno; če bomo pa presto,pili paragrafe kot ste jih vi, se bomo zagovarjali pred sodiš&em, aikakor pa ne pri rudniškem ravnateljstvu. Le nasprotujte nam v službenem oziru, s tem pokažete, da nam politično ne raorete do živega. Seveda, če bi stali na vaši strani, potem, kaj ne, bi nas gotovo hvalili. Idite nas tožit, karaor se vam poljubi in če se postavite vsi na glavo, ne odnehamo niti za las od svojega dela. Naš uspeh se bo pokazal 14. maja. Krščanskosocialno delavstvo in tebe, kmet, pa pozivljamo, da storiš svojo dolžnost in neustrašeno stojiš na stališču svojega prepričanja! Ne dati ši udušiti svojega mišljenja, 0 katerem smo prepričani, da je edino pravo! Živela Kmečka zveza! Zivelo kršfianskosocialno delavstvo! c Gotovlje pri Zalcu. Tukaj smo nasprotniki g. Robleka zaradi te<m, ker rra kandidira protiljudska stranka koncipientov in liberalnih učiteljev in ker vemo, da bi moral Roblek plesati, kakor bi general Kukovec hotel. V kako družbo je prišel -. Roblek, se razvidi tudi iz tega, da nje^ovi a^itatorji lažejo okoli, da jo dr. Korošec novzrofiil nizko ceno hmelja. Vsakemu lahko zabrusite v obraz ime lažnik, ki vam ka.j takega pove, ker na taki ceni so k večjemu sokrivi hmoljski trrrovci, ne pa politiki. Tudi 0 dr. Povaleju trosijo laž, da je ,,financer", ki dela davke. Še enega krajoarja davka ni prednisal nikomur v svojem življenju, kajti to delajo davfini nradniki, no pa finančni komisar. Zaman se .trudijo Roblekovi agitatorji, da bi Robleka spravili na poslaniški stol. Da, ako bi ne bil pri liberalni stranki, ki bo ga komandirala, bi šlo, tako pa nikdar ne. In če bo Petriftek še celo vrsto noresničnih dopisov poslal v MNaFod" 0 žalskem kaplann, ba dosegel ravno nasprotno! (Dostavek uredništva: Kakor nam gotoveljski dopisnik ob tej priliki piše, se ožji prijatelji Roblekovi hudujejo niad ,,Slov. Gosp.", ker je Robleku pčital bolezen. Mi na (0 odgovnrjflmo. da mu nismo 0 č i t a 1 i bolehnosti, ampak samo p 0 n 0v i 1 i njegovo lastno javno trditev, da je bolehen, vsled česar bi moral kmalu odložiti mandat, četudi bi bil izvoljen. Nj&govo lastno javno trditev vendar smemo ponoviti, posebno 6e Roblek s tem ob enem naznanja, da bo kmalu zopet volitev. Za nekaj mesecev ali za eno leto samo vendar ni treba takeaa razburjenja zanašati med ljudstvo! To boido nam g. Roblek in njegovi prijatelji, ako trezno sodijo, aotovo tudi sami potrdili.) c Dol pri Hraslniku. Dolga in hkida zima, ki nas je mučila skozi tri mesece, se sedaj poslavlja od nas. Ce tudi nerada, morala se bo vendar umakniti toplim žarkom pomladnega solnca. Prišla bo pomlad. Vstajenje v naravi. Nekaj enake^a se naru kaže tudi v narodnem oziru. Bliža se tudi tukaj dan vstajenja, dan 14. majnika, ki bo odločilen za dobo dolgih šest let. Tudi nas tlačijo in ovirajo razne nasprotujoče stranke, zlasti «nrnibni liberalizem, pod čigar okriljem se nahaja Narodna stranka, katera si je vzela \ nalog, pri nas na Stajerskem razdreti slogo in mir med ljudstvom, ter z zvijačo in hinavstvom preslepiti ljudstvo, da bi ob času volitev ^lasovalo za njenega kandidata. Toda naše ljudstvo pozna liberalce, kajti njihovi bratci na Francoskem so nam lepo pokazaJi kaj znajo napraviti v državi. Vsak zaveden kmet bo ob času volitev pokazal liberalcu figo ter volil kandidata katoliške stranke. Tukaj pri nas bijemo vroč boj z Narodno stranko, ker ima ista v naši bližini v Hrastniku svoje gnezdo, kjer biva njen kandidat. V tem važnem, skoro obupnem času, nam je prišla na pomoč novo ustanovIjena Kmečka zveza, katero radostno pozdravljamo kot edino rešiteljco kmečkega stanai. Nfeni shodi na Laškem in v Trbovljah so nam pokazali z obilno udeležbo, da naše ljudstvo še ni izgubilo katoliškega mišljenija kakor to liberalci računajb in želijo. Pa6 pa se je pokazala na teh shodih Narodna stranka v vsej svoji nagoti in ostudnosti s svoaim očitnim zabavljanjem in motenjem miru. Zlasti pa smo si zapomnili iz trboveljskega shoda imeni Roš in pa dolski študent, za zadnjega bi bilo najbolje. da odrine nazaj v šolo hlače trgat in prazno slamo mlatit, saj za druga itak ni, da nam vsaj zrra™ delal ne bo in pa svojim skrbnim roditeljem toliko bridkih ur in skrbi napravljal. Dobro bi bilo, ko bi Kmečka zveza tudi pri nas priredila javen shod. Tudi dolski kmetje in delavci bomo stopili pod njen prapor ier šli pogumno v volilni boj za mo^r~n, kandidata g. dr. J. Benkoviča. Živela Kmečka zfreza in njen kandidat! Liberalni Roš pa naj gre v koš! c Iz Gornjesavlnjlske doline. Pri nas bomo šli vsi radi volit g^ proi. Robica, njegovo delovanje že poznamo, 0 Ježovniku pa ne slišimo nič tak^^a, da bi ga za poslanca priporoeilo. Iz naše doline gre mnogo ljudi v Ameriko. O Robiču smo čitali, da se je veliko trudil pri domovinski postavi, da je vsaj nekoliko boljša, za to upamo, da bo nam tudi v tem vprašanju, ki je za nas take važnosti, šel na roko. Imamo tudi nekaj krajevnih želj, katere bomo g. kandidatu povedali, kakor hitro pride med nas! c St. MLklavž nad Laškem. Zupnijski travniki, ki jih je plaz čisto razril in raztrgal, so se 3. aprila za6eli popravljati. Občani marija<rrške občine in soisednjili ob6in, kojih posestniki so po plazovih prizadeti, naj si to delo ogledajo. To delo sicer ni kaj npvega, v Halozih n. pr. se že več let sem plazovi popravljajo, vendar se pa še to delo premalo < oni in se ima premalo upanja vanj! Potem se pa naj ustanovi ,,družba za ustavljanje plazov", ki bo to dobrodelno delo v roke vzela in vsako leto nekaj plazov ustavila. Prav gotovo bi se dalo taki družbi izposlovati kaka državna podpora. Od stroškov pri takein delu §e itak prevzameta država in dežela 00 proc, i. j. 6e stajie delo 100 K, se dobi od države in dežele 60 K, pa tudi družba še posebej kake ugodnosti in podpore. Poisestnik mora skraja stroške sam pokriti, in še le po skončanem delu dobi 60% povrnjenih stroškov, za to se tega dela malokdo loti, družba bi se ga Jahko. Stotisoči lahko pridejo po tej družbiiv okraj. Kmečka zveza naj vzame ustvaritev te družbe v roke, pa si bo dragocen biser vpletla v venec svojih zaslug. Pa so travniki, ki merijo po 4—5 oralov in so popolnoma unifieni, a davek od njih se vendar plačuje, in vsi se dajo popraviti, da bojo popolnoraa dobri travniki ia njive. c Iz laške okolice. Pri nias že kmetje in delavci teško čakajo, da bi se njim kandidat Roš predstavil. Drugače tako ne pride raed nas, kakor samo takrat, kadar kandidira. Kot deželni poslanec ni nikjer naredil zborovanja, razun v Trbovljah pod varstvom dr. Korošca, da bi nam poročal 0 svojem delovanju za kmečki in delavski stan. Menda že ve. zakaj tako ravna. Sedaj pa misli v svojem volilnem okraju narediti kar devet zborovanj, tudi pri Sv. Jederti nad Laškem. Dobro, le pridite g. Roš, in povejte nam najprej 0 svojem delovanju kot poslanec v dežolnem zboru, potem še le nam delajte sladkc obljul)0, ki jih mislite izpolniti v državnem zboru, ki ji'h pa nikdar izpolnili no boste, kor niraate srca za kmečki in' delavski oian! c Šmarski okrai. (Kmečki prijatelj.) Dva najimenitnejša stebra liberalnle stranke sta pri nas utfitelj Ferlinc in naduftitolj Strmšek. O prvem um žc vos svct, kak prijatelj tmetov da je, ko so je svoje dni toliko trudil -a tukaj res nepotrabno zi- Sanje dragooene §olske stavbe. Danes pa si oalejmo g. Stnnšeka. Med Sentpetrani živi, in vendar je na vse pretege delal za cesto čez Polenco, kjer inia tudi svojo posestvo, in cesta od Cigana do Pristave bi padla občini St. Peter na skrb. Kmet, ti pa le plačuj! — Lani začetkom novembra ie bila v St. Petru komisija radi popravil na cerkvi in larovžkih poslopjih. In takrat se je zopet pokazal g;, Strmšek kot prijatelja kmetov. Svetoval je, se ve iz posebne ljubezni do č. g. župnika, cerkveno-skladnim odbornikom, naj zapisnika rie podpišejo. Res so ga ubogali, in zdaj bodo kmetje gotovo 800 K več morali plačati, kakor bi sicer. Tak yam je ta kme6ki prijatelj! c Potrdilo. S tem potrjujem, da sem bil dne 25. marca na volilnem shodu na Teharju, katerega je sklical g. dr. Povalej in ki se je dobro obnosel. Potrjujem tudi dalje, da sem na istem shodu' v kratkih besedah veliko resnice povedal. r>r,c—^^ pa tistega, ki laž in ovinke ljubi, zelo boli Oče so mi nekdaj pravili: Bolj ko dihurja loviš in tiščiš, bolj smrdi. In res, že 13. štev. ,,Narodnega Lista", glasilo neodvisnih žvižgavcev, pravi iz Teharja med drugim: Karba iz celjske okolice je imenoval voliloe žalskega shoda nepoštenjake. To odločno zanikam. To je torej zopet nova laž neodvifenih inlvsled tega potrjujem, da ,.Nar. List" sam imenuje žalske zborovalce nepoštenjake, toda po ovinkih na moy> osebo. Potrjujem nadalje, da ako bi jaz besedo nepoštenjake rabil, bi me že itak navzoči poslusalci hkrati obsodili, toda le pritrdili so še m 0 j i m besedam. Zatorej se veselim sodnijskega poziva zaradi zagovornosti, ker zagovornost bi v slučaju padla le na lažnjivega dopisuna. Sicer pa ,,Narodni List" navadno takrat grozi s sodnijo, ako hfoče kako laž potrditi. Ako pa me hočejo neodvisni obsoditi, pa sem na njihovo inteligentno žvižganje in tuljenje že itak od Jožefovega navajen. Nadalje potrjujein, da sem in ostanem pri Kmečki delavski zvezi, in sem odvisen, zatorej enega dne nisem mo gel priti na povabilo k nieodvisnim. Končno bi še Vam podal več potrdil, toda ker spoznam, da moje besede iz Narodniega doma in Teharja jako zanimajo neodvisne žvižgavce, bora si dru-o za -^rihodnje 6ase ohranil. Toda žalski in druri volilci l)omo volili na dan 14. maja g. dr. Povaleja. ne pa neodvisne po ovinkih. Karba iz celjske okolice. c Izjava. V štev. 11 od 14. t. m. se trdi na drugi strani pod naslovom: ,,Kdo daje »Domovini"* smer?", da nadzorujem, kakor se pravi, sedaj jaz njeno pisavo in politično smer. Jaz izjavim, da to ni res in da je list v vsakoršnem obziru popolnoma neodvisen od mene, kakor sein tudi jaz popolnoma neodvisen od njega. Celje, dne 28. sušca 1907. Dr. Juro Hrašovec. c Kandida.t Roš in resnlca! Na volilnem shodu na Vidmu Jb' Roš med drugim ,,razpravljal 0 svojem verskem sjališču: nasprotniki napadajo njega in Narodno stranko, da je proti veri; on je bil vsikdar veren katoličan, je spolnoval svoje verske dolžnosti in bo vsikdar prvi, ki bo branil sveto vero, 6e bo v nevamosti." — Potrebno je, da vsak kandidat pove, ali bo v danih služajih branil katoliško vero ali ne, toda po aašem 0 k u s u n i, da se kandidat okoli hvali, kolikokrat na teden hodi k maši, k spovedi itd. To po našem skromnem mnenju ne spada v politično javnost. Toda 6e se že enkrat kak kandidat 0 tem hvali, mora vsaj resnico govoriti. Roš pa se je, a k 0 je corenjemu poročilu, ki je vzeto iz ,,Narodnega Lista" verje.ti. glede spolnjevanja verskih dolžnosti svojim volilcem nesramno lagal. G. Roš, tožite nas, 5e ste res tako govorili kakor ^oroča vaše celjsko glasilo in vse Trbovlje bo pričalo — za nas! Opomnimo samo, da so nekateri trboveljski liberalci istinito malodane od smeha popokali, ko so čitali, kako Roš v drugih krajih farba volilce s svojo pobožnostjo. In volilbi! Ako Roš niti v tej stvari ne govori resnice, ali mu boste v drugih reČeh verjeli? 555«*/'c V Št. Petrn v Sav. dol. se je ustanovilo Izobra ževalno društvo. Novo društvo bo skrbelo za izobrazbo in pošteno zabavo mladine. Prirejalo bo drnštvo veeelice in predstave ter gojilo petje. Za izobrazbo se bode pa skrbelo s pnmerno knjižnico in s prireditvami poljudnih predavanj. Tako je prav! Št. Petrčani, le pristopite številno k izobraževalnemu drnštfu in gra podpirajte. Koristno jetako društvo posebno za mladino. V drnštvu se najlažje izobraznje kar je t sedanjem časa tolikega pomena. Poštena zabava t drnštvu bode blažila srce in odvračala mladino od pijančevanja in razposajenpga vese"'jačeDJa. c Roševa kandidatura se smeši. Da so kmetje r Trbovliah prepri^ani, kako nesposoben je Roš za poslanca, se vidi iz sledečega: Celjski generali so dobili iz Trbovelj pismo, v katerem nek priprost kmet prosi, naj 86 v BNar. lista" objavi njegcva protikandidatura proti Rošu. Najbrž je hotel doiični Roša dobro potegniti, ob enem pa tudi pokazati, da bi bilo za nas volilce vse eno, pošljemo li na Danaj priprostega kmeta v navadni raševini, ali pa Roša t dragoceni sukni. O vsem tem bi mi molčali in bi nara še ne bilo prišlo namisel, čebi Roš, kakor sploh v vsaki zadevi, tndi v tej tako otročje ne postopal. Kandidatnra dotičnega moža je Rošu tako možgane zmežala, da je začel iajegov slnga pridno preiskovati, iz k&kšnega razloga se hoče dov kandidat proti DJemn postaviti. G. Roš, nepotrebno je, da si radi tega belite glavo. Gotova re6nica pač je, da Vas ljudptvo ne mara. c Železnični prehod v Gaberjih. Žcleznično minietrstvo je odločilo, da se postavi pri tem prehodu finvajnico, ki bo teleftnično zvezana s po^tajama Celje in Petrovče. Ziitvorniea se bode z roko odpirala. S tem je ngodeno dolgoletni zahtevi prebivalstra. e Samomor. Agent s stroji MihaelBelšak se je dne 30. marcija v Laporjn obesil. Žapušča ženo in dva otroka. a Iz šmarskega okraja nam pišejo: Ali veste gosp. uradnik, kje je v našem okraja najvec Štajercev? Tam, kjer je g. Strmšek, steber nove Narodne stranke, že tako dolgo nadačitelj. Za slovensko ljndstvo in njega narodni čut »e ni brigal. Taki so ti narodovci! « Laški trg. V tukajšnjem trgu se močno pogreSa ¦rar. Precej daleč na okrog ni nobenega. Če bi se kteri hotel tnkaj nastaniti, jma lep prostor s posojilnični biši. e Volilne shode namerava celjska nnarodna stranka" prirejati po celi celjski okolici. Smrtnik in pa neizogibni Salmič, ki ee povsod vmes vtika za klakerja in ki bi boljše storil, ko bi se bolj brigal za svojo obrt, katera se po tem njegOTem ?misijonskem" delovanju gotovo ne bo povzdignila, sta si že brusila svoje pete po okolici zaradi prostorov za shode. Kmetje, zdaj pri teh shodih pridejo tisti, ki »0 vam obečali, da vas bodo za nšesa prijemali, ki so na Jožefovo tulili nad vami kakor razbesnela ciganska tolpa in vas javno sramotili, med vas. Zdaj jih primite vi za njihova kosmata nšesa! In kdor ima kaj časti v sebi, komur je več do kmeta ko do celjkih Bmuzikantov'*, ne bo dal prostora tem sramotilcem slovenskega kmeta, da bi jih še prišli na dom sramotit in zasajat med nje razdor in prepir. Tiste hiše in tiste ljudi med nami, ki bodo pomagali tem sramotilcem, si bomo že dobro zapomnili. Sramotilcem kmeta ne hiše odpirati ampak — vrata pokazati. c Paberki o volilnih shodih, ktere je priredil kandidat kmečke zveze dr. Josip Povalij. Dobilismo iz vseh krajer več dopisov o volilnih shodih, ktere je priredil dr. PoTalej, Tendar radi pomanjkanja prostora pustimo tukaj samo nektere. ShodnaTeharjih seje, kakor smo že zadnjic poročali, obnesel nad vse pričakovanje prav dobro. Gosp. kandidat nas je vsestransko zadovoljil ne le s svojim nastopom ampak tudi z vsestransko stTarnim izvajanjem svojega programa, in reSi moram, da smo vsi zborovalci zapustili zborovanje s velikim navdušenjem in prepričanjem, da kandidat kmečke zveze g. dr. Povalej mora zmagati poveod, ker zna že v prvem trenntku pridobiti srca vseh poslušalcev. Mi Teharčani, kar nas je Slovencev, zagotavijamo, da bomo oddali vsi glasove le kandidatn kmečke zveze dr. Josipn Povalej. Pri tem pa si ne morem kaj, da 06 izrečem velikega ogorčenja o lažnjivem dopisu v »Narodnem listu" glede našega volilnega shoda. Posebno moramo j-anikati, da bi se bil kandidat le z eno besedo dotaknil takozvane Bnarodne'< stranke, ki pa je v resnici — nemdnrsko — socialdemokratična, kajti kdor se veže proti nam poštenim slovenskim kmetom, ta vendar ni naroden, ni kmetu prijazen, ampak naš največji sovražnik. Glasom zapisnika je gosp. kandidat govoril o duhovnikih le sledeče: npraTijo", da se duhovniki naj ne mesajo v javno življenje — v politiko itd., v tem npravijo" se »orajo pač razumefa vsi nasprotniki naših sedanjih teženj in našega verskega prepričanja. Gospodn kandidatu tndi ni bilo treba zavračati po vsem stvarnega izvajanja g. Karbe, ker je ta le trdil, da dandanes ni nikdo neodvisen, ampak da je eden odvisenod teh, drngi od drugih razmer, trditev pa, da je kdo neodvisen, ali da je bil celo shod v Žalcu neodvisen, se pravi množici le pesek metati v oči, kar je ljndstvo tadi o pravem času razvidelo, in tudi nvidelo, da vodi vso to mahinaeijo nemčurska soeijaldemokratična štajercijansko jnarodna11 stranka. Vsi zborovalci to drage volje potrdimo. Kmetje, pozor pred tako stranko, ki dela povreod Bpo ovinkih8, samo da Vas ngonobi, in vstvari sebi in svojim so•ijaldemokraškim pristašem na Vaših podrtinah boljšo bodočnost. Za to še enkrat: proč z lažnjivo rnarodno stranko!1' Zavedni Teharčani. 0 volilnem shodu, kterega je priredil dr. Jos. Povalej t Šentjurji obj.ž. smo dobili med drngimi tudi naslednje poročilo: Zgražamo se nad tnkajšnim lažDJivim poročeval•em ,Narodnega lista" in mu povemo na ves glas, da ne bode dolgo svojih liberalnih kozlov po isentjnrju obračal, ker bi bili drugače primorani, mn pomagati, da pride kam t boljšo službo, kjer se mladina podnčaje t lažnjivosti in breznačajnosti, mi pa hočemo imeti v vsakem ozirn nepokTarjeno in posebno resnicoljubno in proti vsakemu pravično mladino. O sbcdu samem nočem izgubiti nobene besede, omenjam Ie, da nam je gosp. kandidat dr. Povalej govoril tako navdušeno, prepricevalno in ganljivo, da so celo staritn možem tekle debele solze po razoranem licu, vsi zborovalci pa smo sklenili, delati na to, da bode pri volitvi samo izvoljen pri nas dr. Povalej eDoglasno. Šentjurčani. 0 Sv. Jakobu na Kalobjih laže, kakor po navadi, BNarodni list", da je bil narzoč velik del pristašeT neodvisnega kandidata. Vprašamo Vas gosp. dopisnik iz Šentjurja, kako pa, da se je kandidatura dr. Povaleja po njegovem navdušenem govoru in krasnem programu vsprejela Boglasno. Glejte, glejte, kako zopet lažete! Ali je tako postopanje v spodbujo za vaš ngled? Kakor slišimo ste zraven strastnega agitatorja za Bnarodno stranko1* tudi nčitelj v Šentjnrji, no, mi iz srca obžalnjemo eentjurčane, da morajo imeti tako resnicoljnbne učitelje za odgojitelje svoje mladine, mi Kalobčani bi bili takim koz ičkom že zdavnaj rožičke odbsli, npamo pa, da bodo mdi Šentjurčani vedeli, kaj jim je storiti, da drevo ne zrsste do nebes. Iz bentjnrja je pripeljal g. general Culek, učitelj, same kmete: nčitelj Kveder, nčitelj Recelj, večni študent Kristan ali po domače Ceetni ADzek, ki pa je že pozabil, kdo ga je trikrat pobral na cesti in rtšil, da ni v blatu pognil, kaj ne Anzek hvaležmst je pač redka stvar! nadalje gostilničar Dobovišek, o kterem pa pravijo, da še celo od Bfarjerr rad vzami denar, neki nemški železniški poduradoik in sereda zmiraj narodni tržan Praunseis ml. Kaj ne, sarao neodvisni in pristni kmeje! Mi kmetje nismo hoteli nič vedeti o teh novih prerokih, vendar nmo na prigovarjanje gosp. dra. Povalej a pustili tndi tem govoriti. Klobasanli pa so take stfari, da je celo našim kmetom presedalo, in je vsaV govornik že moral po uvodu utihniti. Pristaši narodne stranke (zgoraj navedeni) so ai sami med seboj klicali ,holts Maul, schaa dass nmterkommst — Braonseis da Kamell du" in drugo primerno, se pač kaže porsod nemška liberalna olika. Kaj ne to živahnost ste pač tudi mislili Vi resnicoljubni dopisnik iz Šentjnrja. Šentjarčani zapomnite 8i zgorajšne ^neodvisne kmete", kakor si jih bomo tndi mi Kalobčani. Med nami pa je eedaj le ena misel, naS kandidat, kandidat kmečke zveze dr. Josip Povalej, mora biti pri nas voljen soglasno. Kalobčan. Brežiški okraj. b Vellk liudsOd tabor na Blanci skličuje Slovenska kmečka zveza za Spodnje Stajersko na belo nedeljo dne 7. aprila 1907 ob YA. uri popoldne. Dnevni red: 1. Gospodarski načrt Slovenske kmečke zveze, govori g. deželni poslanec Ivan R o š k a r, načelnik Slovenske kmečke z\reze; 2. Slovenpka kme5ka zveza in njeni nasprotniki, njen politični cilj, njena sredstva, govori g. dr. Ivan B e n k o v i 6; 3. Deželno gospodarstvo, poroča g. deželni poslanec dr. Fran J a n k o v i 6; 4. Slučajnosti. Slovenski kmetje! Pridite v obilnem številu, ako so Vam raar Vaše koristi! Vaši nasprotniki se množe! Združujte se v Slovenski kmečki zvezi! S svojim Stevilom po kažite svojo mo6 n^sprotnikom! Odbor. Dostavek: Poskrbelo se je, da sprejema potnike tovorni vlak, ki odhaja ob %9. uri zvečer iz Rajhenburga proti Brežicam! b Blanca ob Savi. Posavski kmetje! Po mno gobrojnih lepakih in letakih je naznanjen za belo nedeljo ob 544. uri popoldan ,,veliki ljudski tabor" pri nas na Blanci. Navdušenie za kmečko stvar, kakoršno zaatopa Slovenska kmečka zveza, je naraslo v zadnjem času tako, da se shodi, katere prireja ta zveza, ne morejo vršiti ve5 med štirimi stenami. Velikanska udeležba na teb. shodih nas sili ven pod milo nebo. Na Blanci se torej snidemo na prostem, v »taboru slovenskiHi katoliškin lanetov." Kakor vse kaže, bode na belo nedeljo, posebno ako še bode vreme ugodno, na Blanci ljudstva, da se bode kar trlo. Tu si bodejo segali v roke kmetje iz Laškega okraja, ki pridejo v družbi s kmečkimi koreninami iz Sevnice, s kmeti tam doli od tihe, nevarne Sotle. Sentlenarčan bode pozdravljal kmečkega brata iz Brežice in Dobove. PiŠečani, Sromel6ani, Zdolčani in Videmčani pa se bodo ta dan z vrlimi kmeti iz rajhenburške župnije zaprisegli, da liočejo biti pri bližajočih se državnozborskih volitvah kakor en mož za kandidata Slovenske kmečke zveze, katera ie le edina prava prijateljica do sedaj tako zatiranega kmečkega stanu. Na svidenje v nedeljo na Blanci bratje trpini! Na svidenje, katoliški kmetje! b Baron Moscon kandidira v brežiškem volilnem okraju. Za 7. t. m. je sklical Volilni sliod v Zupelevc na Bizeljskem, da ,,volilce prosi za zaupanje." Našemu kandidatu dr. Benkoviču ta kandidatura ne bode mnoge škode napravila, vendar treba vse pozornosti in volilcem pravočasno položaj pojasniti. Baron Moscon kandidira baje na mipiaj z višjega mesta; s tem je dovolj rečeno. Netnškemu graščaku, ki je odvisen od vlade, ki kandidira na migljaj od zgoraj, ki je še vedno liberalno-nemški deželni poslanec, ki v okrajnem zastopu glasuje :oper Sflovence, ki je 6 let v državnem zboru molčal (k večjemu konec debate predlagal!), takemu kandidatu Slovenska kmečka zveza ne da iiobenesa fiasu. S to kandidaturo se bodemo še pečali. b St. Vld pri Planlnl. Na Velikonočni -^onedeljek se }e tukaj otvorilo ..aosnodarsko bratno društvo." Naše vrlo in po naobrazbi koprneče ljudstvo je ta dogodek z veseljem pozdravilo. Koj prvi dan je pristopilo 76 udov. — Na belo nedeljo je pri nas volini shod. Govori kandidat Slovenske kmečke zveze dr. K o r o š e c. b Dobje. Na belo nedeljo dne 7. aprila priredi kozjansko politično društvo pri nas volilni shod, na katerem bo govoril kandidat Slovenske kmečke zveze dr. Korošee. b Zdole, občina Pleterje. Dne 25. marca t. 1. ste obe stranki priredili volilni shod, nemškutarskoliberalno-šnopsarska stranka je zborovala pri Nemcu Cernogatu, in slovenska kmečka stranka pa pri go stilničarju Sobatu Janezu. Zadnji ,,Narodni List" naj sam sebe po čalugah udari, ker pravi, da je bilo pri Crnogatu več volilcev in zborovalcev, ko pri Sobatu. Mogoče je res bilo več ljudstva, a 6ez polovico je bilo samo mladeničev in žensk, ki niraajo volilne pravice. Pri Crnogatu so bili nemškutarji in tudi šnopsarji. Tamkaj je bil tudi generalni agent Jože Petrišič i'z St. Lenarta pri Brežicah. On je agent liberalne stranke in po volitvi bo šel na sv. Kum za brodnika, da se bo v čolnu vozil celi mesec junij 1907. Pri Janezu Soba je bilo okoli 150 zborovalcev samih mož Slovenske kmečke zveze, sami pametni možje. Sprejeli so enoglasno kandidata dr. Benkoviča in mu zaklicali trikratni živijo. b Laži -Narodnega Lista" o dr. Benkovi^u. 0 našem kandidatu dr. Benkoviču je ,,Narodni List" nalcopi-Ml že toliko laži, da so to mora vsakemu poštoneimi človeku gabiti. ,,Narodni List" 1. laže, da je dr. Benkovič v par letih bo~it postal; 2. laže, da je clr. Benkovift moral sodno službo zapustiti (izstopil je prostovoljno); 3, laže, da je dr. Bcnkovič žandarje zoper kmete na pomoč *klical (ta laž je popolnoma iz trte zvita!); 4. laže, da dr. Bankovič nomSke dopise sprojema (saj ie s svojimi pritožbami dosncel, da uradi skoro izkljufino slovenski ž njira občujejo); 5. laže, da ho6o dr. BenkoTiS po volitvah okraj zapustiti in se v Maribor preseliti (tega veselja dr. Benkovič ne bo napravil tem obrekovalcem!); 6. laže, da dr^ Benkovič kmete odira (dr. Karlovšek, dr. Kukovec, dr. Stiker, dr. Gosak in drugi, dohtarji Narodne stranke vsi skupaj ne bodo nikdar toliko brezplačiio storili za kmečko prebivalstvo, kolikor je dr. Benkovič do sedaj storil!); 7. laže, da dr. Benkovič hujska zoper Narodno stranko (pač pa gotovo svojega hrbta ne bo mirno držal Narodni stranki!); 8. laže, da dr. Benkovič za okraj ni ničesar storil (pač pa je v poldrugem letu storil več, nego je ali bo Roš kedaj storil!). b Blanca ob Savi. Katoliški, posavski kmetjerf Kedo vas vabi v nedeljo dne 7. aprila na Blanco? Vabi vas vaš prijatelj. Kli6e vas priprost kmet Iv. R o š k a r. Kliče vas mož, ki ima posestvo, Kakor ga imate vi! Kliče vas mo^, ki mora to posestvo z lastno roko v potu svojega obraza obdelovati, kakor vi svoje. Kliče vas mož, ki je osebnjo prepričan, da mu pri največjem naporu in trudu ni ve<5 mo^oče, pošteno živeti na lastnem domu, ako se vzdržujejo še nadalje vše naprave, ki so v kvar vašemu stanu. Kliče vas mož, kateremu je znana vaša beda in pa vaše gorje. Poslušajte njegov glas! On vam ho6e dobro. On vam po svojih močeh hoče — resnično ho6e pomagati. Za to pa le pridite in poslušajte njegove namene in njegove nasvete! Zal vam ne bode. Slišali bodete tudi in spoznali še druge prijatelje svoje. Brez hinavstva iu laži — pri Narodni stranki, katera vas ho6e storiti sužne svojih brezverskih. nakan, je Mnavstvo in laž posebna fiednost — se vam bode govorilo. Brez hinavstva in laži se bode tudi sklepalo. Na svidenje na Blanci! b Iz Posavja. Slovenski katoliški fantje! Težnje vaših ofietov so vaše težnje. Prej ali slej nastopili bodete tudi vi težko pot uboorega ratarja. Prej ali slej bodete tudi vi spoznali, kaj se pravi dandanes ,,na kmetih" gospodariti. Prej ali slej se tudi v vas zbudi smisel za zboljšanje kmečkega stanu. Tudi vi ste vabljeni v n^deljo na Blanco. Tudi vam je dana prilika, da se navdušite ta dan za dobro krščansko stvar v kmečkem interesu. Naj vam ne bode žal nekaj stopinji! Pridite tudi vi v mnogobrojnem številu! Skupno z vašimi očeti se hočemo navduševati za blagor in prospeh kmečkega stanu. In skupno z vašimi očeti se hočemo navdušiti za boj proti liberalnim, kmetu sovražnim doktorjem, uradnikom, škricem in učiteljem. Fantje iz Posavja! Na korajžno svidenje v nedeljo na Blanci! b Dobje pri Planinl. Pozivljam še enkrat dopisnika iz Dobja, da se podpiše in mi da priliko se zagovarjati in braniti. Nagromadil je v ,,Štajercu" in ,,Slov. Narodu" toliko laži o meni, da mu moram javno dokazati, kako krivično je ravnal s svojim do pisovanjem. Ker se pa vse to oštudno dopisovanje su6e vedno v smeri, kakor da bi jaz delal krivico svojim župljanom, posebno g. nadučitelju Valentinu Pulko in Fraricu Derniač, in kakor da bi dajal s svojim življenjem pohujšanje; prosim javno svoje cerkvene predstojnike, kakor sem to že opetovano. pismeno prosil, da se blagovolijo prepričati, koliko verjetnosti imajo ti anonimni, mene zadevajoči napadi. Zahtevam in prosim pa tudi, da se prepričajo šolske oblasti, od katere strani in česa je bil tožen g. nadučitelj Valentin Pulko in kaj se mu je dokazalo. Pa tudi Franca Derniač pozivljam, naj pove odkrito, keido ga je obdolžil nekaterih dejanj in naj se opere, jaz ga ne morem, ker mi velikodušno piše, da mi ,,vse te obdolžitvej iz srca odpusti." Ce ste dopisniki res ,,resnicoljubni irij napredni iarani", kakor se radi podpišujete, stopite ,,naprej" v javnost, da se pogovorimo in vas bodo še drugi spoznali ter izvedeli resnico! Velikodušnega prizanašanja ne prosim za sebe. Jernej Vurkelc, župnik. Narodno gospodarstvo. Statisfika. Pomen statistike zna dandanes že skoraj sleherni, ki kaj čita, ceniti. V listrj, katerega čita, zanimajo vsakega razni statistični podatki, ki so podlaga različnemu pri kalturnih razmerah Tažnemu razmotrivanju. Mnogo važnih podjetdj kakor zavarovalnice i. t. d. osnovano je že na podlagi Btatistike. Tudi statistika poljedelstva je jako važna. V skupnem gospodarskem življenju tolikib. različnih slojev je velikega pomena vedeti, koliko ta ali oni prideljuje, v kakem raimerju zamore ožjim potrebam zadoščati, v kakem razmerju se zamore ndeležiti izvažanja, v kaki meri je treba eno ali drngo pri delovanju ščititi. Dobivajo se že sedaj statistični podatki poljedelstva. V katastra je obsežnost polja določena. Tadi je lahko določiti, koliko se je na enoti površine n. pr. tega ali onega pridelalo. Vendar pa le niso ti podatki še dovolj zanesljivi, k;ijti znana je površina onega polja vkup ne pa v kakem razmerju se na tem polja ena ali drnga rastlina prideljnje. Poljskih rastlin je pa zelo n-nogo. Da se v tej zadevi napake kolikor mogoče zmanjšajo, je treba kolikor mogoče natančno dognati razraerje povrSja, ki se poprečno eni ali drugi kulturi v posameznib. obdinah oziroma okrajih eni ali drugi rastlini odločaje. Po Tišjem nalogn sem v okrajih svojega delokroga jaz to delo prevzel ter pričnem z istim kakor hitro bode za to čas ugoden. Ker je to naloga za splošno korist, nadejam se v tej zadevi tudi po možnosti splošne podpore. Zato treba v posameznih občinah le podpore posameznih posestaikov io imeli bi ti dajati v ta namen potrebne podatke. Ker so pa nekateri, ki t TBakem poizvedovanju slatijo kako no*/o ne- Tarnost, te naj bi raiumneji podudili. V ta namen priobčim tadi to notico, da še ne bode treba v vsakem slačaja na »ovo, na dolgo in široko razlagati. Maribor, 29. marea 1907. Ivan Belle. Občni zbor c kr. kmetijske drugbe. Dne 3. in 4. t. m. se je vršil 84. občni zbor c. kr. kmetijske družbe. Zadnji čas se je po časnikih večkrat pisalo o tej družbi, odkar so se spodnještajerski kmetje zaieli zanjo bolj aanimati in je tudi gosp. dr. Korošec v državnem zboru stavil interpelacijo, zakaj da ne sprejema Teč nofoustanov^jenih slovenskib. podružnic. Gotovo je bil tudi že čas, da smo se spomnili te družbe, ki je nstanovIjena tudi v prospeh spodnje štajerskega kmetijstva, in ki izdaja tndi od naših davčnih denarjev leto na leto toliko tisočev. Vendar je na Spodnještajerskem do zadnjega časa bilo toliko posestnikov, ki niso niti vedeli, kaj je c. kr. kmetijska družba. Letošnjemu občnemn zbora se je predložilo 82 deloma tadi za nas Slovence prav važnih zadev v pretresovanje. Za danes naj poročamo to-le: Osrednji odbor je predložil občnemu zboru spremembo in sedanjim razmeram primernejše glasilo društvenih pravil. Jl kar se tice števila udov centralnega odbora, bodemo Slovenci še na slabšem nego do zdaj. Predlog se glasi, da naj se poviša število odbornikov od 18 na 24. Ker bo pa po novih pravilih plenum (t. j. vsi odposlanci obenem) volil 15 odborniko*/, medtem ko jih je po starih pravilih saino 9, ne bodemo Slovenci nikdar mogli priti do praričnega zastopstva in upliva v osrednjem odborn. Delegat J. «3 e d e torej predlaga in zabteva, naj se po novih pravilih S 1 oveneem zagotovi vsaj četrtina odbornikov. V to svrho naj volijo tri skupine, namreč Zgomje-, Srednje- in SpodnjeŠtajersko po 6 odbornikov. Drnge naj voli potem plentun. Gosp. predlagatelj izrazi tndi vpravičeno željo, da, ako bo število slovenskih podruJnic še narastlo, naj se v prihodnje yoli tudi eden podpredsednik iz sredine slovenskih delegatov. Toda nemška večina se je temu predlogu krohotala in slišale so se med nemškimi zborovalci razne zasmehnjoče opazke. Gosp. predsednik jih je moral z zvoncem klieati k miru. Girstmajer Francl je predgovorniku ngovarjal, češ, da je dozdaj predsednik družbe grof Attems bil cel6 pravičen vsej deželi, česar pa gosp. predgovornik sploh ni tajil. Še cden ali dva govornika sta se oglasila, češ, da so pravila dobro premišljena in modro spremenjena, in naj jih skupščina sprejme, kakor jih odbor predlaga. Pri glasovanju so bili Slovenei seveda preglašeni. Tadi milejši predlog, ki ga je stavil videmske podružnice načelnik in delegat g. dr. S c h m i r m a u 1, naj volijo skupine Zgornje-, Srednje- in Spodnje-Štajersko po 4 odposlance in potem cela skupščina še 12 je bil kratkomalo odklonjen. Naj nam to ne vzame poguma; ampak kličemo spodnje štajerske posestnike, pristopajte vendar k tej gotovo velekoristni drnžbi in terjajte od nje to, kar je vašega. Letos bo izdala dražba 291.570 K. Skusimo od te svote do3eči, kolikor le mogoče, saj je tu naš davčni denar. Na letošnji skupščini je bilo potrjenih 9 novih, med temi 5 slovenskib. podrnžnic: Sv. Benedikt, Dobrna, Sv. Jur v Slov. goricah, Št Jur ob juž. železnici in Šmihel nad Mozirjem. Delnjmo na to, da se jih letos še več nstanovi, in da se zaspane prebnde, ter se nas tako vsako leto več delegatov snide. Zdaj upamo, da se ne bode stavilo več ovir pri snovanjn novih slovenskih podrnžnic. Potrebno je, da se slovenski delegati vsako leto pred skupščino na dogovorjenem mestn snidejo radi skupnega in enotnega postopanja pri občnem zboru, in sploh naj stopijo slovenske podrnžnice med seboj v ožjo dotiko. 0 nadaljnih razpravah pribodnjid. g Kaj storljo kmetijske zadruge za malega posestnlka? Kmetijske zadruge 1. donašajo kmetu več dohodkov in povzročajo manj stroškov, 2. oživIjajo samozavest in vodijo k medsebojnemu zaupanju, 3. uplivajo, da se majhen posestnik zaveda, kako veliko mo6 in veljavo ima, ako se združi s svojimi sotrpini, 4. delujejo za odpravo zavisti, sovraštva in nevoščljivosti, 5. navajajo k varčevanju in k knjigovodstvu ter uranemu gospodarstvu, 6. izobražujejo kmete, vzgojujejo in uče jih mladinip vzgojevati, 7. pripomorejo k cenejšemu nakupu in dražji prodaji ter množe blagostanje, 8. varujejo kmete pred izkoriščevanjem, 9. preskrbujejo kredit in cen obraten kapital, 10. ustvarjajo s tem neodvisnost, prostost in blagostanje kmečke^a stanu ter donašajo plačilo za trudapolno, težavno delo, katero si kmet zasluži; to pa le tedaj, če je vodstvo zadruge v dobrih rokah in so zadrugarji složni. g Danska je država, v katerej vladajo poljedelci. Ta država je danes ena izmed najbogatejših in najsrečnejših držav v Evropi. Tam se vsak poljedelec nanči najpoprej dobro brati, pisati in računati; potem hodi v poljedelsko (kmetijsko) šolo in ko tu izvrši svoje nauke, se vrne na svoj aom, da dela na svojem posestva. Danska ima nebroj poljedelskih šol in vse so dobro urejene in izvrstno preskrbljene. Vsako leto pride ii teh šol nad 3000 iznčenih poljedelskib. delavoev. Posestva se obdelajejo po pravilih nmnega gospodarstva. Ti poljedelci so najuplivnejše osebe v državi in tvorijo večino v državnem zboru, kjer sklepajo zakone v prid delavstva in poljedelstva. Književnost. Nova knjiga. 0 prvinah in s p o j I n a h- Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hriboznanstva. S posebnim ozirom na hranitbo pitomih rastlirt spisal Frančišek Stupar, tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljana. Natisnila »UCiteljska tiskarna." 87 podob. 144 strani. Knjiga stane v liskarniil K 50 v, po poSti 1 K 66 v. -Boga, kar ie božiega.- Spisal Fr. S. Finžg»r. Ljubljana 1906. Založila ..KatcfLLška Bukvarna". Tako je našlov novemu molitveniku, ki nam je jasen dokaz, da se da tudi doma napraviti nekaj, kar presega ne samo po vsebini, temveč tudi po zunanji obliki tuje izvode: te vrste. Vezava je dvojna: 1. z upogljivinii plataioami za gospode: lino umetno usnje z rdečo obrezo 1 K; šar-reno usnje z zlato obrezo 2 K 20; najlinejša teletina z zlato obrezo 3 K; 2. s lino vatiranimi platnicami za dame: fina umet. teletina z zlato obrezo 1 K 90 h; šac-reno usnje z zlato obretzo 2 K 20 h; najlinejša teletina z zlato obrezo 3 K. Molitvenik toplo priporočamo. Novi državnozborski volltni red z zemljevidom in imenikom volilnib. okrajev na Kranjskem, Štajerskem, Koroškern in Primorskem se naroea v ,,Katoliški Bukvarni" v Ljubljani. Cena 60 h, s poštnino 70 h. — Tudi ^Naš Dom'' s& še dobiva v naši tiskarni, v katerem je volilni red za Stajersko razložen. NaSa zvezda, op. 87. Besede spisal Simon Gregorčič, za samospev s klavirjem zložil Anton Foerster. V Ljubljani 1907. Založila ,,Katoliška Bukvarna", tiskala ,,Katoliška tiskarna." Cena 80 vin. Cisti dohodek je namenjen Greeorčičevemu spomeniku. Zopet nova skladba dičnega skladatelja. Pisana je za visoki glas s spremljanjem, r-lasovira. Gotovo jo bodo z veseljem pozdravili naši pevski krogi. saj je komponirana s lineso, da bi se tudi v koncertni dvorani poslušala z zanosom. Sploh pa o skladbi ne moremo izreči lepše pohvale, kakor če refierao, da je skladba globoko zamišljena ilustracija besedila, in to ne le v napevu, ampak tudi po spremljavi. Skladbo zelo priporočamo! Naroča se v ,,Katoliški Buk\-arni." ¦ Fr. Kimovec. Drobtinice. d Katoličani v Zdroženlh državali. V združenih državah in njenih kolonijah je 21 milijonov katolikov. V samih združenih državab. je narastlo število katolikov od leta 1905 za pol milijona duš. d Najve6ji zvon na svetu imajo na Japonskem v Osaki. Visok je osem metrov, v obsegu meri 17 metrov, tehta pa 180.000 kilogramov. Preje je bil največji zvon na Ruskem v Moskvi, ki je še sedaj najtežji. Največji zvon v Nemčiji je v Kolinu; v .k je 3 : 1 m, težek pa 25.250 kg. d Zob je s kovaškimi kleščami izdrl dninar Hennan kmetu Burgu v občini Barkonži na Ogrskem. Herman je potegnil tako krepko, da ni izdrl le zoba, ampak kar vso čeljust. Burgo je omedlel in v kratkem umrl. Konštatovali so, da so bile klešče zarjavele in da se je zato Burgu kri zastrupila. Proti Hennanu se je uvedla kazenska preiskava. d Četrt milijona kazni je plačal avtomobilist grof Novilles v Caeni na Francoskem; povozil je namreč nadporočnika Croiseja, da je le-ta umrl. Sodišče ga je obsodilo, da mora plačati vdovi pokojnika za njegove štiri nedorasle otroke odškodnino v zncsku četrt milijona frankov. d Oklopni policijski avtomobil v Petrogradu. Ker 80 bili bombni in drngi napadi na policijo v Petrograda na dneTnem reda, uvedla je oblast takozvane oklopne aytomobile, sedaj za poiskušnjo enega. Avtomobil je obložen z debelimi železnimi ploščarnj, ki so sivo pobarvane in ima v sredi stolpič, v katerem se nahaja majhen brzostrelni top. V avtomobila se vozi policijski prefekt pri nadzorovanjn. Upajo, da bo tako zavarovan pred napadi. Če se obnesa, uvedejo še več takih avtomobilov. d Ljudje prežvekovalci. Anglcški zdravnik dr. Broke bank pripovednje o neki rodbini, v kateri 80 sami prežvckovalci že v petem kolenu. Zdravnik ni mogel dognati, ali je temu vzrok nepravilnost želodca ali le navada. Dejstvo je, da vsi člani te rodbine kmala po obeda brez kake slabosti s posebno slastjo dobe zaožite jedi nazaj v usta, da jih še enkrat prežveeTjo in požrejo ali pa izpljuvajo. Pri tem nimajo jedila zoprnega dnha in okusa. Nekaterim je pač mogoče, da se premagajo prežvekovanja, posebno v navzočnosti tujih ljadi, toda posledica je, da želodec potem slabo prebavlja. d Ali se žirali jokajo? Vsakdo je že slišal pregovor o krokodilovih in mačjih solzah, a ravno pri teh dveh živalih še učenjhki dosedaj niso mogli dognati, ali res pretakajo solze. Pač pa pripovedujejo potniki, ki so potovali skozi sirijsko pnščavo, da so se konji jokali vsled žeje. Tudi pri mezgih je baje opaziti, da točijo solze, ako se spodtaknejo in raiiijo na ncgi. Isto se pripovedaje o kamelah. Opica čestokrat gla?no zajoka. Sloveči lovec Schilling pripoveduje o žirjifi, ki je glasno jokala, ko se je obstreljeni približal. Tadi ježe so lovci že videli jokati, kadar izgube mlade. Gordon Kuming pripoveduje, da je videl smrtnoranjenega slona, ki so je jokal. V Mali Aziji je preplavila reka Tigris oelo nitavo okoli mesta Bagdad. V mestn se je porušilo 150 hiš; pri tem je ponesrečilo mnogo Ijudi. d Smešnica. A.: ,Ktvko pa poznaš ti pečeno kokoS, če je bila stara ali mlada?* — B.: BPo zobch!" — A.: sNikar se ne šali! Saj kokoS nima zob!" — B.: ,To nifi ne de, saj jih imam jaz!" Iz drugih slovanskih dežel. f SociaJdemokrati protl veri. Iz Zagreba nam piše naš rojak dogodek, ki jasno priCa, kako zagrizeni nasprotniki vere so socialdemokrati. Pred nekaj dnevi je umrl v zagrebški bolnišnici neki zidar, ki je bil ud sociaMemokraške stranke. Pred smrtjo je odločno prosil, niaj gre duhovnik ž njergovim sprevodom. Med potom pa se nabere cela tolpa socialdemokratov, ki s silo odstraiii duhovuika od spr&voda. Grozili so mu s pobojem, da je moral zbežati v neko hižo. In vendar krifeijo sociaideinolkTatJ, da nteo proti vari! t Nemška za^rlzcnost. Pred par dnevi sta so na živinskem trgu v Celovcu pogovarjala dva Slovenca v slovenščini. Nasproti jima je prišla v lioljSe kroge spadajoča komaj šoli odrasla »frajla"; zaslišavši slovensko govorico, pogleda Slovenca a najstrupenejšim pogledom, pljune v stran in ko je bila kakih petnajst korakov od njih' oddaljena, je začela brez vsakega povoda od strani Slovencev rpiti: ^Ferdomten bindischen Hajduken!" Ker je Slovenec stopil za njo, jo je ubrala. Take cvetke pogan}a nemška kultura. _ Najnovejše novice. G. Franc Plšek bo imel volilno zborovanje t nedeljo dne 7. aprila tudi v Poljeanah nri «-. Ga|šeku. Začetek po večernicah. Dne 14. govori g. Pišek v Vitanju po prvem opravilu, v Stranicah po drugem opravilu. Kandidat Emečke zveze, dr. Jos. Povalej, priredi na belo nedelje, 7. aprila t. 1. volilni shod in sioer v Galiciji popoldne ob pol 3. Vabijo se vsi pristaši kmečke zveze, da pridejo v obilnem številu. k Velenje. Na belo nedeljo, dne 7. aprila t. 1. bo popoldne ob 3. uri volilni shod v Velenju pri gosp. Skaza. Govori naš kandidat prof. Franc Robič. Pristaši, pridite! m Eandidat ,,Narodne stranke" zboruje v nemški gostilnj! Iz Slov. Bistrice se poroča, da bo priredil tam liberalni kandidat Glaser volilni shod — v nemški gostilni. Ali je to Bnarodno" ? m Zg. Dnplek. Viničar Jakob Kopčič je na velikonočno nedeljo streljal s staro pištolo, ki se je razpočila in ga hado ranila na roki. m Prst mu je Odtrgalo. V Maribora je na velikonodni ponedeljek ključavničarski učenec Janez Hrastnik nabasal plinovo cev s sinodnikom, ker je hotel ž njo streljati. Cev se je razpočila in mu odtrgala dva f rsta na desni roki. NOVO lovsko postavo je razglasila uradna pGrazer Zeitnng". Postava stopi še le 10. aprila v veljavo. Mi jo preobčimo v eni prihodnjih številk. Na Eoroškem prirejajo Slovenci pridno shode. V« shodi so bili obilno obiskani p Ptuj. Umrl je tukaj dne 2. t. m. Dominik H i e ** e 1berger, stotnik v pokojn. — V prsa se je ustreHl komij Jožef Fellner. Kaj je gnalo 191etnega fanta t smrt, s« ne ve. — PtnJBki žapan Ornig hode sklicati v PtujujaTno zborovanje, da se bo pral zaradi obdolžiter, katere aui j« zabrusil v obraz deželni poslanec Šaherl. k Vltanje. Imeniki volilcev za državni zbor so sestavljeni. Ostali bodo gotovo nespremenjenL Iz tistih se vidi, da olbfiina Ljubnica šteje 116, Spod^ Dolič 88, Paka 78, Brezen 69 volilcev. Ti bodo vsi volili moža, katerega bode Kmečka zveza v zadnjem ^Slov. Gospodarju" pred volitvijo za poslanca priporočala! Želeti jey da se proglašen kandidat g, Pišek tudi v okrožju Vitanje predstavi pred to volitvijo. Emečki upor v Rumuniji. Današnja poročila porocajo, da je v nekaterih okrajib. zopet pričakorati nemirov. Listi iz Bukarešta to zagotovo trdijo. V nekaterih vaseh so aopet kmetje Sli nad jude in drage svoje izsesovalce. Artilerija je prihitela napadenim na pomoč. Židovski listi nesramao pišejo o kmečkem gibanju.