146. štev. V Liubl(anš, sreda 22. junija 1921. I'05l"",a i’l0tana v g0l0v""- IV. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: celo ietO . K 360- — pol lela . . * n 180 — četrt let« . . „ 93 — ra mesce . „ 30 — Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . 4 dolarje Četrtletno. 2 dolarja Novi naročniki na ocSiljaJO naročnino no nakaznici. Oglas se zaračunalo po porabljenem prostoru In slcei l mm visok ler 55 mm ilrok piosto za cnkrai 2 K za večkrat sopust Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. T "lefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ----------■— štev. 8. Teleton štev. 44. .. ------- zzz Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1-60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirato — ■ Rokopisi se ne vračajo. - Za inozemstvo: celo leto K 480-— pol leta. . . „ 2to — četrt leta „ 120-— ts mesec i » 40 — Obseg oblasti. Samouprava mest. Beograd. 21. junija. (Izv.) Danes predpoldne se je vršila seja ustavnega odbora. Od vladne večine so bili navzoči ministri Prbičevič. dr. Kukovec, Draškovič in Spalio. Razpravljalo se je o osmem delu ustave. Število prebivalstva poedinih oblasti določeno je na 800.000. Uprava bo poslovala po oblastih, okrožjih, okrajih in občinah. Ttuli člen 96 ustave je izpremenjen. Točka 6. tega člena odpade. O upravi in samo- upravi mest izda se poseben zakon. Beograd, 21. junija. (Izv.) V prostorih ministrskega sveta se je danes predpoldne vršila seja, kateri sta prisostvovala tudi picdsednik vlade Pašič in predsednik narodne skupščine dr. Ribar. Razpravljalo sc je o splošnem položaju in o točni ustanovi-tvl dneva za glasovanje o ustavi. Vsestransko se je izrazila želja, da »e izvrši glasovanje še v tem zasedanju. Daljša debata se je razvila tndi o izidu glasovanja. Kupčija z muslimani sklenjena. Beograd, 21. junija. Danes dopoldne sta se sestala ministra lizunov ič In Križman z delegati muslimanskega kluba, s katerimi sta razpravljala o izvedbi določil begluške uredbe. Sporazumno so odstranjena vsa nesoglasja, s čemer je tudi odstranjeno ne-razpoloženjc v muslimanskem klubu. Predsednik reške jugoslovanske stranke pri Pašiču. Beograd, 21. junija. Včeraj dopoldne sta posetila ministrskega predsednika Nikolo Pašiča predsednik rešite jugoslovcnske stranke profesor Grohovac in tajnik Štcjič. Na tem sestanku je min. predsednik Pašič obširno razložil potek pogajanj o vprašanju skupne eksploatacije luke Baroš in Reke po rešiti, italijanski in naši državi. Danes so došlj vsi potrebni eksperti, ki so pozvani na konferenco, tako da se bo konferenca sestala danes popoldne. Na tej konferenci bo Pašič obširno in podrobno razložil način eksploatacije luke Baroš in Reke. Istočasno bo navedel vse pogoje, ki jih bo ostavila naša država. Sporazum z Italijo. Strokovnjaki proti vsakemu popuščanju. Beograd, 21. junija. (Izv.) Danes le imela sejo naša delegacija, katera vodi pregovore z italijanskimi delegati glede sklenitve trgovinske pogodbe z Italijo. Na tej seji se je določila končno tudi redakcl-la teksta nove pogodbe, po kateri se je dosegel z Italijo popoln sporazum. Beograd. 21. jun. Semkaj je do-Šlo več deputacij. ki so zahtevale, da se uniči eventualna konvencija med Jugoslavijo in Italijo v vprašanju baroške luke. Ministrski predsednik Pašič je te dni konferiral s strokovnjaki in zastopniki iz Dalmacije in ostalih primorskih krajev o tem vprašanju. Zdi se. da so strokovnjaki proti temu. da bi sc vpra- i šanje baroške luke rešilo tako. kakor so te dni pisali časopisi, ker je zbudilo veliko nezadovoljnost med prebivalstvom. Zastopniki iz primorskih krajev zahtevajo, naj bo baroška luka, ki more vsak dan sprejeti 300 vagonov blaga in ki omogoča naši državi sainostalen promet. Če bi se luka. priklopila re-škemu pristanišču, bi bila ta konvencija samo Italijanom koristna, nam bi pa škodovala. Veljavnost rapalske pogodbe samo dve leti? Zelena knjiga rapalskih dokumentov. Rim, 20. junija. Minister zunanjih poslov groi Storža je predložil v današnji seji poslanske zbornice zeleno knjigo s 101 doktunentom glede rapallske pogodbe. Prvi dokumenti datirani od maja, podajajo poročilo o pagajanlih v Pallauzi. Drugi spisi se tičejo diplomatičnih korakov v Parizu in Londonu, k| so imeli namen, pregovoriti oba zavezniška kabineta, da vplivata na beograjsko vlado pomirjevalno. MU-Icrand, Lcgucs in L!oyd George so odgovorili v ugodnem smislu. Naslednji dokumenti se nanašajo na konferenco v Rapal- lu in na besedila tamkaj sklenjeue pogodbe, po kateri se italijanska in jugoslovanska vlada obvezujeta, da bosta spoštovali mirovni pogodbi v St. Germainu in Triano-nu in ukrenili vse potrebno proti vzpostavitvi Habsburžanov v Avstriji in na Madžarskem ter sc dalje obvezujeta, da sc bosta v tem pogledu med seboj dipioma-tlčno podpirali in čuvali nad postopanjem bodisi Avstrije bodisi Madžarske, k| bi moglo ogrožati njiju varnost. Ta pogodba bo veljala dve leti po zamenjavi ratiilkacijsklh listin. Novi avstrijski ministri. Dunaj. 21. jun. Zbornični odbor sc je danes zopet sestal pod predsedstvom predsednika dr. Weis-kirclinerja. Designirani zvezni kan-celar Schober je predložil nastopno listo nove vlade: Zvezni kancelar in zunanje zadeve Schober, zvezni podkancelar in uk dr. Breisky, notranje zadeve poslanec dr. Waber, socialna uprava sekcijski načel. dr. Pauer, finance dr. Grimm, ljudska prehrana dr. Griinbcrger, poljedelstvo in šume ministerijalni svetnik dr. Hennet, promet sekcijski načel, dr. Rodler. pravosodstvo Paltauf, trgovina, obrt, industrija in javna dela sekcijski načelnik dr. Augerer, vojska poslanec Vaugein. Predlog dcsicrniraneea zveznega kancelatia? Schoberja je bil z večino sprejet. Kot poročevalec v zbornici je določen poslanec dr. Seipel. — Javnost simpatično.»ozdravlja novi kabinet ter pričakuje od njega uspešnega dela, posebno z obzirom na trcnoini resni položaj države. Novi kabinet bo podal jutri svojo progra-matično izjavo. LDU Dunaj, 21. jun. (DunKU). V današnji seji narodne skupščine je bila z 95 glasovi proti 62 glasovom sprejeta lista novih ministrov, ki jo je predlagal glavni odsek skupščine. Dunaj, 21. hm. Nocoj s© je vršila v predsedniški pi&arni zaprisega novega kabineta v roke zveznega predsednica dr. Haiirischa. MASARYK K PROSLAVI USMRTITVE ČEŠKIH GOSPOGOV. Praga, 21. junija. (Izv.) Ob priliki slavila tristoletnice strašnega umora 27 čeških plemičev, je poslal predsednik Masaryk županu dr. Bani iz Capri sledečo brzojavko: Prod kratkim smo se poklonili ob priliki pogreba ligjoinarjev pred zadnjimi žrtvami političnega in nacijonalnega nasilstva. Danes proslavlja naš narod prve žrtve, ki so prelile kri za našo svobodo. Naj njihova kri opere krivdo onih, ki so jo prelili. Njihovo trpljenje nam bodi svarilo: Na obeh pomnikih naše zgodovine naj stoji: »Resnica zmaga«. MALE DRŽAVE ZAHTEVAJO ODŠKODNINO. Berlin, 21. jun. »Petit Parisien« poroča, da se ie oglasila cela vrsta malih držav z zahtevo po delu prvega obnovitnega plačila, ki ga ima izročiti Nemčija. Reparacijska komisija ie odbila zahteve nastopnih držav. Bolivije. Cile, Peru in Poljske. Posvetovala pa se bo o zahtevah nastopnih držav: Brazilije. Kube. Grške. Liberije. Romunije. Jugoslavije. Siama in Češkoslovaške. SKORAJŠNJA GRŠKA OFENZIVA. Lyon, 21. Junija. Kakor poroča atenski list »Himera«, ni odgodena grška ofenziva v Mali Aziji, temveč se bo kmalu pričela. POSREDOVANJE ANTANTE MED GRŠKO IN TURČIJO.' London. 21. jun. Dopisnik lista »Times« javlja iz Smirne, da je izvedel s pristojnega mesta, da bi merodajni grški krogi zelo želeli posredovanja antante med Grčijo in Angoro da bi se izognili prelivanju krvi. ki bi bilo z novo ofenzivo neizogibno zvezano. FAŠISTI IN SOCIALISTI PROTI ITALIJANSKI VLADI. Rm. 21. iun. Fašistovski klub v zbornici je sklenil, da bo glasoval kakor socialisti proti' pooblaščenju vlade za izvedbo uprave. FAŠISTI SO PRIČELI Z DELOVANJEM NA GOSPODARSKEM POLJU. Rim, 21. jun. Fašisti so kontrolirali trgovine v Rimu in so izjavili, da so trdno prepričani, da se jim bo posrečilo znižanje cen. PRIKLJIJČITVENO GIBANJE NA ŠTAJERSKEM. Gradec. 21. jun. Štajerski deželni zbor je sklican za četrtek dne 23. t. m. ob 17. popoldne, da bo ponovno sklepal v zadevi glasovanja za priključitev k Nemčiji. ZOPETNA PREMOŽENJSKA ODDAJA NA MADŽARSKEM. Budimpešta. 21. junija. (Izv.) Finančni minister je predložil danes zakonski načrt o oddaji premoženja. Po tej osnovi se bo za pre-možejna čez 1 milijon, zbrana v času od 1. julija 1914 do 1. marca 1921, zahtevala zopetna premoženjska oddaja. KEMAL PAŠA PROTI CARIGRAJSKI VLADI. Moskva, 21. junija. Kenial paša je Izdal na turški narod proglas, v katerem odklanja pogajanja s Turčijo in Izjavlja, da je pripravljen boriti se proti carigrajski vladi, ako bi bilo potrebno, da se moharae-dancl vsega sveta osvobode tujčevega lar-ma. KOMUNISTI PRIZNAVAJO SVOJ PORAZ. Naucii, 21. junija. V Berlhiu objavljeno tajno poročilo berlinske sovjetske komisije ugotavlja poraz nemškega komunisUčnega gibanja radi nesistematskega postopanja. Po vladi zadušena srednjenemška ustaja Je za dolgo časa ohladila razpoloženje nemških delavcev za komunistično gibanje 1« se bodo delavci zelo težko pridobili za novo komunlsthio gibanje. REPARACIJSKE OBVEZNOSTI NEMČIJE 160 MILIJARD LETNO. Nauen, 21. Junija. V državnem parlamentu So poudarjali vladni zastopniki, da znašajo letne potrebščino za pokritje repa-racijskjh obveznosti 160 milijard mark. Problem bližnfe bodočnost*. Najsi bo ustava sprejeta že te dni ali pa šele pozneje, najsi Jo sklenejo sedanje vladne stranke ali naj jo po kakem nepričakovanem preokretu položaja odglasuje drugačna politična kombinacija — eno ie gotovo: v bližnji dobi nam je računati s precej spremenjeno notranjepolitično situacijo v državi. Nove volitve bodo postavile v državno skupščino tudi ne narodne poslance, zastopnike Nemcev in Madžarov. Je pa to problem zase in ne enostaven. Ne mislimo se z njim pečati v celoM, opozorimo v zvezi z njim le na en pojav, k| se razvija pred nami zadnje tedne. Gotovo se bo strinjal z nami vsak Jugoslovan. k| mu Je do procvita In napredka naroda, ako zapišemo za to bližnjo bodočnost sledeče načelo: Naj sl v medseboj- nem boju stranke nasprotujclo še tako strastno — te svoje borbe naj izbojujejo same med seboj, ne da bi vpletale v boj tujerodne stranke. Strankarske koalicije, k) bi si v svrho utrditve, ohranitve ali osvojitve vladajoče pozlelie v državi iskale zaslombe v tujerodnih strankah, bi stopale v nevarnost, da sc ne le kompromitirajo, marveč da oškodujejo narodni Interes, poganjajoč se za pomoč ncnarodnlh skupin. Kajti nenarodne skupine bodo nedvomno stremele po tem, da stališče države otežijo, da delo konsolidacije narodne državne organizacije ovirajo. Nismo utopisti ali politični sentlmen-talncži, zato sl prav nič ne prikrivamo, kako velika Je tozadevna skušnjava v slučaju notranjepolitične krize. Posebno pri nas, k0 nobena politična kombinacija ne razpolaga s trdno večino, ko se le prepo-gostoma pokaže škodljivo ravnovesje, v katerem slepa politična strast dovoljule koncesije, do katerih bi v slučaju krepke premoči ene ali druge strani ne prišlo. Tako opozarjamo na Interesantni slučaj Iz Bolgarije, kjer Je med balkansko In svetovno vojno Radoslavov kljub ponovnim volitvam dobil med Bolgari pod polovico mandatov, pa Je mogel stvoritl neznatno gcrmanofilsko vladno večino le s pomočjo — turških poslancev, ki Jih Je turška manjšina Izvolila v sobranje. In v kako škodo narodni bolgarski stvari se Je to zgodilol Dokler Madžari ln Nemci ne dobe volilne pravice So Južnosrbskl muslimani edina tujerodna manjšina, ki Je zastopana v državnem parlamentu. Sicer ne direktno, marveč so bili Izvoljeni v radlkalskth ht demokratskih vrstah. Toda radi Interesov turških begov in iz odpora proti naseljevanju srbskih kmetov v zapuščene južne predele so izstopili in ravno te dni beremo, da se osnuje posebna naclionalistlčna turška stranka na jugu. Ml smo že svoj čas prorokovall na tem mestu, da bo prejalf-sloj prišlo do tega. ker smo bili informirani o izrazitem muslimanskem gibanju v tem delu države. Absolutna narodna dolžnost vlado Je, da nap ram tem elementom ne popusti: prvič so to ostanki onlb Turkov, k| so stoletja tlačili naš narod, drugič so njih zahteve v narodnem oziru absolutno nesprejemljive. Dolžnost narodnih strank je v tem oziru le izločiti Iz teh vrst one muslimane našega rodu, našega Jezika, k| ne spadajo v turško.nacionalistično organizacijo, das( jih hočejo voditelji gibanja pod plaščem koufesijonalne skupnosti spraviti v skupni tabor. Kot rabi kapitalizem za krinko narodnost, tako se zlorablja za kapitalizem tudi krinka konieslje. In proti temu moramo nastopiti v državnem kot v narodnem Interesu. Položaj v Šleziji. Nauen. 21. junija. Pariška pogajanja med. Briandom in lordom Cur-zonom glede vprašanja Gornje Šle-zije se niso zaključila z nobenim Končnim rezultatom. Curzon se je vrnil v London, medtem ko je raziti/ jen je nemškega prebivalstva v Gornji Šleziji doseglo svoj vrhunec posebno radi tega. ker se je v krajih, ki jih je izpraznila nemška sa-moobrana, osnovala poljska narodna obrana. Istočasno obeta Korfanti v svojem listu ustašem obširno amnestijo medza vozniške komisije v Opolah. Dopisnik lista »Times« poroča. da je Korfanti v glavnem dosegel svoj cilj, tako da bodo morali zavezniki priznati Poljake kot gospodarje v industrijskem ozemlju. ------ Razkroj v ruski komunistični stranki se nadaljuie. Reval, 21. junija. (Izv.) Nesporazum nadaljuje. Po vesteh iz Rusije, moč soviet- med Trockim in Leninom se poostruje. ske vlade dnevno pada. Pričakujejo se res- Razkroj v ruski komunistični stranki se ul dogodki. Berlin, 21. jun. Včeraj je posetlt francoski poslanik v Berlinu Lorrand državnega ministra zunanjih poslov dr. Rosna In v daljšem razgovoru glede gornješleskega vprašanja ponovil svoj protest proti nemški samoobrani. Opozarjal je, da general Hoofor noče umakniti svojtb čet. Nauen, 21. Junija. Proti nameravanemu osnovanju poljske milice v podrobnostih, k| se javlja1]© v Korfantljevem glasilu, so protestirale nemške stranke In strokovne organizacije pri medzaveznišk) komisiji ter zahtevale, naj zopet v vsem plebiscitnem ozemlju prevzame po mirovni pogodbi poverjeno H oblast ter da Gornji ŠlezUl zakonito upravo. Vojaška milica bi blia kršitev mirovne pogodbe. BOLJŠEVIK1 OBESILI UKRAJINSKEGA VODITELJA. Dunaj, 21. junija. Ukrajinski tiskovni urad poroča iz Lvova: Po poljskih poročl-1 lih so vrše pri Klievu srdih boji med ukrajinskimi upornik! in močnimi boijševišklml ; vojaškimi oddelki. Ker so bili boljčevlki v | premoči, so ukrajinske vstaše porazili iu | celo ujeli njihovega atamana Struga. Struk | je bil od boljševlkov obsojen na smrt ln i takoj obešen. Pri Bell Cerkvi je Izbruhnd nov ukrajinski upor proti bo'.jševikom. Dr. WIRTH O VAŽNOSTI RURSKEGA OZEMLJA. Nauen, 21. junija. Državni kancelar dr. Wirth je opozoril v svojem govoru v Essenu na posebno važnost ruhrskega okrožja za nemško državo ter obetal, da sc bo državna vlada z vsemi silami potrudila, da se ukinejo narodnemu gospodarski škodljive sankcije. Dolžnost vsega nemškega naroda je, da se združi pri velikem delu za izpolnitev reparacij in doseže cilj državne politike, pomirjenje v notranjosti napraiu zunaj hi narodna svoboda. | BORZNA IN TRŽNA PO~" " \. Zagreb: Devize. Dunaj 2070—2075, Berlin 210—210.50, Budimpešta 57.25-59.50 Bukarešta 227-230, Italija 734—735, Lon-! don 547- 550, Newyork 143—143.50, Pariz 1182—1188, Praga 200—200.50. Valute: dolarji 138.50—139, avstrijske krone 22.50 do 23, marke 212—215, leji 223—223, lire 725—730, lunti 0—517, češkoslovaške krone 195-0. C urili: Devize: Berlin 847 in pot, Newyork 589, London 2226, Pariz 4825, Milan 29.80, Praga 8.15, Budimpešta 2.15, Zagreb 4.05, Bukarešta 9.25, Varšava 0.10, Praga: Valute; marke 103.37 In pol, švlc. franki 1226, lire 363, franc, frcnkl 585.50, funti 270.25, dinarji 198, avstr. žig. krono 9.87 in pol, poljske marke 4.32 in pol, Dunaj: Valute: dolarji 675—679, marke 9.91—9.97, funti 2S70—2590, franc, franki 5605—5675, lire 3450—3470, dinarji tisočaki 1880—1900, dinarji Stotaki ni'o 110-■ tirani, poljske marke 45.50—47.50, švic. j franki 11650—11700, češkosl. krone 942.5» j —948.50, ogrske lirone 282 eu četrt — 287. 1 en četrt, Kazino — Ljubljani! Ljubljanski župan g. Pesek je zahteval predvčeraj na občnem zboru »Kasinovereina«, da se naj isti razpusti in njegovo premoženje pripade mestni občini ljubljanski za reveže. Svoi predlog je utemeljeval s tem, da je imela mestna občina ljubljanska radi kazine velike stroške, ker se je svoje dni pravdala z društvom ndi kavarniškega prostora pod kostanji v »Zvezdi« in radi kavarniške verande. Te dolgotrajne in drage pravde je mestna občina zgubila, ker je avstrijska vlada podpirala Kasinoverein. Mestna občina ljubljanska ima torej pravico do premo-žena društva, radi katerega je imela že toliko sitnosti in izdatkov. Drug še važnejši moment pa je moralično naroden. Radi kazine je bilo preganjanih mnogo Slovencev ter mnogo tudi kaznovanih. Da mnogim zlasti dijakom, je bila baš radi demonstracij proti kazini pokvarjena vsa bodočnost. Akt pravičnosti je torej, da preide premoženje tega društva v obče koristne namene. Ker določa § 18. društvenih pravil. da pripade v slučaju razpusta društva, premoženje v ubožni zaklad mestne občine ljubljanske, je najbolje da se Kasinoverein razpusti in pripade njegovo premoženje mestni občini ljubljanski. Občinski svet ljubljanski naj z dohodki kavarne in restavracije ter poslopja podpira mestne reveže In revne dijnke ter naj napravi v kazino poslopju javno čitalnico in knjižnico ter prepusti dvorano za poljudna predavanja za — ljudsko univerzo. Nikakor pa ne gre. da bi se Iz Kazine napravilo strankarsko podjetje. ki bi bilo sporno jabolko med političnimi strankami. Nekdaj so ljubljančani trpeli radi kazine radi narodnostnih prepirov in žalostno bi bilo. če bi i v bodoče trpeli radi kazine radi strankarskih prepirov. To bi bila sramota l Kazina torej nikakor ne sme priti v roke le eni stranki. le peščici ljudi, ki bi iz nekdanje nemške trdnjave napravili strankarsko kulo. Izvajanjem g. župana Peska so vsi zborovalci pripadniki vseh strank, tudi uvidevni demokrati, burno pritrjevali. Zal pa. da liberalni mlad'ni niso bili dostopni treznim obče narodnim argumentom. Njim je strankarska zagrizenost nad vse. Predvčerajšnji ponesrečeni občni zbor jih ni izpametoval. Z mrzlično naglico nabirajo po Ljubljani člane med svojimi pristaši za Kasinoverein. da v par dneh obnove svojo strankarsko igro Iznova. K vprašan.iu ljubljanskega ,Kasinovereina*. Demokratsko časopisje bi javnosti rado prikrilo svojo nepoštenost v vprašanju ljubljanskega *Kisinove-leina«. Večkrat se jim je to že posrečilo. toda to pot bo ves trud zaman — na zborovanju je bilo navzočih preveč neoporečenih prič — med drugimi 22 vseučiliških profesorjev. odborniki Slov. Matice itd., ki jim pač ne bo nikdo predbacival strankarstva in neobjektivnosti in ki so vsi soglasno obsojali demokratsko brezvestnost, ki izrablja svojo uzurpirano politično moč v svoje strankarske svrhe in to tudi na škodo celokupnega naroda A ko danes taji demokratsko časopisje. da ni nameravalo to nacionalno vprašanje izrabiti v svoje strankarske vrste, kako potem, da Rabindranath Tagore. Rabindranath Tagore (izgovarjaj T.igur) je dosipel v soboto 18. t. ili. z Dunaja v Prago, kjer je imel ob 11. uri dopoldne predavanje na češki univerzi. V pondeljek se je odpeljal v Pariz. Rbaindranath Tagore, pesnik-fi-lozof se je rodil leta 1861. v Kalkuti. Njegovi predniki so bili po večini znameniti ljudje. Presonno Koomar Tagore je bil eden najbolj znamenitih juristov Indije, ustanovitelj brt-tansko-indijske družbe. Rasch Sir Sourindra Motom Tagore se šteje med najboljše glasbenike Indije tn je ustanovil bengališko visoko šolo za glasbo. Potem sta Abindranath Tagore, znameniti slikar jn Maha-radseha Ramath Tagore, pisatelj In %dskl vodnik. Naiznamenitejši pa je pesnikov oče Debendranath Tagore, veliki mislec, pri tem pa globoko pobožen. Dva brata pesnika sta slikarja. Posebno se bavita z oerzusiko-indiisko so imeli društvene legitimacije le izraziti pristaši JDS. medtem, ko so se pristaši ostalih strank 3 dni zaman truddi. da oi delili g. Bitenca, da bi mu izročili prijav^.ce. To nis ) potrdili le različni strankarji temveč je izjavil s svojo častno besedo tudi dr. Šmalc, oa je iskal s rrij-tvnleo 25 univerzitetnih ,profesojev zaman g. Bitenca, ka - je leta tudi sem priznal in se izgvarial s tem o? je imet dopust. Če ie Ime; -lopus'. kot uradnik. ni imel dopusta kut državni upravitelj Jn b» moral zadnje cin' pred občnim zberom biti ria svojem mestu ali pa j? vri o naznaniti svojega namestnika. Demokrati pa. če bi bili pošteni, bi celo stvar razglasili in javno pozvali na pristop k »Kasi-novereinu« in društveno premoženje bi bilo danes že trdno v slovenskih rokah- Toda tega oni niso storili, temveč so delali skrival in preprečili pristop celo onim, ki so njih umazani načrt še pravočasno spregledali. Glede poteka zborovanja samega naj omenimo še to. Skrajno čudno luč na razmerje državnega upravitelja do JDS meče dejstvo, da je prišel na zborovanje iz taništva JDS in po zborovanju zopet odšel tjakaj. Opozicija se ni morda pogajala z njim. temveč se je morala pogajati s pristaši JDS pod yodstvom g. dr. Kramerja, ki so se obnašali, kot da je »Kasinoverein« njihova last, vsi ostali pa neljubi »vštuljenci«. Mesto da bi odločeval g. drž. upravitelj po svojem znanju In vesti, si je moral oustitl ukazovati od pristašev JDS In se je po teh ukazih tudi brezpogojno ravnal. Ce to ni politična nepoštenost in Izrabljanje narodnosti v strankarske koristi, potem se o poštenosti sploh več govoriti ne da.. Ako »Slov. Narod« pripoveduje razsodnim ljudem sedaj, »da obstoja takozvana »Widmtngsurkunde«. ki določa jasno in točno, da se Ima v slučaju razpusta ali razida društva eventuelno skupilo za društv. ime-jje porabiti za fond. ki Ima pripasti, zopet vzpostavljeni enaki družbi«, a f.?mo obresti od tega fonda se smejo \ porabljati za splošno koristne namene. mestne občine ljubljanke. moramo pribiti, da je »Slov. Narod« ali slabo informiran ali pa vodoma potvarja resnico. Točka l) § 11. društvenih pravil pravi točno in fcs;ic. da ima občni zbor pravico sklepati o razpustu društva in odločati o premoženju v tem slučaju oziraje se pri tem na § 18. Zadnji paragraf pa, ki določa, da sc mora društveno premoženie uporbiti po zgoraj omenjeni »Widmmgsurrkunde«* se je 15. marca 1919 izpremenil in se je namesto odstavka, ki govori o »Wid-nungsurkunde« vstavila v pravila določba, da pripade vse po plačilu društvenih dolgov ostalo premoženje v slučaju, da ni občni zbor tozadevno ničesar ukrenil ali da se ni mogel vršiti, občinskim revežem ljubljanskim. Torej kaj bi bilo lažjega in kdo sedaj besediči? Ali »Slov. Narod« ali župan Pesek, ki se je proti nenasitni demokratski sebičnosti postavil za ljubljanske reveže?! Ker demokrati na to zahtevo kot smo že včerai poročali niso hoteli pristati, je opozicija predlagala, da naj se premoženje »Kasinovereina« izroči »Jugoslovanski Matici« in je demokratom po demokratu g. Hrovatinu tudi točno formulirala svoj pedlog in sicer, da naj se vsi člani odbora »Jgoslov. Matice« sprejmejo kot člani Kasinovereina in nato izvolijo za odbornike, nakar bi se društvena pravila «Kasinovercina« pač predelala tako. da bi vsakokrat- miniaturno umetnostjo. En brat je jurist in eden knjižničar. Rabindranath Tagore, katerega umetniška nadarjenost je ravnotako vsestranska, kakor njegova izobrazba je začel umetniško delovati najprej kot glasbenik. Njegovo prvo delo je opera. Njegove pesmi so bile v Evropi najprej priobčene po irskem pesniku W. B. Ylats, ki je izdal Tagore-jeve pesmi v angleški prestavi pod naslovom »Gitanjali«. Danes imamo malo pesnikov, ki bi bili ob jednetn narodni umetniki in zastopniki svetovne literature. Eden teh je Rabindranath Tagore. Njegovo bistvo in njegova dela so danes last vsega človeštva. Po celem svetu se berejo njegove pesmi, se uprizarjajo njegove drame. Povsod je njegovo svetovno naziranje kažipot raziskovalcem resnice in lepote. Slučaj ga je naredil mednarodnim slavljencem. Zbirka pesmi »Gitanjali« je upozorila nanj in je bila prvi povod, da se mu je podarila leta 1913. Nobelnova nagrada. In ni odbor »Jugoslov. Matice« bil obenem odbor »Kasinovereina«. Tudi ta predlog so demokrati odklonili in s tem pokazali celi javnosti, kakšno je pri njih razmerje med .strankarsko sebičnostjo in narodnostno požrtvovalnostjo. Če sedaj demokratsko časopisje unisono taji. da bi se o tem predlogu sploh govorilo, je to enostavna laž. kar bo lahko vsakomur potrdil vsakdo, ki se je udeležil zborovanja in vstrajal na njem. — Nad postopanjem demokratskih voditeljev se zgražajo njihovi lastni dosedanji pristaši. ■nBaBuamHvauaiiMurAU^Tnkirn: t rn.*t r -m : vn^.m nnranmi« Beležke. Deset milijonov je vredno premoženje Kasinovere!-na. Če šteje Ljubljana 50.000 prebivalstva, pride na vsakega 200 K. Če računamo na vsakih 100 prebivalcev enega reveža, pride nanj 20.000 kron. In ta kapital bi hoteli zagrabiti s svojimi grabljivimi rokami naši »demokrati«. Komentarja ni treba. Družba sv. Mohorja v Celovcu je v nevarnosti, piše sinočnji »Slov. Narod«. Na drugi strani pa piše Isti list. da mora veljati pri nas v Ljubljani nemška »Widmungsurkunde za Kasinoverein«. Hlapec je hlapec, kadar mu nese. Kasinoverein mora biti? »Slov. Narod« piše. da se mora iz event. skupila za imetje »Kasinovereina« uporabiti za fond »ki ima pripasti zopet v postavljeni enaki družbi«. Kasinoverein oz. njemu enaka družba torej no mnenju »Slov. Naroda« mora obstati. Mi smo seveda prepričani. da »Slov. Narod« ne misli tega, kar je dejal tako do skrajne logike konsekventno. In ker on tega tako skrajno k on s k\ t (kajti sicer bi smeli v Kasinoverein samo cenzurirani Nemci) mislimo mi nai se narodu sovražno podjetje izroči narodu, iz katerega žuljev je bilo to premoženie izsesano. Juridične finte. ki so potrebne za to spremembo imamo mi tudi. Kastno. Naiusodepolneiše ime le bilo to nam Slovencem. »Jutro« z dne 21. t. m. je celo uganilo, da je prišla na tajni občni zbor Kasinovereina slovenska ooo-z ia proti strankarski kliki JDS. baje samo na nemško pobudo. Organ JDS »Slov. Narod« z dne 22. t. m. pa omenja med voditelji te opozicije imena, ki jih je isti »Slov. Narod« leta 1903. v velikih binkoSt-riih demonstracijah proti isti Kasi 4 objavil med aretiranci nekdanje c. in kr. habsburške vlade. Komur se ljubi naj išče. Političnevesti. Sama nasilla. V Rojanu pri Trstu Imajo Slovenci svoje konsumno društvo. Lepega dne pa pridejo v konsumno društvo fašisti in zahtevajo od odbornikov društva, da lim kratkomalo prepuste prostore z vsem imetjem. Ker se odborniki naravno taki gorostasni zahtevi niso hoteli udattl so Jih k temu fašisti z grožnjami in pret-njami z orožjem v to prisilfli. Fašisti so se nato mirno naselili v konsumnem društvu in sedaj so v posesti prostorov ta Imetja društva, Vlada opozorjena na to nasilje se ne gane in nasilje je sankcionirano. Res kulturna Italija, blažen je tvoj red. Bridko se pritožuje v svojem glasilu fašist čez prebivalce Krmina, ki nikakor vendar ima ta slučaj globokejši pomen Pač upbenemu pisatelju naših dni ne bije srce za celi svet tako vroče, kakor temu sinu prastare indijske rodbine, v katerem se je vzbudila Čarobna harmonija pretekle kulture. Dolgo, predno je postal Tagore svetovni pesnik, je bil že splo-šdo ljubljeni pesnik in vodnik svojega naroda. Rabindranath Tagore je vzrastel v sredi religijozne sekte, ki se te pričela razvijati v 19. stoletju. Njegov oče se je zavzel za osirotelo gibanje. Ta sekta je nastala iz hrepenenja po jasnosti v religioznem In socijalnem življenju in iz potrebe prila^odenja zahodnemu mišljenju, ki je takrat pričelo prodirati v Indijo. Ko se je zavzel Debendranath Tagore zanjo, je šlo samo še za versko življenje Indijcev. In njegov sin se ie obrnil od Indijca na človeštvo: Bori se za ideale čistega nesebičnega človeštva, za rojstvo novega človeka, ki bo užival ednako-oravnost. brastvo in svobodo. nočejo pustiti avstrijakantstvo. Silno se jezi na Fajduttija, ki da je predstavljal Italijane, kot čisto balkanski narod, da je še danes mnogim Furlanom beseda »Italijan« psovka. Ogorčeni fašist kliče za to na pomoč vlado. Čisto narobe početje. Naj lepo fašisti pospravijo svoje nasilje, naj postanejo ljudje in potem bo tudi nehala ljubezen do Avstrije. Divjaštvo fašistov pa pač ne more roditi drugega ko odpor vseh poštenih ljudi. Pa kako bi bili fašisti še fašisti, če bi pustili divjaštvo. Poslanec Kreklc (piše seveda Kre-kich), zastopnik Zadra ie izpregovoril v tiimskcm parlamentu. Konstatiramo sanio, da je njegova prva beseda veljala proslavi nepoštenost!. Tudi to je donesek k zgodovini Zadra. Albanska federacija treh autonomnlh držav. Presbiro poroča iz Skadra: Kakor se javlja iz Tirane, bo albanska skupščina reševala vprašanje o razdelitvi Albanije v tri popolnoma avtonomne province. Severna Albanija naj bi Imela za središče Ska- TRGOVINA TRSTA Z OZIROM NA JUGOSLAVIJO IN REŠKO VPRAŠANJE. H- V včerajšnjem prvem članku pod zgornjim naslovom smo omenili, da se je tržaška »Edinost« bavila v dveh člankih s trgovinsko bodočnostjo Trsta z ozirom na Jugoslavijo in vprašanje Reke ter smo se v prvi vrsti pečali s perečim vprašanjem reške in baroške luke ter glede tega vprašanja razvijali svoje mnenje. Danes se vračamo na glavno tendenco člankov »Edinosti«, ki obstoji v dokazovanju, da je bodočnost Trsta navezana na trgovino z jugoslovanskim zaledjem. »Edinost« navaja, da je znašal leta 1913. uvoz po železnici 14,882.096 kvintalov, a leta 1920. le 7,325.967; Istega leta 1913. izvoz po železnici 12,098.356 kvintalov. a leta 1920. le 11,836.183 kvintalov. Leta 1913. je znašal uvoz po morju 23,140.178 kvintalov. a leta 1920 le 11,836,658 kvintalov. leta 1913. Izvoz po morju 11,857.116 kvintalov. a leta 1920. le 2,908.459 kvintalov. Skupni promet Trsta leta 1913 je torei znašal 61,472.746 kvintalov. a leta 1912. le 31.068.267 kvintalov. To pomeni 304.044 vagonov manj prometa v letu 1920., kakor v letu 1913.. pri čemur je zgubilo samo tržaško delavstvo na zaslužku pri razkladanju približno 30.404 400 lir, ako se računa vagon le po 100 lir. kar pa je po današnjih cenah malo računano. Zguba, ki je s tem zadela trgovinska podjetja v Trstu dohodke železnic, paroplov-n'h družb itd., se pa sploh ne da izračunati. Od skupnega izvoza in uvoza po železnici leta 1920. spada na Italijo 7,824.375 kvintalov. na Nemško Avstrijo 5,370.726 kvintalov. na Jugoslavijo 1,597.932 kvintalov. na Češkoslovaško 973.894 kvintalov. na Nemčijo 132.743 kvintalov, a druge malenkostne količine na razne druge države. Iz teh številk je razvidno, da prihajajo glede prometa preko Trsta v poštev v prvi vrsti Jugoslavija. Češkoslovaška in Nemška Avstrija. Češkoslovaška se bo kmalu začela posluževati prevoza preko Hamburga in po Labi. ker je to cenejše in enostavnejše. Ostaneta terej na pozorišču le še Jugoslavija in Nemška Avstrija. Katera Izmed dveh navedenih držav nudi trdno podlago za poznejše trgovske zveze ju za bodoče dobre gospodarske od-nošaje? Na to vprašanje odgovarja »Edinost« približno takole: Leta »Vem,« pravi v »Nacijonalizmu« da je moj glas prešibak, da bi prodrl ropot sedanjega hrupnega časa, in lahko mi je vreči besedo »nepraktičen« v obraz. Ostane na meni in se ne da izbrisat in častivredni ljudje Rredo preko mene.« Vendar pa se Rabindranath Tagore tolaži s sledečim: Ko je nekega dne gledal v Jokohami po ulicah, kier so se kopičile moderne stvari, in je solnce počasi zahajalo v južnem morju, ko je gledal to tiho veličanstvo — takrat ie kipela godba večnosti iz večerne tihote k njemu in razumel je, da je nebo in zemlja milejša pesnikom in Idealistom kot prekupčevalcem, ki se bore za posvetni blagor v zaničevanju vsega duševnega. Tagore jeva osebnost se more šele potem prav razumeti, če se pozna okolico, s katere prihajajo njegov glas in njegova dela v svet. Sliko njegovega doma nam predočuje prav dobro indijska potna knjiga »Koder solnce žari« delo princa Viljema švedskega, ki popisuje obisk pesnika v Kalkuti. der, Srednja Albanija Elbasan, Južna pa Berat. Vse tri province naj bi tvorile med-, sebojno zvezo pod imenom: Albanska federacija. Vladna kriza na Holandskem. Kako* javljajo tz Amsterdama, je sklenil holand.skl kabinet odstopiti, ker je poslanska zborni-, ca zavriTla predlagani brambni zakon. Trockij težko obolel. Po poročilih 'i Moskve ie Trockij nevarno zbolel. Govore, da ima raka na prsih. Njegovo stanje je zelo resno. Aretiran boljševiškj agitator. Boljše* viškega diplomatskega kurirja Gercenvola so aretirali ob švedsko - norveški meji, !a> je hotel vtihotapiti v Skandinavijo različne propagandne spise in denar, in ga zavrnili v Rusijo. Obsedno stanje v Ukrajini. Radi neprestanih uporov je sovjetska vlada v Markovu proglasila obsedno stanje po vsej Ukrajini. Straže ob sovjetsko - poljski meji so bile ojačene z novodošliini oddelki. vja. w vr * 1919. in 1920. je poplavilo Nemško Avstrijo na tisoče laških trgovcev, ki so s svojimi več vrednimi lirami pokupili vse. kar se je dalo: briljante dragocenosti, pohištva celih kavarn in hotelov, papir, les. železo itd. V letu 1919. so uvažali spomoč-jo raznih protekcij (afera Legrč) največ manuiakturnega blaga, ki so ga na razne načine vtihotapili v sosedne države. Leta 1920. so pa uvažali v Nemško Avstrijo v največjem obsegu žito (25.381 vagonov), južno sadje (1675 vagonov), mast (2245 vagonov). Južno sadje je bilo pač italijanske provenijence, žito in mast pa sta bila ameriške provenijence ter sta predstavljala po večini darove Amerike Nemški Avstriji. Ta promet odpade v letu 1921. Kako pa je bilo z Jugoslavijo? Leta 1919.. ia šele v drugem polletju, se je začela razvijati uvozna trgovina manufak-tumega in ostalega blaga. Ta uvoz se je posebno dvignil leta 1920.. ko je šlo. razen po železnici, na dan do 100 tovornih avtomobilov naloženih z manufaktunim blagom proti Ljubljani in Zagrebu. To znaša nad 700 tisoč kvintalov (7000 vagonov) na leto. ki jih ne omenja statistika. Celokupni promet z Dalmacijo, ki tvori sedaj del Jugoslavije, je znašal 807.484 kvintalov, ako prištejemo te količine k onim izkazanim v statistiki. dobimo 3,105.416 kvintalov (1,597.932 in 700.000 in 807.484). ki predstavljajo pravi promet z Jugoslavijo. Vrhu tega čaka preko enega leta 10.000 vagonov lesa ob postajah v Sloveniji, ki se ne morejo izvoziti radi pomanjkanja vozov v Jugoslaviji in radi zadržanja jugoslovanskih vagonov v Italiji. Leta 1920. je šlo precejšnje število prašičev iz Jugoslavije preko Trsta v Italijo (okoli 13 000 komadov), a iz Trsta (!) je šlo v Italijo 27.867 glav živine, ki niso mogle priti v Trst od drugod, kot iz Jugoslavije. Statistika pa navaja le 1911 glav klavne živine iz Jugoslavije. Iz vsega sledi, da je imela Nemška Avstrija leta 1920. ogromen promet, skoraj večje število kvintalov, kot šteje prebivalcev. Ta promet se bo ter se je že znižal z ozirom na cenejše dobave preko Hamburga in ker so odpadli milodarl Iz Amerike Ko se reši vprašanje pri-klopitve Avstrije k Nemčiji bo pa ta promet naravnost brezpomemben. Ako se pa ne priklopi ne bo nikdar zmožna toliko producirati, da plača svoje dolgove ter da popravi svojo valuto. Na vsak način ne bo Nemška Avstrija nikdar zmožna toliko izvažati in uvažati, kakor bogata Jugoslavija s svojim daleč večjim številom konzumentov in prodneentov. »Edinost« zaključue: V prilog Ju- goslavije govore sledeče okolnosti: Jugoslavija rabi ogromno dosti blaga. ima najboljšo valuto med vsemi državami, nastalimi iz pok. Avstrije, ima sijajen zemljepisni položaj, ima silno naravno bogatstvu in razvijajočo se industrijo, bo zavzemalo za to odlično mesto med evropskimi državami, je končno sosednja država Italije, ki ji more mnogo koristiti, ki pa Italije v slučaju trgovinskih sporov popolnoma nič ne bo pogrešala. ker ni navezana na tržaško trgovino. Radi tega je skrajni čas. da se na merodajnem mestu spregovori resna beseda ter da neha časopisno blatenje države, ki zasluži in uživa splošen ugled, ker sicer bodo trgovci Iz Jugoslavije pokazali Trstu hrbet. Tako »Edinost«. Mi pa dostavljamo: Zadnji čas je, da se zave jmo naše gospodarske moči pr-.; i Italiji ter da jo v naših trgovski pogajanjih z isto. uveljavimo sjcraioosti Dnevne vesti. — Deptftaclja slede kazinaverelna, se- stoječa iz župana Peska, dr. Periča, Juvana, Kocijana in Ogrina se je včeraj dopoldne zglasila pri deželnem predsedniku dr. Bal tiču in intervenirala v smislu sKiepov opozicije na občnem zboru dne 20. t. m-Deželni predsednik je obljubil, da bo zadevo uradno preiskal in vse potrebno ukrenil, da se novi občni zbor vrši. Ce se pa ne bi moglo doseči sporazuma In s tem omogočiti novega občnega zbora, razpusti deželna vlada Kazinovercin, nakar pripade društveno premoženje ljubljanskim občinskim revežem. — Vabilo na II. redni občni zbor »Jugoslovanskega kreditnega zavoda« v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo, ki se vrši v sredo, dne 29. junija 1921 ob 4. uri popoldne v posvetovalnici na magistratu v Ljubljani. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo upravnega 6veta. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo o Izvršeni reviziji 5. Potrjenje računskega zaključka za leto 1920. 6. Razdelitev čistega dobička. 7. Slučajnosti. Glasom § 31. je bil občni zbor sklepčen, če je zastopana vsaj ena petina vseh vplačanih deležev. Ako bi tega ne bilo, vrš! se pol ure kasneje na istem prostoru s prvotnim sporedom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število udeležbe. Za upravni svet: Anton Pesek 1. r., predsednik. — I* odborove seje Slovenske Matice z dne 17. t. m. Odbor konštatira: Preden je podal odbornik dr. Alojz Kraigher svojo izjavo, je povdaril, da s tem ni v nobenem oziru dotaknieno dr. Lahovo razmerje do Matice. Predsedstvo je dovolilo Izjavo, ker se je obračala le proti načinu dr. Lahovega nastopa napram dotičnim podpisancem. Izmed katerih so nekateri obenem tudi odborniki Slovenske Matice, a se ni spuščala v meritorno presojo tega ali onega političnega prepričanja, zakaj ni šlo za po litično. temveč za častno zadevo. Ker se afera ni poravnala v notranjosti, kamor spada, smatra odbor, da je za Matico rešena. Obenem konštatira odbor, da tajnik Milan Pugelj ne odstopi. Vesti o tem so prišle v javnost brez vednosti odbora in 'ajnHta. •— Zamenjava I »n pol dinarskih bankovcev. Finančni minister je odredil, da morajo vse državne blagajne zamenjavati pokvarjene In obrabljene bankovce po 1 dinar in po pol dinarja za nove, nepokvarjene. Zamenjavati se morajo taki bankovci tudi. ako so raztrgani, zamazani, brez robu ali če jim kaj manjka. Ne smejo pa se zamen^vati bankovci, katerim manjka kar polovica — Pr v poskusni vlak Maribor — Ljutomer je v ponedeljek brez ovir pripeljal v Ljutomer ter se vrnil v Maribor. Nadalj-ni promet je odvisen od zadržanja nem- ško-avstrl’skega prebivalstva. Razumljivo je, da se nihče rad ne zaupa taki negotovosti, zato je prvi vlak imel le tri potnike. — Za župana v Krškem je Izvoljen trgovec Fr. Zesser. pristaš SKS. — Penztjsko zavarovanje prlvarf>i!h nameščencev. Ministrski svet je odobril tozadevno uredbo za Slovenijo in Dalma-"ijo. — Povečani Kranj. Deželna vlada je Jovolila, da so veliki deli občine Stražišie piiklopijo mestni občini Kranj. Mestna občina mora za to plačati občini Stražišče 100.000 K kot odškodnino za zmanjšano davčno moč. — Enotni vseučllišk| zakon. Delegati vseh jugoslovanskih vseučilišč so Imeli nedavno dolgotrajna in izčrpna posvetovanja o enotnem vseučiliškem zakonu -a celo državo. Sedaj je ministrski svet uredbo odobril. — Razbremenitev porotnih sodišč. Ker je ministrski svet odobril določbe kazenskega zakona ter zvišal pri tatvinah in goljufijah zneske za 20krat, bo mnogo teh slučajev prišlo v bodoče pred kazenske senate, namesto pred porotna sodišča. — Otvoritev privatnega brzojavnega in telefonskega prometa na evakuiranem ozemlju Dalmacije. Na evakuiranem ozemlju Dalmacije se je otvoril privatni brzojavni promet še pri tehle uradih: Rogoznica, Tiiesno, Skradin, Šibenik, Primošten, Žirje, Zlarin, Belina. Bekovac, Zlosela, Vodice, Seputine, Krapanj, Murter In Stan-kovac ter telefonski proanet z Benkov-"■em in Šibenikom. — Nevaren tat. Star nevaren tat To-^iaž Čelik iz Cirkna, ki je bil že 30krat kaznovan zaradi tatvine in goljufije se je zopet pojavil v Dražgošah. Vlomil je pri posestniku Ivanu Lušinu in odnesel več moške in ženske obleke, površnik, suknjo 'n nekaj perila v vrednosti čez 5000 K. — Imenovanje. Dr. Jak. Stefančič, dosedaj okrožni agrarni poverjenik v Borovljah, je imenovan za sekretarja II. razreda pril jubljanski agrarni direkciji, Erne-t Bratuša, dosedaj sekretar pri županijskem agrarnem uradu v Borovljah pa za sekretarja III. razreda pri okrožnem ograrneni uradu v Ljubljani. — V Mursk| Soboti je imenovan »a voditelja davčnega urada upravitelj Anton Dolenc, ker je dosedanji vodja Jura Kran-bsnrer premeščen y Novo mestej Ljubljana. — Za olajšanje stanovanjske bede. Poročali smo že, da se snuje privaina stanovanjska akcija za zgradbo stanovanjskih hiš posebno za srednje sloje. Držav-113 akcija se je dosedaj izkazala kot nezadostna in skrajno potrebno je, da se začne s privatno akcijo. Da se to člniprejc izvede, se je osnoval pod predsedstvom ve-letržca Verovška poseben pripravljalni odbor, v katerem so: gg. župan Anton Pesek, A. Kregar, Ivan Frelih, dr. Kobal, dr. Pantar, dr. Kasal, A. Prepeluh, Pust ter Rupnik. Namerava se ustanoviti akcijska družba, ki bi v najkrajšem času začela z zidanjem stanovanjskih hiš, posebno akroj topniške vojašnice. Včeraj se je ogiasila v to svrho pri g. predsedniku Baltiču in poverjeniku Ribnikarju dcputacija pripravljalnega odbora, sestoječa iz gg. župana Peska, Kregarja, Ivan Freliha in dr. Kobala. G. predsednik dr. Baltlč se je popolnoma strinjal z nazori deputacije ter je obljubil, da bo šla vlada družbi v vsakem oziru na roke. O. poverjenik je prvotno zagovarjal svoj načrt, da se naj namreč vsa stanovanja preko 4 sob obdavčijo in s teni denarjem naj bi se zidale nove h'še. Vendar pa je g. poverjenik končno pristal na predloe deputacije ter se bodeta oba načrta spojila. Skrajni čas je že bil, da se začne z enerično akcijo, ker stanovanjska beda postaja vedno hujša. Gospodom pa, Id so se tako energično zavzeli za stvar, bo ljubljansko občinstvo gotovo zelo hvaležno. — Odkritje spomenika Verovška in Borštniku. Kakor se nam poroča, namerava Pododbor Udruženja gledaliških igralcev SHS v Ljubljani o priliki kongresa, ki se vrši letos 2., 3., 4. in 5. julija v Ljubljani, odkritje spomenikov našemu gotovo še vse v spominu živečemu Antonu Vcrovšku in Ignacu Borštniku. Da se ta čin pietete zvrši kar najdostojneje, Je »Udruženje Igralcev« ukrenilo že vse potrebno in bo pri slavnosti, kolikor nam !e znano, razven zastopstev raznih kulturnih društev, nastopila tudi »Zveza ljubljanskih pevskih društev«. Gostovanje mariborskega gledališča v Ljubljani. Mariborske gledališče je nameravalo te dni gostovati v Ljubljani s tremi Igrami. Priprve so bile že dovršene, plakati že tiskani, vse dogovorjeno, ves ri-zlko bi nosila uprava mariborskega gledališča, ljubljanska irprava bi dala na razpolago le gledališče. Zadnji hip se je gostovanje od ljubljanskih merodajnih krogov — preprečilo, češ, gostovanje ie nemogoče radi tehničnih ovir! Vsekakcr značilno, da se ljubljanski teater mora skrivati za te ovire, da onemogoči kritično primerjanje svojega igranja z mariborskim. Izgleda, kakor da se Ljubljana tekme boji, in to ni zdravo za kulturo. — Ponesrečen dijak. J0§k0 Tavčar, učenec IH. razr., sin Marije Tavčarjeve, prodaialke slaščic v Krlževnlški ulici, je staknil nekje smodnik. Dečko ga je zažgal, pri čemur je ravnal tako neprevidno, da je dobil težke opekline na glavi. — Slabo je naletela. Svoječasno le bil ukraden dr. G. Z. na Gosposvetski cesti površnik, katerega je nato prodajalo neko ; dekle pri starinarici Antoniji Kikel. Prodajalka se je izdajala za Marijo Žnidaršič iz Ljubljane. Kikelnova, ki je sumila, da je suknja ukradena, je obljubila dekletu, da bo sukno prodala in ji naročila, da j naj pride popoldne po denar. Pol. agentu G. se je posrečilo, da Je še isti dan zasne-al' tatico in sicer že v policijskih zaporih kamor so jo prepeljali zaradi prepovedanega povratka v Ljubljano. Tatica ie policiji znana že večkrat predkaznovana Jo-sipina Ris, doma iz Clrknice. — Nevaren pretepač. Jože Škocjan, mesarski pomočnik v Ljubljani, doma iz Sromelj na Štajerskem, je znan kot silovit razbijač in tako nevaren pretepač, da sl ga ljudje niti ovaditi niso upali. Bil je zaradi tepeža že 7krat občutno kaznovan. Pred kratkim so ga hoteli spraviti iz neke gostilne na Ambroževem trgu In so mu rekli, da se zunaj fantje topo. Škocjan je takoj vstal, letel iz gostilne in se ooorož'1 z nožem in kamnom. Toda mesto pretepačev je srečal na cesti starega Rochi, katerega je pobil na tla In pobegnil. Pred senatom deželnega sodišča je bil obsojen na 3 tedne zapora in je moral kazen dasi-ravno nerad takoj nastopiti. — Sprejemni odsek za jugoslovanski ženski kongres ima sejo danes ob 5. pop. Rimska c. 9. — Vsi oni, ki so se priglasili tennis odseku »Zenskega telovadnega društva v Ljubljani«, naj se zglase v sredo, 22. t. m, ob 6. zvečer v Igralnici »Mladike« radi razdelitve ur. — Istočasno se bodo sprejemali nadaljni priglasi. Družabnemu oddelku se bodo posojevali tudi raketi proti odšikodnini 1 dinarja na tennls-uro. — Za »otroško Igrišče« »Ženskega telovadnega društva v Ljubljani« se je priglasilo toliko otroJc, da se pri prvem vpisovanju ni moglo zaključiti vpisovanja. Zato se bodo v sredo, 22. t. m., od pol 6. do 7. zvečer v igralnici »Mladike« sprejemale nadaJjne prijave. Sprejemalo se otro- ci od 5.—10. leta; vpisnina znaša 10 K, mesečnina 20 K, za vsakega nadaljnega otroka ene rodbine, — Starlši, ki so vpisali svojo deco v »otroško Igrišče« »Zenskega telovadnega društva v Ljubljani«, imajo sestanek v ponedeljek, 27. t. rn„ ob 6. zvečer v Igralnici Mladike, da izvedo vse podrobnosti ln se izjavijo, ako žele, da ostnejo otroci tudi čez kosilo na igrišču. Kuhinjo bi oskrbovala »Gospodinjska šola«. Maksimalna eeaa za češnje na ljubljanskem trgu je določena na 12 K za kg. Ker prodajalci s to ceno niso zadovoljni, ni bilo včeraj na trgu nobenih češenj. Prodajalci zahtevajo zvišanje cene, nakar bo trg takoj poln češenj. — Razne tatvine. V Polakovo barako na vrtu v Samotni ulici so vlomili tatovi in odnesli nov pločevinast vrč in več zobanja za kokoši. — Jakobu Vrhovcu iz Most so ukradli iz nezaklenjene delavnice staro obleko in perilo vredno 1100 K. — Izgubljeno. V zadnjem času so prijavili ljudje izredno veliko izgub, med katerimi so tudi ure, verižice, uhani in druga zlatnina. Pri teh izgubah niso izkljčene tudi žepne tatvine, ter se občinstvo opozarja, da pazi posebno v gnečah na sumljivo -vsiljive osebe. Mariboi. Naša meja. Sporazm glede poprave naše meje pri Sv. Duhu, ki se je med člani jugoslov. in avstr, delegacije razmejitvene komisije svoj čas v načelu že dosegel, se je moral v izvedbi podrobnosti rada odpora nemškega obmejnega prebivalstva preložiti na kasnejšo dobo. Trajno deževje, ki z malimi presledki dan za dnem napaja zemljo, povzroča na poljskih pridelkih ogromno škodo. Cvetočemu grozdju škoduje tudi nizka zračna temperatura prav znatno. Iz mariborskega gledališča. Dosedanji ravnatelj tukajšnjega gledališča g. A. Nučič se je končnoveljavno odpovedal na-daljnemu vodstvu tukajšnjega gledališča ter je v svrho nevega angažmaja v torek zvečer gostoval z mariborsko Igralko Vid Podgorsko v zagrebškem kraljevem gledališču v »Obrti gospe VVarrenove«. Za mesto ravnatelja se sedaj poteguje 2. Milan Skrbinšek, ki izjavlja, da bo gojil dramo in ob primerni državni podpori tudi opero, nikakor pa ne opereto. V glavo se je ustreli) v pondeljek 61-letul prevžitkar Simon Bedenik, stanujoč v Brežju pri Mariboru. Šele drugo jutro V' ga ljudje našli težko ranjenega, odkoder so ga z rešilnim vozom prepeljali v zavno balnico. Aretiran je bU 301etnl Jakob Cigler, pekovski pomočnik iz ptujskega' okraja, ker je ukradel Rojku kolo, vredno 2500 K. Cigler, ki ima še več drugih tatvin na vesti, je bil izročen sodišču. Zgubil je poročnik Andrej Lupšin na Glavnem trgu 13.000 dinarjev. Ce! e. je regenv Zupana dr. Juro Hrašovca potrdil. Jugoslovanska hranilnica In posojilnica v Colju, registrovana zadruga z omejeno zavezo Je vpisana v zadružni register. Predsednik načelstva je podžupan ln železničar K. Žabkar v Celju, Neverjetna lahkomiselnost. Nedavno so peljali vozniki po cesti proti V>lnlku pri Celju. Csi — 8 po številu — so se vsedll na prvi voz, kjer je bilo v nahrbtniku 15 kg kmodnika, ostali vozovi so pa sledili kar sami. Eden Lztned voznikov pripomni, pri-žigaje cigareto: »Radoveden sem, ali bi se smodnik od cigarete užgal!« Najmlajši I?-med njih ga posvari, toda vsi ostali se vsedejo v krogu okrog nahrbtnika ln tišč.jo glave skupaj, pričakujoč, kaj da bo. Vsi so bili namreč bivši vojaki s fronte Cigareia Prežge nahrbtnik In papir in tresk .. že ležfjov si fantje po več metrov daleč z voza vrženi na zemljo v travi, sj trgajo gorečo obleko s telesa in se valjajo kakor blazni po travi. Prvi voz ves v ptatnenu v dir po cesti naprej, ostali vozovi pa z*, njim, brez vsakega človeka, kanit zdivjani. Fante so spravili radi opeklin v b>1-nico, enemu je zgorelo še nad 41)00 K denarja, ki ga je imel v listnici. Danes se lahko v bolnici že zmenijo, kako je, ako se vatkne v nahrbtnik s 15 kg smodnika gorečo cigareto. V celjskih tobakarnah se zadnje čase dobiva cigaretni tobak raznih vrst v tt-kem stanju, da ni za rabo. Tobak je vlažen, plesniv in smrdeč. Kako pridemo kadilci do tega, da moramo za drag denar kupovati ničvredno blago? Ali t>j ne bib na mestu, da bi se finančna oblast malo pobrigala v tej zadevi in preiskala, kje leži tukaj krivda? Svoj čas bi se mio v tem oziru zelo strogo postopalo. Osebna vest. Orožniški kapetan I. razreda Jos. Mlakar je imenovan za poveljnika 2. čete 6. orožniške brigade. Veliko mesnico namerava v Celju otvo-riti neka zagrebška veletvrdka. Prodajalo sebo meso po konkurenčnih cenah. Saj je že skrajni čas, da se na ta ali oni način naredi konec nesramnemu odiranju čelistih mesarjev. Cirkus »RenIow«, ki se sedaj mudi v Liuhljani, pride prihodnje dni v Celje. 1 Znanost in umetnost Časopis za slovenski jezik Podpira . deželne vlade za Slovenijo je omogočila nadaljevanje izdajanja »Časopisa za slo* venski jezik, književnost In zgodovino«. Tretji letnik bo Izšel letos jeseni v dveh' oddelkih; prvi bo jezikoslovni, drugi lite-« rarno - historični. Naročnina za III. letnik znaša 80 K. Primoiie. »Proti okoličaiisk|m kmetom Trsta« je novo geslo fašistov. Potem, ko so tem najbednejišitn za časa volilnega boja storili vnebovpijočo škodo, hočejo jim sedaj utrgati še poslednje zaslužite. Pod pretvezo pobijanja draginje, so namreč te dni ustavili vse parnike z okoličanskimi kmeti, ki so prinesli svoje pridelke v Trst na trg, jim šiloma odvedli na trg in tam prisilili, da so morali prodati vse po dva do trlprat cenejše, kakor pa so bile tržne cene.i Ko so kmetje izjavili, da v takih razmerah sploh ne pridejo več na trg, so jim fašisti zagrozili, da obiščejo potem njih vasi, kjer bodo vse uničili. Odveč je povdarjati, d.i je »boj« fašistov z draginjo samo pretveza, da bi popolnoma zlomili odporno sEo našega naroda. Ker največje verižnike puste popolnoma v miru. Izgube socflalisiov v boju s fašisti. Od 1. januarja do 31. marca 1921 so imeli so-cijallsti v boju s fašisti sledeče Izgube 202 mrtva, 1144 ranjenih. Od javnih organov je bilo dalje ubitih 44, ranjenih pa 258. Delavskih zbornic ie bik) sežganih, porušenih ali opustošenih 120; ljudskih domov. Čitalnic, socijalistlčnih krožkov je splah socljallstičnlh zbirališč pa je bilo porušenih in požganih 243. Pri vseh teh dogodkih !e bilo aretiranih 2240 komunistov, socialistov in delavcev. Za tri mesece pač »lepi« uspehi. (L’ Era Nuova, od 16. 6.) Romunske šole v Istri namerava otvo-riti italijanska vlada, kakor je zagotovil Italijanski poslovnik v Bukarešti. V Čičariji so res pred davnimi časi v dveh vaseh govorili neko mešanico, ki Je bila nekoliico podobna rumunskemu jeziku, toda danes ne razume nihče več tega jezika ln se vsled tega prebivalci sami branijo rumun-ske šole. Napram Slovencem In Hrvatom pa Italijani niso tako postrežljivl s šolami. Ubil se je v skladišču Sv. Sobota pr! Trstu 56!etni Štok, ki je padel s 7 metrov visoke skladiv.ee riževih vreč. Cene lesu v Trstu neprestano padajo. V dveh mesecih so padle za 100 Ur pri kubičnem metru. Cene primorskemu vinu. Na Opčinah prodaja Kettejeva kletarna belo In črno vino na debelo po 1 liro 30 cent. za liter. Sokolstvo. Ljubljanski Sokol Izdaja železniške legitimacije za zlet v Osijek onim, ki so se priglasil), v sredo In četrtek od 18 do 20. ure zvečer v odborov) sobi v Narodnem domu. Šport m turistika. Poset Francoske nogometne reprezentance. Danes ob pol 15. uri dospe v Ljubljano izbrano moštvo Francoske nogometne federacije, da igra v četrtek 23. t. m. proti reprezentanci Slovenije. Francozi nadaljujejo nato turnejo v Zagreb in Beograd. Francoski oficlelni šport sklepa s tem prve stike z Jugoslavijo in sigurno so bodoči odnošaji odvisni od utlsov, ki J h bodo zadobili gostje o priliki tega prvega poseta. Francosko moštvo spremlja med drugimi predsednik Mednarodne noi ►-metne federac je, potom francoskega športa stopamo torej s tem v stik z mednarodnim športom. O francoski turneji bodo sigurno pisali vsi znatni evropski listi. Igra francoske reprezentance pomeni za Ljubljano športen dogodek. Francoski šport, zlasti nogomet in lahka atletika, se je v poslednjih letih, podpiran od države m privatnikov, razvil do izredne stopnje. V mednarodnih tekmah je Francija vedn> med prvim!. Sistem francoske igre je bistveno različen od sistema, ki se ga učimo pri nas od Čehov, ki so zopet učenci Angležev. Pretežno goje Francozi za publhco jako efektno, visoko igro, njihova moštva so vedno izredno hitra in gibčna. Tekma mod moštvom Francoske federacije in reprezentanco našega nogotn. podsaveza se vrši v četrtek 23. t. m. •* pol 7. uri zvečer na prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom. — Predprodaja vstopnic pri Kancu in Pevaleku v Zidovski ulici. Gledališče in glasba. Pevci! Kdo izmed vas sl še ni omisMl »Male pesmarice«, ki vam nudi za bore vinarje najlepše in najlažje slovenske zbore in čveterospeve v lični izdaj! in priročni žeoni obliki. Izšlo je dosedaj 10 številk, z Izdajo bo založništvo (Zvezna tiskarna) nadaljevala, vse najpriljubljenejše pesmi pridejo polagoma na vrsto. Cena zvezku (po velikosti obsega) 1 ali 2 K, pri večjem naročilu popust. Naročajte »Malo Pesmarico« na naslov: Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg. Mali oglasi. Prode se s l.ANDALIER jako dobro ohranjen se proda po ugodni ceni. (Plcskarija in baržun popolnoma novo.) Naslov v upravi lista. 1095 SVAKOVRSTNE RAZGLEDNICE umjetničke, historičke, ljttbavnc itd. —* Papir svake vrsti uz vrlo jeftinc cijene nudi Ceškojugoslovenska knjižara J. Herejk, Zagreb. 1082 BENCINOV MOTOR 3 HP se proda. Franc Raznožntk, Žiri 73. Isto tam se kupi ravnalni in stikalni stroj za les. 1083. PREVZAMEM VEČJO MNOŽINO HLODOV za takojšnje rezanje proti plačilu pod ugodnimi pogoji na svoji žagi. Ivan Šiška, parketna tovarna in parna žaga v Ljubljani, Metelkova ulica 4. 1086 TROOVINA, dobro ldoča, z mešanim blagom, se z vso štacunsko opravo po ugodni ceni takoj proda. Izve se: J. Vrečko, Maribor, Koro« ška cesta 39. 1067. PRODA SE POSESTVO 14 oralov zemlje, zidana hiša z hlevi 'o vedno delujoč mlin z dvema kamnoma od-* daljeno pol ure od postaje Pragersko. Naslov pove upravništvo Jugoslavije, Mari* bor. 1090 ZIDANA HIŠA sred! mesta, v lepem prijaznem kraju, za trgovino zelo pripravna, z dvema Izložbenima oknoma, blizu železnice se proda ali da v najem. Naslov v upravi Usta. 10911 SEDLARJI POZORI Vse sedlarske potrebščine se dobe pri Ivan Logar-ju, Gosposvetska cesta št. 13. 1092 VATA V TABLAH vsaka množina, se proda. Manufaktura Krisper, Ljubljana, Rožna ul. 19. 105$ HIŠA Z GOSTILNO IN TRGOVINO je naprodaj, brez posestva ali ako se že& tudi s posestvom, oddaljena 30 min. od žel. na Gorenjskem. Naslov pove upravništvo. 1063 Službe: SPRETNEGA DELAVCA AU MIZARJA za Izdelovanje zabojev sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani. 10S4 URADNIK VELIKE TOVARNE, vesten v zaračunavanju plač, prejemanja In oddaji blaga želi spremeniti neodpove-dano službo. Cenjene ponudbe pod: »Zanesljiv« na upravništvo »Jugoslavije« 1085 GOSPODIČNA IŠČE UČITELJICO ZA SRBOHRVAŠČINO. Ciavno Je konverzacija. Cenjene ponudbe pod »Srbohrvaščina« na upravo lista. 1089 KONTOR1STINJA zmožna slovenske in nemške korespondence, strojepisja In knjigovodstva, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Cela oskrba v hiši. Cenjene ponudbe se prosi na upravništvo tega lista. 1038 RAČUNOVODJA IŠČE SLUŽBE z več letno prakso. Plača po dogovoru, Ponudbe na upravništvo lista pod »Računovodja«. 1093 2 MLADA PRIPRAVNA DELAVCA sprejmem, katera bi izučil v papirni stroki. Prednost imajo oni, ki so se izučili ka* kega obrta ali dovršili obrtno šolo. Kart> nažna tovarna J. Bonač sin Ljubljana. 1068 IŠČE SE 1ZVEŽBAN STROJNIK za manjšo mašinerljo. Ponudbe prosim pod »Strojnik« na upravo lista. 1096 SPREJMETA SE dva učenca za trgovino s primerno šolsko naobrazbo in pošteno vzgojo. Sprejme se tudi zanesljiv hlapec. Nastop takoj. Frana Matdič, Kranj, trgovina s špecerijskim ^n kolonijalnlm blagom, delikatesami in dednimi pridelki. 1067, Razno; SOBO event. s hrano išče uradnica. Ponudbe na S upravo lista pod »J 30«. JIRASEK: FILOZOFSKA HISTORIJA. K 30.—, Sjajni historlčki i ljubavnl romin. Upravo izašao. Naručite si odmah kod Če-škojugoslovenske naklade J. Herejk, Za-| greb. 1080 RUSKA KNJIŽEVNOST. Tražite ejenike ruskih originalnih knjiga od Češk oj ugaslo venske naddade J. Herejk, Zazrete K/,i 146. štev. PRODA SE: Otvoritveno naznanilo! Lepo posestvo, ki meri 32 oralov j Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom 22. t. m. v^ničurijo, vd/kTsadonosniki ‘in’pvvo-1"a cesti št. 21 otvoril prvi jugoslovanski laboratorij vrstnih gozdov tik državne ceste. — | Poizve se v upravništvu »Jugoslavije" v Mariboru. porcelanaste in emajlirane sode, Resljeva cesta 4 S spoštovanjem Tovarna »mesta KUS. Ts'E kompletne brivske oprave z amerikanskimi stoli se prav po nizki ceni proda. Naslov v našem upravništvu. italijanski 400 yardov od 24/50, znamke „Kuna“, oucent A 75 K, dalje znamka BMildera od 10 60, Copati: Aida, Maria, Geisho, Tripoli i. t. d. Pa vol a za kvač-kame, podvlake (Muterfaden), trakovi za čevlje, robci in drugo kratko blago. Nudimo po najnižji dnevni ceni; veletrgovina kratke in pletene robe Britof pri Ktraaajts (Stav.t Skledišfe: BeegraeS. SldzdiSU: Novi*s«J„ Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, prima laneni firnež, lanene tropine in druge vrste oljnatih izdelkov. Brzojavi: ZABRET, KHANi. Promet tetin. in in*?ust psdietje dr. z o. z. v Ljubljani, Gradišče 9. Jako poceni zaradi preinenjene dispozicije DW proda *W 1 električ. motor 17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obra- 7inDIID , o o tov, izdelek Brown-Boweri z ZAGREB, Jelaeicev trg 33 reo8tatem jn drugimi pripadki. I električ. motor II P. S., 300 Volt, ca 1200 obratov, kompleten. Za oba motorja se prevzame garancija za takoišnjo uporabljivost I dvorišče. TRAME dobro izdelane (uso Trst) 4/5, 5/6, 6/8, (60o/o 5/6), dolžine od 5 m naprej franko vagon se kupijo. Ponudbe na Aloma Com-pany d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg Trami 50 BLED. NajkrasnejSi razgled na Alpe, Karavanke in gorenjsko ravan. Najmlf’ nejičl kraj. Prijazne sobo, nizko cene, vestna postrežba. V bližini ( 0 minut) pošta, kolodvor, jezero. V neposredni bližini izprehodi po mirni naravi. Vintgar. Milka Florjančič Bled II. Halo! Tukaj! Trgovina! Polnogumifasti obroči za tovorne avtomobile Pnevmatiko za kolesa in avtomobile Kote a Avtomobili najceneje. J. Goreč, Ljubljana. Gosposvetska cesta 14. lasne vode, Lasol* sredstvo za umivanje las, vporabljivo za dame, (jospode in otroke. Odstranjuje luskine ter utrjuje lasni temelj. V državi SHS najnovejše ter popolnoma domač izdelek. Dobi se v vsaki množini ter je takoj dobavno. Naročila sprejema „LASOL'‘, Rimska cesta št. 21. C. ■ Pozor, turisti! n Tovarna korserv, seSam in klobas •v v; naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem času priljubljene konserve kranjskih klobas z zeljem kakor tudi vse druge vrste mesnatih konserv in oferira po najnižjih dnevnih cenah svoje prvovrstne izdelke, kakor: najfinejše salame (ogrske), krakovske, šunkarice, poletne salame, brunšviške i. t. d. Pošiljatve po pošti in železnici dnevno J Val n iMe! AUTO sistema Fiat, 15*8, popolnoma v dobrem stanju, kompleten z orodjem, takoj zmožen za vožnjo. Dalje 1 Bens "luksuzni - avto, nekoliko pokvarjen, najmodernejši tip, automobilske armature, različne auto potrebščine, kakor tudi več 100 kg stare pneumatike in zračnih cevi p? Od* m radi selitve po najnižji ceni. Na ogled v soboto, 25. junija 1921 celi dan pri Jstafe, Ptauffi, Plasma *&rS Rakeku. P • • Kupiš po nizki ceni vse šolske potrebščine, pisarniške po- ftefešffrte, vse vrste papirja pergament, svileni En krep papir, trgovske knjige, cig< rc-8n. p* pl«- in str©«** c© ter razglednice. Na veliko in malo razpošilja Josip Omerza Mubtiena, dunajska ccsta 6,1. nadstiopie. KI 0 I. 1 e n a S? ro u K S. uil I i ura im za vodo, plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: ka čukcve plošče, vsako vrsto asbesta, k*in* gerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo 1.1 14 ubija na. Svletsko p»o*Rat© kufca>Sšie. Otvorc rg c€l 15. me|® d© 1, etetebra. Akratoterma pa S6°—S7'5° C naravna ugljinm-jn»TOf.T-J«R-i|-»n .u- n» mil Siovencii j. POZORI Kupujte, citajle in razširjajte stvarni in zanimivi tednik »Avtonomist" Zahtevajte, da se Vam pošlje list na ogled. Naročnina znaša letno K 120'—, polletno K 60‘—, mesečno K 10'—. Upravniitvo Mublian«, Breg It. 12. Knjigovodja popolnoma samostojen, zanesljiv, bilancist vešč slovenskega in nemškega jezika se sprejme pri večjem tovarniškem podjetju. Pismene ponudbe s prepisi spričeval je uposlati na Ljubljano, postni predal 9. PREMOG prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, Kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog“ na upravo lista. Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje liFuo, hitro in ceno „Zvezna tiskarna'’ v Ljubljani, Wolfova ulica št 1. Naročila sprejema tudi upravništvo „JugosIavije“ v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. Koristilo Vam. bo. če se pri vprašanjih in isaročii