4300 iztiskov.
spodars
Glasnik
za Štajersko.
List gospodarstvo in umno kmetijstvo.
Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem.
List velja na leto 4 krone.
Udje družbe prispevajo na leto 3 krone.
Udje dobć list zastonj.
Vaebina: Razglas glede oddaje subvencijskih bikov.v— Razglas glede oddaje subvencijskih merjascev. — Razglas glede oddaje subvencijskih ovnov. — Razglas glede oddaje izvirnega niškega lanenega semena po subvenciji. — česa se lahko naučimo od Švedov. — Prvo zlaganje posestev na Štajerskem. — Praktična priprava za lotnnje. — ^Licenciranje žrebce*- — Potovalni učitelj gospod Franc Goričan. — O pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko. — Varstvo 'breskev in niarcli' pred zimskim solncem. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Vposlano. — Opozoritev. — Prašanja in odgovori. — Zadruga: Tržna poročila. — Oznanila. — Prilaga: Prospekt tvrdko „Tliomasphosphatfabriken“ v Berlinu zadevajoč Tomaževo žlindro.
Razglas
glede oddaje
subvencijskih bikov
okrajem, podružnicam in občinam.
Osrednji odbor bo tudi v letu 1912 po razmerju državnih in deželnih sredstev sprejemal naročila za plemenske bike iz onih okrajev, v katerih ni za redno bikorejo poskrbljeno niti s kako živinorejsko niti z b i k o r e j s k o zadrugo.
Plemenski biki se kupujejo pod strokovnim nadzorstvom deželnih strokovnih organov in uradnih živinozdravnikov v spomladi in jeseni 1912 v domačih plemenskih okoliših, pri čemer se plačajo stroški za nakup in vožnjo iz sub-vencijskega fonda. Biki se oddajo od zaželjene železniške postaje, od katere naprej mora vse stroške za prevažanje plačati prejemnik.
Prošnjiki dobe bike za 60% kupne cene, pri čemer se varščina 50 K zaračuna. Prejemnik jamči za bika dve leti, to se pravi, pri pravilni oskrbi postane bik čroz dve leti prejemnikova last. Če pa prejemnik ne izpolnjuje dolžnosti, za katere se mora prej s posebnim reverzom obvezati, mora vrniti subvencijo. Tudi zapade njegova varščina v znesku 50 K, če zaprošenega bika ne prevzame.
Kmetje, ki želijo kakega bika, morajo to v prvi vrsti naznaniti okrajnemu odboru in če ta odkloni posredovanje, bližnji kmetijski podružnici ali domačemu občinskemu predstojništvu in ob enem s prošnjo poslati varščino v znesku 50 K.
Da si kmetijska 3ružba lahko pravočasno oskrbi potrebno število bikov, je želeti, da ji pridejo prošnje za subvencijske bike vsaj najkesneje do konca aprila 1912.
Družba se ne more obvezati, da bo bika dostavila ob kakem v naprej določenem roku.
Reverzi se dobijo pri kmetijski družbi ali pa pri okrajnih odborih.
V Gradcu, 18. februarja 1912.
Osrednji odbor c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
President:	Glavni tajnik:
Attems I. r.	Juvan I. r.
glede oddaje
P. n. člani bodo dobili iz plemenskih vzre-jališč c. k. kmetijske družbe po meri sredstev, ki so na razpolago, subvencijske merjasce, če bodo poslali pravilno izpolnjene reverze s 30 K za vsakega merjasca potom naših podružnic najpozneje do 15. marca t. 1.
Prošnjiki morajo merjasce pravilno krmiti in gojiti, vpisovati vsak skok in oddajati merjasca za malo odškodnino (ne nad 50 v) tudi za druge prašiče na razpolago.
Ai
Za merjasca jamčijo, dokler ni star popolnoma 2 leti, na kar preide popolnoma v njihovo last.
Redoma so lahko nastavi v vsakem kraju le po en merjasec, če pa jih je potreba več, mora podružnica to potrditi.
V Gradcu, 1. januarja 1912.
Od osrednjega odbora 12-w c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
koroške jezerske pasme. as
Ovni se bodo oddajali, kolikor jih ho na razpolago, primernim planinskim rejam po 20 K.
Prošnjiki jih morajo pravilno in redno krmiti in gojiti, ter jih za malo odškodnino dajati tudi drugim rejam na razpolago.
Lastnik jamči za ovna, dokler ni stav dveh let, nakar preide popolnoma v njegovo last.
Poslali so bodo najbrže v aprilu ali maju; naročnik mora plačati voznino iz Solčave, postaja Železna Kaplja.
V Gradcu, 1. januarja 1912.
Od osrednjega odbora ia-w c. k. kmetijske družbe na Štajerskem
glede oddaje izvirnega raškega lanenega semena po subvenciji.
S	podporo visokega c. k. poljedelskega ministrstva je osrednjemu odboru tudi letos omogočeno oddajati izvirno rusko laneno seme po znižani ceni 42 v kilogram.
Naročila od Štajerskih kmetovavcev sprejema, če se takoj in ob enem nakaže tudi denar, pisarna c. k. kmetijske družbe v Gradcu, Stempfergasse 3, a jih ne izvršuje obratno, ampak kadar jih je več skupaj.
Ce se potrebuje manj ko 5 kg, naj se ob enem naroči tudi za kakega soseda.
Prosimo za točni naslov, pošto in železniško postajo.
V Gradcu, 1. januarja 1912.
Od osrednjega odbora i4_w c. k. kmetijske družbe.
Česa se lahko naučimo od Švedov.
Napisal dr. Karel Tauscb.
Lahko bi se mislilo, da leže vzroki za to, da so Švedi v razmeroma kratki dobi pri kmetijstvu dosegli tako visoko, deloma celo vodilno stopnjo, v odredbah, ki so jih izdali vlada in privatne družbe za povzdigo živinoreje. Poleg poljedelskega ministrstva imamo tukaj še kot najvišjo znanstveno inštanco kraljevsko akademijo za kmetijstvo z osrednjim zavodom za kmetijsko merstvo,
2 visoki šoli i. t. d., kratko rečeno, ničesar ni, kar bi bilo v kaki koli, dasi najmanjši zvezi s kmetijstvom in za kar bi ne bilo v dovoljni, večkrat celo izredni meri poskrbljeno. Kjer se pospešuje kmetijstvo v taki meri in na ta način, tam seveda uspehi ne morejo manjkati. V Oerebro, na Srednjem Švedskem, se je letos v spomladi vršila razstava kmetijstva, ena izmed onih velikih razstav, ki se vsako peto leto priredijo v kakem mestu Švedske, a vedno v drugem; tam se je lahko vsakdo na lastne oči prepričal o izrednih uspehih švedske živinoreje. Tukaj je bilo, da govorim samo o govedu, razstavljenih 695 glav goveda priznanih švedskih pasem. Pri vsakem govedu je bilo dokazano pokolenje in množina mleka, ki ga je dajala njegova mati in obe —■ „babici"; ta dokaz je pogoj, da se spusti kaka živina na razstavo. Razen tega je bila pri kravah navedena množina mleka v zadnjih treh letih in nje razmerje do povžite krme. Tukaj sem videl krave, ki dajejo na leto po 8000 do 9000 kg mleka. Tudi pri ocenjevanju bikov se poleg pn-kolenja zelo gleda na njihovo zmožnost podedo-vanja; biki, ki so dali zelo dobre dojnice, imajo prav posebno ceno. To navaja živinorejce, da ci skušajo posebno dobre bike prav posebno dolgo ohraniti porab n e. Na razstavi se je videl bik, ki je bil star celo petnajst let! Tukaj nam pač ni treba še posebe dokazovati, kako zelo dragoceni so taki biki za kmetijstvo. Saj je vendar umna živinoreja baš v tem, da je porabnost odločilna pri ocenjevanju in izberi; to pa je mogoče tudi samo v deželi, kjer deluje že od leta 1898 sem več ko 650 društev za kontrolo mleka zelo uspešno in plodonosno. Samo tem društvom se mora kmetijstvo na Švedskem zahvaliti, da dajejo švedske krave tako izredno mnogo mleka. V mnogih okrajih province Schonen se je ob enaki krmi povzdignila množina mleka celo za 1000 kg pri kravi na *leto, kar znaša čistega dobička 150 K\ kmet pa nima posebno velikih stroškov, ko te, da plača vsako leto % ali 1 krono kontrolnemu društvu, \se drugo oskrbi država.
1 Nisem se mogel premagati in sem svojemu ljubeznjivemu voditelju na razstavi, švedskemu veleposestniku, čestital, da imajo tako dobro vlado, ki tako skrbi za skupni blagor. „Vlada?"
—	me je vprašal in me nekako čudno pogledal
—	„veste kaj! Vlada, to smo mi sami!" Ali bi me lahko bolj prepričevalno poučil, kako se drže Švedi duha svoje ustave?! Vlada je narod in kar imenujemo mi „vlado", to je pri Švedih samo-organ, ki vrši voljo naroda. Vsaka dežela ima vlado, ki je je vredna. V naših^ rokah je dovolj moči, če pa je ne rabimo boljj
pametno, obtožimo rajši same sebe. Tudi naši vladi ne manjka lepili idej, tudi pri nas je za pospeševanje in povzdigo kmetijstva izvečine poskrbljeno ; da pa še nimamo toliko vsega, kolikor imajo Švedi, tega smo si krivi ml Sftmij naša naloga je, da svojo voljo jasno povemo inda smo soglasni, potem bomo potrebno tudi dosegli. Švedska ima 5 Vi miljona prebivavcev in 26 kmetijskih družb; ali naj torej v enakem razmerju zahtevamo za Štajersko šest kmetijskih družb ? Stvar ni v tem, da jo Švedska vlada ustanovila tako število kmetijskih družb, ne, čudovito in naravnost presenetljivo je, da lahko dela teh 26 neodvisnih, popolnoma autonomnih družb po skupnem, enotnem, od opozicije mogoče tu ali tam popravljenem in modificiranem, toda ni-,koli prekrižanem načrtu. Bodimo vendar toliko pogumni, da lahko zremo resnici iz oči v oči in oglejmo si delovanje švedskih kmetijskih družb v primeri z našimi razmerami. Kaj naj pričakujemo od različnih družb, če se niti eni, neomejeno gospodujoči, doslej še ni posrečilo ob vsem njenem vplivu pri kmetijskem potovalnem pouku doseči ono soglasje v nazorih, ki je potrebno, da dobi učenec zaupanje v onega, ki mu prinaša pouk.
S prašanjem pasem pa stoji stvar še bolj žalostno. Na Štajerskem imamo šest priznanih deželnih pasem in sedaj se bijejo ljuti boji, da so prizna tudi sedma. Jaz seveda na noben način ne nameravam predložiti, naj se iz Švedske uvede še kaka osma pasma, zato pa lahko iz Švedske dobimo nekaj bolj dragocenega, namreč zgled, kako so Da Švedskem uravnali to prašanje. Pred nekakimi 25 leti je bila na Švedskem poleg dveh ‘domačih pasem še cela množica tujih, ki so bile uvedene iz Angleškega, Škotskega, Holandskega in iz Severne Nemčije, našla se je celo algajska in simmentalska pasma. Na koncu osemdesetih let pretečenega stoletja pa se je izvršil preobrat, ko so Švedi sklenili, da ne bodo več z eksperimentiranjem tratili dragega časa in denarja; sporazumeli so se na štiri pasme za celo deželo. Med temi je bila ena domača, švedska planinska pasma (fjailska), dve sta bili importirani (črno-pisani lisci iu Ayrshire) in ena umetna, s križanjem ustvarjena pasma. Švedi so torej izvečine nastopili eno izmed treh mogočih poti, ki vedejo k dobri živiitoreji in dobremu mlekarstvu in razstava v Oerebro je pokazala, da vede vsaka iz med teh treh poti do cilja.
Poprečna letna množina mleka vseh krav, ki so pod nadzorstvom omenjenih 650 kontrolnih društev, znaša ob živi teži 500 kg na 3000 lig mleka. Naj pa se odločimo pri povzdigi živinoreje za to ali ono pot, eno je samoumevno in jasno, da se morajo po odločitvi na to pot podati vsi, vsaj vsi oni, ki so vsled svoje inteligence in velikosti svojega premoženja in posestva poklicani, da dajejo dober zgled vsem drugim. Kakor se drži eno posestvo drugega, tako je vsak posestnik zvezan z drugim.
Arenander, profesor na kmetijski visoki šoli v Ultuni, podaja v poročilu, ki ga je predložil osmemu mednarodnemu kmetijskemu kongresu na Dunaju leta 1908, zgodovino požlahtnitve švedske fjallske pasme. To delo se je začelo šele v letu 1888. Dotlej je bila živina, kakor pravi Arenander, zraščena tako, kakor bi ne smela biti. Krave niso bile večje, ko je pri nas enoletna telica, bile so žive težke 150 do 200 kg in so dajale 1200 do 1400 leg mleka na leto. Biki so bili še slabši; da bi ljudje prihranili krmo, so jih nalašč držali kolikor mogoče majhne, suhe, tako da so pri pripuščanju morali krave postaviti v kako jamo. Za bike so bile krave, ki so bile visoke komaj 115 cm, še previsoke!!! Leta 1908 — torej })o preteku dvajsetih let — pa so bile pri 22 kontrolnih društvih fjšillske krave težke poprečno 350 kg in so dajale na leto po 2014 leg mleka s 3-92 odstotka tolšče. Danes deluje v okolišu fjallske pasme že 60 kontrolnih društev, krave dajejo poprečno 2400 leg mleka, kar znaša pri računani živi teži 500 leg 3400 leg mleka na leto. Krava te pasme se danes lahko postavi najboljšim mlečnim pasmam sveta ob stran, to tem bolj zaradi, tega, ker je z ozirom na vporabo krme na Švedskem ne prekosi nobena druga pasma.
Na nekem mestu svojega poročila omeni Arenander, da so v začetku mnogi živinorejci mislili, da iz tako zanemarjene pasme ni mogoče napraviti nič in da jo je zato treba križati z .boljšimi pasmami. Seveda si lahko razložimo, da
so se oglasili mnogi in tehtni glasovi za to, da bi svarili pred tem, da bi se naj ta pasma popravila sama iz sebe brez primesi tuje krvi.
Ti glasovi pa so umolknili, ko se je večina odločila za nasprotno pot; veliki posestniki in veliki živinorejci so se soglasno postavili v službo stvari, ker so se zavedali svoje dolžnosti proti skupnosti, one dolžnosti, ki je sicer še nobena postava in noben zakon ne predpišuje, ki pa jo vendar že zahteva socijalna zavest naše dobe. To dejanje se mi zdi tako veliko iu tolikega občudovanja vredno, da se mi ob tem vse odredbe vlade, vse neumorno delovanje poklicanih organov in vsa bogata sredstva, ki so se dala na razpolago, zde samo nekaka naravna posledica. Tukaj ne maram dajati nobenih naukov, to nalogo prepustim popolnoma učenim strokovnjakom, ki jih imamo tudi na Štajerskem v dovoljni meri; vendar pa se mi zdi, da lahko izvajam kot logično posledico iz dejstev, ki sem jih omenil na Švedskem, trditev, da je v primeri s Švedsko naše število priznanih pasem vse preveliko, saj je na Švedskem k ugodnim uspehom živinoreje mnogo pripomogla velikost čistoplemenskih okolišev. Razlika v podnebju, ki bi zahtevala raznolike pasme, vendar na Štajerskem nikakor ni tako velika, kakor na Švedskem, kjer je najsevernejša točka od najjužnejše tako daleč, kakor Berlin od Mesine. Plemenski okoliš fjallske pasme same se razteza od 60.° širine do meje dreves, kjer stopi na njeno mesto severni jelen, torej nad 8° širine, dočim obsega Štajerska komaj 2°. Zato tudi podnebne razlike na Štajerskem niso tako velike, kaW je velika razlika med prijetnim morskim podnebjem Upsale in podnebjem severnih pokrajin, ki leže že onstran severnega tečajnika. Na podlagi tega prav gotovo poučnega zgleda, ki nam ga daje Švedsko, pač ni rečeno preveč, če pravimo, da bi za vse naše alpske dežele od Tirolske do Dunaja popolnoma zadoščala ena sama pasma. Ali je to iz drugih razlogov možno in dosegljivo, tega si seveda ne upam trditi; na vsak način pa bi s tem dobili veliki čistoplemenski okoliš, s katerim bi lahko dosegli uspehe, ki bi nas rešili marsikaterih hudih skrbi, vsled katerih danes vzdihujemo in ječimo.
Če se je množina mleka fjallskih krav, odkar so na Švedskem začeli z umno živinorejo, povzdignila do danes letuo za približno 1400 leg in vsled plodonosnega delovanja kontrolnih društev tudi pri ostalih pasmah v enaki meri in če primerjamo S tem lepe uspehe naših domačih kontrolnih društev, potem pač ni pretirano, če rečemo, da bi prihodnja alpska pasma lahko dajala 1000 kg mleka več na leto. Kakor izhaja iz poročil, ki so baš izšla, se je na Štajerskem v letu 1910 naštelo 683.000 glav goveda, med temi 50 % krav, torej približno 340.000. Od teh bi z umno živinorejo lahko na leto dobili 340 milijonov litrov mleka več, kar je po svoji hranilni vrednosti enako 100 milijonom kilogramov govedine ali 200.000 volov z živo težo 700 kg, ki bi jih lahko na Štajerskem na leto pridobili, ne da bi imel kmet zaradi tega več izdatkov pri krmi in oskrbi.
Ti zaključki pa se mi zde, če so pravilni, poleg neposrednega dobička, ki ga obljubljajo in kažejo živinorejci, važni za rešitov draginjsltega prašanja; končno tudi ne smemo prezreti, da postaja krnet, kateremu se gospodarstvo plača, tem bolj sprejemljiv in dostopen za vse one odredbe, s katerimi bo treba vendarle enkrat začeti, da se bo rešilo za našo dobo tako važno in težavno prašanje deželnega blagostanja.
ki se bodo sedaj napravili zvečine na novo in zelo praktično.
Ker se vsi posestniki za stvar zelo zanimajo in jo pravilno umevajo, lahko pričakujemo najlepše uspehe. Po zatrdilu gospoda agrarnega komisarja bo to prvi slučaj zlaganja posestev na Štajerskem.
Sedaj pa pogumno naprej!
Praktična priprava za lotanje.
Slučaji, ko je treba na kmetih lotati zdaj to, zdaj ono, niso redki, redki pa so na deželi rokodelci, ki bi opravili ta posel. Seljak jc torej primoran nesti razne stvari v popravek v bližnje mesto ali trg in zamudi na ta način mnogokrat dosti dragega časa.
Marsikateri vinogradnik je že imel občutno škodo le vsled tega, ker ni mogel o pravem času škropljenja dovršiti, kajti bil je primoran dati škropilnico kleparju, da jo zalota, ker je pričelo nekje curljati iž nje. Pri škropljenju pa zadostuje včasih, kakor znano, le pol dneva zamude iu škoda je že velika.
Prvo zlaganje posestev na Štajerskem.
Na nasvet vodstva kmetijske podružnico pri Sv. Mibelu nad Ljubnim (Gornjo Štajersko) so sklenili štirje posestniki v Kleinleiusachu naprositi pristojno c. k. agrarno oblast, naj zloži njihova posestva.
V	ta namen se je vršilo 1. februarja prvo komisijonelno ogledovanje posestev, ki sta ga vodila gospoda dr. Gangl pl. Eh r en worth, agrarni komisar in agrarni nadzornik Adolf Ohm.
V	to zlaganje so se pritegnile vse parcele omenjenih štirih posestnikov in razen tega še štiri parcele sosednjih zemljišč, skupno 7 2 parcel, iz katerih bo po zlaganju prišlo le 6 do 10 parcel.
Pri ogledovanju se je prav jasno pokazalo, kako zelo potrebno je tako zlaganje ali arondi-raDje, ker je mnogo parcel brez pravih potov,
ES®«®!-?
Slika 1. Aparat za lotanje.
4 '
/ >1# n;
Slika 2. Njegova uporaba.
Sliki 1 in 2 nam predočujeta praktičen aparat za lotanje in njega uporabo. Za vsakdanje, male potrebe zadostuje ta aparat popolnoma in lahko ž njim lota takoj vsak, ki ima bencin na razpolago, ker je pridjana aparatu snov za lotanje v taki obliki, da ni treba rabiti sicer pri lotanju potrebnih snovi, kakor so salmijak, kolofonija,
i.	t. d.
Pred uporabo se je vedno prepričati, ali ni luknjica pri puhftlnici zadelana; ako je, jo je očistiti z iglico, ki je pridjana aparatu.
V puhftlnici, ki je v^adi zaškrnjena, je stenj (duša = Docht), na katerega je pred rabo aparata polivati bencin tako dolgo, da je prepojen; potem je puhalnico zopet zaškrniti in Segrevati nad poljubnim plamenčkom. Za proizvajanje plamena za segrevanje puhalnice pa je tudi pridjana aparatu mala škatljica z bato, katero je, ako se rabi, napojiti s špiritom in užgati. Rabi pa se le, če ni drugega plamena za segrevanje na razpolago.
Puhainica se segreje v par minutah tako, da - se prične proizvajati bencinov plin, ki so užge in puba v spajalo (Ldtkolben), ki postane tako vroče, da se snov za lotanje ob njem prične topiti; sedaj se lotanje lahko vrši. Da ne postane spajalo prežareče ali pa premalo vroče, je mogoče, če je treba, puhalnico na ročaju odmikati, oziroma primikati k spajalu.
Lotanje je uspešno le tedaj, ako' sc stvari, katere se lotajo, preje tako ostrgajo, t. j. očistijo, da se kovina sveti, se ve tam, kjer se ima lotati.
Opisani aparat in priložena snov za lotanje staneta 5 K pri tvrdki Franc Z i minor, Dunaj, IV., WienstraBe 21. I kg snovi za lotanje, naročene posebej, stanc 7 K.	—c.
Licenciranje žrebcev
se vrši dne 26. februarja v C mu reku in sicer ob 11. uri predpoldne na glavnem trgu, ob 3. uri popoldne v Poljčanah pri kolodvoru; dne 27. februarja ob 9. uri predpoldne v Ptuju pri žrebčarni. Vsi konjerejci, naj priženejo žrebce, ki jih
nameravajo porabiti za pleme, ob določenem času na mesto, da dobe pooblastilo za plemensko rabo.
Potovalni učitelj gospod Franc Goričan
bo imel v teku prvega polletja do 1. julija 1912 v sledečih krajih predavanja in tečaje in sicer v
celjskem okraju: pri Novi cerkvi v I-jubečni, v Gotovljah in Grižah;
kozjanskem okraju: na Polju, pri Sv. Petru pod Svetimi Gorami;
vranskem okraju: na Polzeli, v Vranskem; konjiškem okraju: v Skomarju, Vitanju, Koblju, Oplotnici, Sv. Kungoti;
marenberškem okraju: pri Sv. Ožbaltu-Št. Primožu, na Muti, v Ribnici;
mariborskem okraju: v Slivnici, Hočah, Sv. Lovrencu pri Sv. Marjeti na Dravskem polju in Sv. Miklavžu;
gornjegrajskem okraju: v Novi Štifti, v Gornjem Gradu in Bočni;
brožiškom okraju: v Pišecah ; šoštanjskem okraju: pri Belih vodah in v Družmirju;	»
laškem okraju: pri Sv. Nikolaju in v Dolu; slovenjebistriškem okraju: v Studenicah, Poljčanah in Makolah;
slovenjegraškem okraju: pri Sv. Ivanu, Sv. Petru in Sv. Vidu.
V Mariboru, 24. januarja 1912.
O pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko.
Napisal Dr. Julij Olschowy, plačani docent na c. k. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju in konzulent za
rastlinarstvo v c. k. poljedelskem ministrstvu.
(Dalje.):
I. Pridelovanje cikorije.
A. Splošni del.
Imena cikorije in nje pokole nje: cikorija, imenovana tudi potrošnik ali nemški kofe, latinsko Cichorium Intibus L., se je imenovala v starem veku pri Rimljanih Cichorium (pri Pliniju) ali Cichoreum (pri Horaciju); pri Grkih jo je imenoval Teofrast (učenec in ljubljenec Aristotelov, prej imenovan Tirtam) xs^toptov. O pokolenju tega imena so mnenja zelo različna. F or seal izvaja besedo Cichorium iz arabske besede chikouryeh, Bi) k m er (Plantac fdbulosae) in Gerard Vo G iz grške besede x(w (^- grem) in ywpsov (— prosta zemlja, polje). Beseda Intybus ali Intibus bo menda v zvezi z votlim steblom rastline, vendar se da Izvajati tudi iz grškega svrofzo? (— zarezan).
Botanične stvari: Cikorija spada med socvetke ali košarice (kompozite), torej v družino rastlin, ki kaže vkljub svoji navidezni mladosti veliko množino najrazličnejših oblik. Zanimiva je ta družina zaradi tega, ker ima zelo mnogo plemen iu vrst, ki se rabijo na razne načine kot zdravilo, dišava, barvilo, za hrano in za okras.
Najvažnejši morfološki znak košaric je sestava njihovega cveta. Ta cvet je navadno ploska, napol krogljasta, jajčasta ali valjčasta glavica; redkeje tvorijo oveti klase ali betč. Glavice imajo večje ali manjše število cvetov, ki stoje na skupnem, konveksnem ali konkavnem ali ploskem cvetličnem dnu (receptaculum) in ki jih objema skupen, enovrsten ali večvrsten ovoj (involuerum). Vsled tega skupnega ovoja dobe glavice podobo posamičnega cveta. Oblike in spolne razmere posameznih cvetov v teh glavicah so zelo mnogovrstne. Da si ustvarimo sliko o teh razmerah, moramo najprej razločiti enakomerne in neenakomerne glavice. Pri enakomernih glavicah lahko razlikujemo, če si jih natančneje ogledamo, sledeče tri slučaje:
1.	Vsi cveti kake glavice so polutanski in plodni (soplodna glavica); cveti so lahko enaki, zgodi se pa tudi labko, da imajo cveti na robu drugačno obliko in barvo ko cveti na sredini.
2.	Vsi cveti kake glavice so polutanski, plodni pa so samo cveti ob robu.
3.	Cveti ob robu so ženski ali brez spola, v sredi pa polutanski ali moški (inoplodna glavica).
Neenakomerne glavice, ki se nahajajo na isti rastlini, so ali enodomne ali dvodomne.
Med temi slučaji spolnih razmer na glavicah je najbolj preprost oni slučaj, v katerem so glavice enakomerne in imajo cvete, ki so glede oblike in spolne funkcije popolnoma enaki. Oblike s takim
cvetjem so zelo pogoste in so zanimive zaradi tega, ker so se (kakor meni Hildebrand) iž njih genetično šele razvile vse ostale oblike.
Oploditev se pri večini slučajev vrši s pomočjo žuželk, vendar pa moramo omeniti, da se cvet lahko oplodi z lastnim prahom ali prahom sosednega cveta v glavici tudi brez pomoči žuželk.
Sad je pri košaricah podstavljena, enose-menska rožka (Achaenium), ki ima v večini slučajev na vrhu okrogel, ali iz ščetin, resja ali luskin sestavljen tvor, imenovan pappus. Seme je brez redilnih vlaken. Njegova tanka lupina je, ker izpolni seme celo jezico, navadno zraščena ž njo.
Vegetacijski organi košaric kažejo glede oblike, velikosti in funkcije izredno mnogovrstnost. Steblo je navadno zeljnato, večkrat pa tudi napol ali popolnoma grmičasto. Drevesom podobna, plezajoča ali mesena stebla imajo samo nekatere vrste. Perje, ki je glede velikosti in oblike zelo različno, je navadno na razne načine izrezljano, kar je v zvezi ž njegovo nervaturo. Vendar pa ti vrezki ne gredo nikdar tako daleč, da bi se lahko govorilo o pernatem listju. Korenine so valjčaste, enostavne, večkrat pa tudi vejaste in gomoljaste. Pri nekaterih vrstah je korenina razširjena kakor pri repi ali pa sestavljena iz velike množine gomoljev. Pri drugih vrstah imajo korenine možnost, da poženejo panoge ali nove poganjke. Te vrste imajo jako veliko sposobnost za reprodukcijo in so vsled tega, če spadajo med plevel (kakor na primer vrsta Cirsium, lahko kmetovavcu zelo nadležne.
Pri notranjem anatomičnem sestavu kompozit moramo pred vsem omeniti redno se nahajajoče oljeve cevi in votline za mlečni sok. Cevi se nahajajo pri vseh tribus kompozit (razen Cichoriae) in kakor trdi Vuillemin, razen pri vrsti*Mu-tisieae. Najbolj pogoste so v korenini in sicer v notranjem delu primarne skorje pred vsako sitasto skupino in se od tam raztezajo v steblo, kjer gredo ob zunanji strani pleromove nožnice, ločene od nje z lego epitela. Oljeve cevi so v steblu le do kotiledonskega kolencac tako razporejene, kakor v korenini, više kvišku pa ne. V večini slučajev pa se lahko zasledujejo iz stebla celo do nerva-ture listov in v glavice in cvetove dele.
Namestu oljevih cevi ima cikorija votline za mlečni sok. Edina izjema je sem spadajoča vrsta Scohjmus, ki ima poleg oljevih votlin tudi še votline za mlečni sok. To so cevke, ki gredo ob sitastih skupinah, torej v zunanjem obsegu cevastih zvežnjev in tudi v notranjem delu tibrova-zalnega povresla. Cevi so vejičasto razpletene in s temi vejicami so zvezane nele cevi vsake posamezne skupine, ampak tudi zunanje cevi z notranjimi. Cevi za mlečni sok se nahajajo v korenini, steblu, listih, cvetovem dnu in pestičih. Hans tein pravi, da se nahajajo tudi v cvetovih kronah in celo v prašnikih.
Sistematična razdelitev kompozit je z ozirom na dejstvo, da je med njimi mnogo dvomljivih vrst in prehodnih oblik, izredno težavna. Linnč je razdelil to familijo na Polygamia aequalis, super-fina, frustranea, neccssaria in segregate, Jussi en v Corimbifcrae, Ognarocephaledc in Oichoriaceae. Lessing in De Candolle razlikujeta Tubi-florae, Labiatiflorac in Liguliflorae. V novejšem času je razdelil Be niham košarice po njihovi cvetni kroni v dve skupini in sicer v cevasto cvetoče (Tubifloruc) in med njimi tudi Labiatiflorac (ustničaste) in na Liguliflorae,-Cichorioideae (jezi-časte in cikorije) in je pri prvih razločil 13 tribus, pri drugih pa samo eno,, namreč Cichorinae. Tubifloriae in Labiatiflorac uimajo nobenega mlečnega soka, Liguliflorae-Cichorioideae pa ga imajo.
Ligultflorae-Ciehorioideae se odlikujejo vsled svoje precejšne mladosti z nekako enakomernostjo. Hoffmann razlikuje v tej skupini pet tribus, med njimi Cichorinae. Te imajo 22 vrst in ena med njimi je baš Cichorium.
Rastline, ki spadajo v vrsto Cichorium, so 1 do 2 letne, trajne in se odlikujejo z malimi do velikimi glavicami, ki nosijtf modre, včasih tudi rožaste ali bele cvete in dvojne ovoje. Podrastli pestiči so slabo peterooglati in nosijo papus, narejen iz mnogih kratkih luskin, ki so razporejene v eni ali dveh vrstah. Teh 7 ali 8 vrst, ki spada sem, se nahaja v ozemlju Sredozemski gi morja in v Abesiniji, razen ene same vrste, ki je razširjena nekoliko bolj.
Vrsta Cichorium se vkljub svojemu malemu številu plemen deli v dve sekciji; v prvo spada Acantophyton Les z le enim plemenom (Cichorium spinosum L), v drugo pa Eucichorium D. C. s
kakimi 6 do 7. Vrste spadajoče med Eucichorium imajo mnogocvetne glavice, ki stoje ali same, ali pa tvorijo 2 do 3 glavne zavojčke v zalistjih. Stranske glavice teh zavojčkov so sedeče, končna pa se nahaja na dolgem, na koncu betastem peclju. Med vrstami, ki spadajo v sekcijo Eucichorium, zanimata kmeta samo dve, namreč Endivia, Cichorium Endivia L. in divja ali navadna cikorija ž njeno poplemeniteno hčerko cikorijo, Cichorium Intybus L.
Endivija je enoletna in se v morfološkem oziru odlikuje z zelo različno oblikovanimi listi in nadalje tudi s tem, da je precej gola in ima papus, ki je ravno tako dolg, kakor četrti del sada. Zunanji listi imajo nekako bridek okus.
Divja cikorija požene že v prvem letu robato, zelo vejnato, do 15 metra visoko steblo. Korenina je vretenčasta, tanka, dolga in lesena, večkrat tudi košasta. Listi so ob korenini in na spodnjem delu stebla pernati, više zgoraj suličasti ali le zelo malo zobčasti. Od spodaj proti vršičku so listi vedno manjši. Cveti imajo modro, redkeje rožnato ali belo barvo. Nejasno peterostranski ali šesterostranski plod je obrnjeno jajčast, 2-5 do 3 mm dolg in zgoraj 12 mm širok; zgoraj nosi papiio in papus, čegar dolžina znaša le % do v, o dolžine sadu. Divja cikorija se nahaja po vsej Evropi, razen Laplandske, nadalje v Maroku in Alžiru (Bali), v Afghanistanu in Beludžistanu (Boissier), v Pendzabu in Kašmiru (Clarke) in končno tudi v ozemlju med Uralom in Bajkalskim jezerom (L odeto o ur). Da je tako zelo in tako daleč razširjena, to se bo dalo razložiti s tem, da se je zelo lahko prenesla iz enega kraja v drugega, ker raste navadno ob cestah in potih. Med one dežele, v katere je prišla cikorija šele pozneje, spada na primer Indija. Da ta rastlina ni v tej deželi doma, se vidi že na tem, da sanskrtski jezik za njo nima pravega lastnega imena.
V Evropi raste cikorija vsepovsod i ob robih potov, na mejah ln travnikih in je marsikje zelo nadležen plevel. V Srednji in Spodnji Štajerski je divja cikorija zelo pogosta in je skoro povsodi bujno razvita. Ta rastlina se da uničiti le s tem, da jo izkopljemo; če jo samo porežemo, izraste zopet na novo.
Požlahtnjena cikorija požene v nasprotju s svojo divjo materjo v navadnih razmerah šele drugo leto steblo in cvete in zato jo moramo, kakor peso, korenje i. t. d., šteti med dveletne rastline. Korenine so podobne pesi, mesnate, zunaj žolto do svetlorjavo barvane in pri raznih vrstah različno dolge. Vejice se pri koreninah najdejo le v izrednih razmerah. Kakor pri krmilni in slad-korjevi pesi lahko tudi na cikorijini korenini razlikujemo glavo, vrat in koren. Koreninin epiblem sestoji iz plutastih stanic, ki so razporejene v večih legah. Pod njim leži parenhim in mogočna notranja endodermis, ki imata oba cevke za mle-kov sok, umetna sprepletene in zvezane med seboj. Ta endodermis obdaja leseni stržen korenine, ki ima, kakor trdi Moeller, na notranji strani svojih cevk mozole v okroglim robom.
(Dalje prihodnjič.)
Varstvo breskev in marelic pred zimskim solncem.
(Dopis deželne Sole za sadjarstvo in vinarstvo v Mariboru).
Špalirji zgodaj cvetočih breskev in marelic, ki stoje na južni strani kake hiše ali zida, pridejo v toplih zimah vsled toplote, ki se odbija od zida iu vsled tega veča, prav kmalu v mezgo in začnejo pogosto že v februarju cvesti; če nastopi potem zopet mrzlo vreme, morajo vsi ti cveti seveda zmrzniti.
Da obvarujemo ta že sama po sebi nežna in občutljiva drevesca pred tem prezgodnjim in nele za cvete, ampak tudi za brste in vejice pogubnim poganjanjem, moramo drevesca z rahlo privezanim smrečjem zasenčiti, da jih ne doseže toplota od zidu. S tem zasenčevanjem dosežemo na vsak način, da se poganjanje zaustavi do dobe, ko se že ni več treba bati hudih mrazov in torej tudi ne za pridelek. Smrečje lahko visi tako dolgo, da se igličje posuši in počasi odpade, kar se zgodi navadno v sredi marca.
Pri breskvah in marelicah, ki stoje na prostem v vrtu, labho poganjanje in cvetje ustavimo na ta način, da jih januarja ali februarja ob dneh, ko že ni več nobenih mrazov, tako poškropimo iz drevesne škropilnice z apneno raztopino, da so vse vejo in vejice bele. Bela barva odbija solnčna žarke in drevje se zato manj ogreje in pozneje
žene in cvete. Da nam apno ne zamaši brizgal-nice, moramo pred škropljenjem godljo preliti skozi fino platno, da pesek in druga nesnaga ne pride v škropilnico.
Strokovni učitelj Brliders.
Zborovanja podružnic.
Slovenji Gradec. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 25. februarja 1912 ob 9. uri dopoldne v dvorani okrajnega odbora v Slovenjem Gradcu svoj prvi občni zbor po običajnem dnevnem redu. Člani podružnice in prijatelji kmetijstva, udeležite se zborovanja polnoštevilno.
Vodstvo.
= Sv. Štefan pri Šmarju. Kmetijska podružnica za občine Slivnica-Sv. Štefan-Žusem ima prvo postno nedeljo 25. februarja ob 1/24. uri popoldne pri Martinu Johanu v Drobinskem svoj občni zbor po sledečem sporedu: 1. Pozdrav in poročilo načelnika o podružničinem delovanju v minulem letu. 2. Volitev dveh pregledovavcev računov pretečenega, oziroma zadnjih dveh let. 3. Volitev načelnika in odbora za prihodnjo triletno dobo. 4. Volitev odposlanca k občnemu zboru c. k. kmetijske družbe v Gradcu. 5. Vplačevanje udnino ia sprejem novih udov. 6. Razni predlogi in nasveti. Vsi udje se vabijo, da sc občnega zbora zanesljivo udeleže v polnem številu.
N ačelstvo.
Iz podružnic.
=- Petrovče. Občni zbor kmetijske podružnice žalske se je vršil dne 21. januarja t.l. v gostilniški dvorani Hauscubiklerjevi v Žalcu. Bil jo zelo dobro obiskan, kajti blizu 100 zavednih kmetovavcev sc jc zbralo ta dan na zbirališču. Načelnik podružnice gospod Roblek je izrazil svoje zadovoljstvo nad lepim številom udeležencev in razmotrival naš gospodarski položaj. O delovanju podružnice jc poročal njen tajnik gospod nadučitelj Ernest Slane. Priporočal je združevanje kmetskega ljudstva, kajti posamezno tavajoči no bodemo dosegli ničesar, do-čim bode uspeli kmetov le takrat zasiguran in po-polen, ako bodemo spoznali potrebo izobrazbe in stanovske združitve. Da pa dosežo naša podružnica uspeh, ni dovolj, da je včlanjenih 125 udov, ampak to število se mora podvojiti, kar je z ozirom na veliko obsežnost okoliša prav lahko mogoče. Seveda no sme nikdo misliti, da bo za 3 K udnine dobil že prvo leto bogve koliko na/aj; že sam „Gospodarski Glasnik" je radi dobre in poučne vsebine vreden 3 K, ne oziraje se na vse druge ugodnosti, ki jih nudi kmetijska podružnica svojim članom pri naročevanju raznih gospodarskih potrebščin. Naj bi se kmetovavci vseli ugodnosti posluževali v obilnejši irierl in z večjim zanimanjem sledili dobrodelnim napravam, ki so ustvarjene v njih prid. Iz tajnikovega poročila jc dalje posneti, da je priredila podružnica v teku leta v podružničinem okolišu 8 predavanj in 4 demonstracije. Razpečalo se je 960 q umetnega gnoja, po znižani ceni sc je oddalo udom 6 merjascev in raznega semena. Podružničin odbor jc v štirih odborovih sejah razpravljal o mnogih važnih zadevah kmetijstva ter se obračal v mnogih zadevah za posredovanje na osrednji odbor. Iz blagajnikovega poročila posnamemo, da jc imela podružnica leta 1911 K 466-93 dokodkov in 370,16 stroškov, torej K 90 77 prebitka. O kmetijsko-knjigo-vodstvenem tečaju, ki sc jo vršil v začetku meseca januarja v Arjivasi, je poročal gospod Vinko Steiner. Udeležencev jc bilo 7 deklet, 18 moških in 13 gostov. Ta tečaj je prepričal udeležence, da le kmetijsko knjigovodstvo more kmetu pokazati pot, da najde rane v svojem gospodarstvu. Globoko v spomin so se nam utisnili ti dnevi, polni najlepšega pouka. Kdo ne pozna gospoda potovalnega učitelja Goričana, ki nam je v domačih, prepričevalnih besedah predaval? Dolžni smo temu vsestransko izobraženemu strokovnjaku iskreno zahvalo, da nas ni samo opozoril na napake v kmetijstvu, ampak tudi kazal pot. kako jim v okom priti. V živih zgledih nam je pojasnil sledeče nedostatke v kmetijstvu: 1. Predrago prevzemanje zemlje, ki se pri današnjem pomanjkanju delavstva ne more obdelovati; 2. predrage in prelepe stavbe gospodarskih poslopij, v katerih leži kapital, ki se nizko obrestuje; 3. predrago nepotrebno dokupovanje zemlje, ki se pri današnjem pomanjkanju delavcev ne moro temeljito obdelovati; 4. nepotrebne tožbe, katerih posledice čutijo mnogokrat še potomci; 5. pri mnogih kmetijah pijančevanje; 6. pri mnogih tudi strastno stavljenje v loterijo. Pri prireditvi sta pomagala tudi podružničin tajnik nadučitelj Slane in podpredsednik Vinko Steiner. Nato se je vršilo pre-
davanje deželnega živiuozdravnika gospoda Zupančiča iz Žalca. V poljudnih besedah nam jo predaval o „Prvi pomoči pri oboleli živini". Prva pomoč pri navadnih boleznih in nezgodah pri živini jc prepotrebna in velikokrat jc odvisno od hitre in pravilne pomoči življenje živinčeta. Ker ni zmiraj živinozdravniška pomoč tako hitro na razpolago, je dolžnost vsakega gospodarja, da preskrbi prvo pomoč živinčetu sam. V svojem daljnjem govoru je podal živinorejcem potrebna navodila za najhujšo silo. Povdarjal jc, da j c boljše in lažjo, živino pred boleznimi varovati, kakor pa bolezni zdraviti. Marsikatera nesreča, marsikatera včasih celo neozdravljiva bolezeu bi sc dala s pravilnim in pametnim ravnanjem zabraniti. Kužna bolezen na gobcu in parkljih ali takoimeuovana slinavka nastopa navadno povsem milo; smrtni slučaji ne presegajo */.,%. Najboljšo sredstvo proti tej kugi j c in bode edinole snaga. Posebna pozornost se mora posvetiti ranam med parklji, ki posebno nerade celijo. Da živina laže žveče, se ji mora hrana primerno pripraviti. Mleko se ne sme uživati surovo, ampak prekuhano; tudi teletom in svinjam naj bi se ne dajalo surovo mleko. Rdeča bolezen (rdečica) pri svinjah povzroča leto za letom velikansko gospodarsko škodo. V bodoče se ji mora posvetiti veliko več pozornosti in vsak sviifierejec bi se naj posluževal edino zanesljivega sredstva proti tej bolezni — cepljenja. „Zrničasti izpuščaj" ali smolika na spolovilih goveda je takoj za pomanjkanjem krmo najglavnejši vzrok, da je govedoreja po izkazu zadnjega štetja tako nazadovala. Hitro uapahovanje pri govedi sc zgodi zelo pogosto iu pri zdravljenju jc prva dolžnost, da vetrovo in blato kolikor mogoče hitro odpravimo. Najzaneslji-vejše sredstvo jc požiraluikova cev, katero bi naj imel .vsak večji posestnik ali vsaj vsaka vas. Po-žiralnikovo cev rabimo tudi zelo uspešno, če obtiči kaka tuja stvar v požiralniku goveda. Odločno se svari pred razvado, da sc vliva živinčetu, ki ga napenja — petrolej ali kaka druga smrdljiva stvar. „Grizenje" (kolika) jc najbolj razširjena notranja bolezen pri konjih. Posebno hitro rado pride grizenje po zavživanju rži in koruze. Najboljše žito za koiye je oves, ki mu daje moč in ne napenja. Na koliki bolan konj so ne sme valjati; ako bi vendar hotel to storiti, je konja izprevajati ter tako preprečiti valjenje. Konj so noj večkrat dobro drgne po trebuhu in hrbtu; za notranje zdravilo se mu naj da kamiličinega čaja z grenko soljo. „Za izpiranje ran" se noj rabi snažna, prekuhana voda in tej se naj primeša kaka razkuževalna tekočina. „Pri porodu" je treba imeti potrpljenje in nikdar ne prej vleči, dokler se nismo natanko prepričali o pravilni legi živinčeta. „Pri izstopu maternico" (trut) je treba paziti, da živinče no stopi na njo in da se preveč ne onesnaži, dokler ne pride živinozdravniška pomoč. Paziti je treba tudi, da krava z lizanjem ne rani telečji popek. Navadno ni potrebno pri teletu popkovine podvezati; pri žrebetu bi se naj podvezala popkovina štiri prste pod popkom salnim s snažnim tenkim trakom. — Povclarjal je gospod predavatelj še, da si hočejo živinozdrav-niki s predavanji sami vzgojiti takozvane „živinozdravnice pomočnike" in ti bodo naši živinorejci sami. Zato bi bilo zelo nespametno, da bi trosile dežele po nepotrebnem denar za kurze „mazačev", ki bi bili naši živinoreji samo na škodo. — Predavanju je sledilo burno ploskanje v dokaz, da je gospod živiuozdravnik Zupančič s svojim govorom vsestransko zadovoljil in da uživa pri naših kmetovavcih iu živinorejcih splošno zaupanje. Na novo jo pristopilo k podružnici 12 kmetovavcev. Za odposlanca na občni zbor c. k. kmetijske družbe sta bila soglasna izvoljeni gospoda Franc Roblek, veleposestnik v Žalcu in Ernest Slane, nadučitelj v Petrovčah. Po izčrpanem dnevnem redu zaključi gospod načelnik zborovanje z željo, da bi vsi kmetovavci spoznali važnost organizacije in združenja kmetskega stanu, da bi Število udov naše podružnice vpdno naraščalo in bi čut vzajemnosti prešinil vse še izven podružnice stoječe kmete. Ernest Slane,
^	tačasni tajnik.
= Podružnica za vranski okraj. Dne
18. januarja t. 1. je imel odbor tukajšnje podružnico pod predsedstvom gospoda Raka v šoli na Go-milskem rodno sejo, katere so se udeležili skoro vsi gospodje odborniki. Pohvalno se mora omeniti mirno in stvarno obravnavanje posameznih točk dnevnega reda. V uvodu je podal gospod predsednik izid občnega zbora in naznanil, da je tajniški posel prevzel gospod Lorber, ker je pri občnem zboru izvoljeni odbornik izjavil, da vsled oddaljenosti od predsodnika nc more prevzeti tega mesta. Odbor je
vzel ta ukrep na znaDje in ga odobril. Pri ostalih točkah dnevnega reda občnega zbora so izvolita za odposlanca h glavni skupščini v Gradec gg. Schaur Franc, veleposestnik v Brodeh in Leopold A p at, veleposestnik v Kaplji. Glede občnega zbora tukajšnjo podružnice sc enoglasno sklene, ustreči želji vranskih odbornikov, ki sta predlagala v to Vransko. Gospoda odbornika sta s tem sprejela važno nalogo, vse potrebno ukreniti, da bo zborovanje mnogobrojno obiskano, da bo do tega časa pristopilo več udov iz tega okoliša, sicer ne kaže v prihodnjo radi par udov sklicati zborovanje v skrajni d^l okraja. V zadevi prispevkov za ustanovitev potovalnega sklada ne more podružnica žal ničesar storiti; pripozua važnost kmetijskih potovanj, vendar ji primanjkuje sredstev v podporo takega prizadevanja; tu bi naj država kaj storila. Podružnica bode tudi v prihodnje naročevala za svoje ude umetna gnojila in druge gospodarske potrebščino; neudje no morejo biti deležni raznih ugodnosti, katere jim nudi podružnica, kar je povsem umevno, ker nič ne prispevajo v pokritje podruž-ničinih stroškov. Sklene se tudi, da bodo trgovci — udje podružnice — dobivali gnojila edino lc za lastno potrebo. Z ozirom na cone umetnih gnojil jc omeniti, da se ne sfnejo presojati po teži gnojila, ampak po vrednosti njihove množine rastlinskih redilnih snovi in da imajo gnojila, ki jih oskrbuje člauicam Zveza kmetijskih zadrug, zares navedene odstotke redilnih snovi, zato naj nikogar ne moti pri nakupu gnojil znabitna nižja ponudba kakega prekupca — tako gnojilo je po kakovosti mnogo slabejše, kajti Zveza kmetijskih zadrug, ki naroča ogromno množino gnojil, oddaja gnojila po najnižjih conah, ki so sploh mogoče. Nc zaupajto torej prekanjenim ponudbam in poslužujte so izključno podružničinega posredovanja. Nadaljo so je sklouilo predložiti O. O. razne predlogo, ki se naj obravnavajo pri glavnem zborovanju*;
Lorber.
Vposlano.
C. k. železniško ministrstvo je, kakor je znano, na nasvet raznih kmetijskih korporacij dovolilo za posamezna gnojila 50% popusta pri vožnini, a ne za vso leto, ampak le za čas otl 1. februarja do srede maja t. 1. Med temi gnojili uživa ugodnost znižane vožnino tudi Tomaževa moka, gnojilo, ki se lahko uspešno rabi, kakor kaže iz-kušuja, nelo v jeseni, ampak tudi v spomladi.
Zato priporočamo kmetovavcem in vsem zanimancem, naj si naročajo Tomaževo žlindro v celih vagonih v čaBU, za katerega volja znižana voznina, ker pride vsled te ugodnosti, ki je na dobro samo prejemniku blaga, Tomaževa žlindra innogo ceneje, ko po 15. maju.
Opozarjamo na inserat biroja čeških Thoma-sovih tvornic, Duuaj I., Bauernmarkt 13, v naši danešnji številki.
Mmollkw, (Iz „Dorf-Zeitung in Hildburgbausen", Štv. 4, 1912.) Jako poučno sliko o škodi, ki jo naredi smolika (nalezljiva bolezen na živalskih spolovilih) nam kaže letošnje štetje živino po nekaterih krajih, če primerjamo ž njim številke iz prejšnjih let. V Wcstenfeldu jo nazadovalo število telet za skoro 20% in v Harrasu skoro za 10% v primeri z dosedanjim normalom. Ob enem vidimo, da nazaduje v Harrasu tudi število krav; saj se morajo zavreči vse one, ki so vsled popolne oslabelosti ali neplodnosti postale za rejo neporabne. Iz teh podatkov naj posamezne občine posnamejo škodo, ki jo naredi smolika. Ge se takoj v začetku vsi živinorejci združijo proti nji, se lahko prežene in zatre, toda le z vzajemnim sodelovanjem. Seveda so kmetje, ki imajo še zdravega bika, v začetku branijo, ko bi morali bika za kakih par tednov-odstaviti iu ne več pripuščati. Seveda uvidijo pozneje svojo nespamet, ko se krave več ne obrejijo in morajo oditi k mesarju. V Ilarrasu bolezni niso zdravili, dokler niso bile vse kravo bolne in — bik ž njimi vred. Mlin v Bockstadtu, ki spada tudi v okrožje Harr&sa, je poskrbel posebnega bika, zdravil krave in — pri teletih ni bilo škode. Po mnenju avtorja so najboljše sredstvo Bissuli-nove paličice za bike in krogljice za krave. Posamcurin seveda ne more nič opraviti. V vseh slučajih pa je potreben živiuozdravnik.
Opozoritev.
DaneŠDji številki je priložena priloga o Tomaževi žlindri tvrdke Thomasphosphatfabriken v Berlinu, na katero s tem opozarjamo.
Prašanja in odgovori.
?? ?? ??
Gospode naročevavce
aljudno prosimo, naj se pri kupovanju blagovolijo sklicevati na naš list.
* Navedeni predlogi se tukaj ne omenjajo, ker so vsi stvarno zapozneli, kar bo cenjeno vodstvo podružnice videlo iz posebnega dopisa.
Opomba uredništva.
Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Franzensplatz št. 9.
Stanje čjanov Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem koncem leta 1911.
(Konec.)
Prenos . . .55 284
VIII.	Gospod a rs k en a lc up ovalne
in prodajalnezadrugo . 8
1.	Prva savinjska agrarna zadruga v Braslavčah.
2.	Kmetijska podružnica na Cvenu.
3.	Kmetijska podružnica v Žalcu.
4.	Kmetijska podružnica v Središču.
5.	Kmetijska podružnica v Križevcih.
6.	Kmetijsko društvo za okraj Ptujska okolica.
7.	Zadruga za vnovčevanje kmetijskih pridelkov v Gradcu.
8.	Kmetijska podružnica za Ernovž in okolico na Gomilici.
IX.	Zadruga za vnovčevanje
sadja.....................1
I.	štajerska zadruga za vnovčevanje sadja v Mariboru.
X.	Semenorej ska zadruga . . 1
I.	štajerska zadruga za rejo tra-vinega in detelj nega semena v Eisbachu.
XI.	Trsničarske zadruge. . . 4
1.	I. štajerska trsničarska zadruga pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.
2.	Trsničarska zadruga pri Sv.
Bolfenku pri Središču.
3.	Trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatcu.
4.	Trsničarska zadruga v Ljutomeru.
XII.	Mlinarski zadrugi . . . . 2
1.	Mlinarska zadruga v Dieters-dorfu pri Eohnsdorfu.
2.	Mlinarska zadruga v Stuben-bergu.
XIII.	Zadruge za vnovčevanje
živine ................... 3
1.	Zadruga za klanje živine in vo-jenje mesa za politični okraj Woiz.
2.	Zadruga za vnovčevanje živine za Lebring in okolico v Leb-ringu.
3.	Zadruga za vnovčevanje živine pri Sv. Miklavžu v Sausalu.
D.	Kmetijska društva.
I.	Sadjerejski in vinorejski
društvi ......................2
1.	Štajersko sadjerejsko društvo v Gradcu.
2.	Vinarsko in sadjerejsko društvo v Ernovž u.
II.	Kletarsko društvo .... 1 Kletarsko društvo v Radgoni.
III.	Mlekarsko društvo .... 1 L štajersko društvo za kontrolo
mleka v Mariboru.
IV.	Druga društva.
1.	Kmetijski kazino v GroB-IIart-mannsdorfu.
2.	Kmetijsko društvo v Ptuju.
3.	Kmetijsko društvo v Radvanji.
E.	Centralna društva.
I.	C. k. kmetijska družba za
Štajersko v Gradcu . . . 1
II.	Zveza murodolskih živino-
rejskih zadrug pri Sv. Mihaelu nad Ljubnim (Gor.
Staj.)................... . . 1
Prenos .	. 80 284
Prenos . . .80 284
III.	Zveza pinc g a v s ki h živino-
rejskih zadrug v G r obrni ngu ................1
IV.	Zveza zadrug za rejo gor-
skih liscev na Gornjem Štajerskem v OberwOlzu 1
V.	Zveza mar ij a d v or s k i h ži-
vinorejskih zadrug v N e u m a r k t u.......1
Torej je vseh članic, skupaj
367
Poročila glede blagovnega prometa.
Cenovnik umetnih gnojil zalete 1912.
Splošni pogoji pri naročevanju.
Vse ccue so proste, brez obveznosti za spremembo cono ali kolikosti, plačljivo netto kassa v 14 dneh po prejemu računa nam v Gradcu.
Će se ta plačilni rok prekorači, se zaračunajo zamudne obresti.
Zvezi ni treba, predno izvrši kako naročilo, posebe naznaniti da se je cena med tem zvišala.
Naročila nam morajo priti vedno od kakega pri nas včlanjenega društva (kmetijske zadruge, posojilnice, c. k. kmetijske družbe v Gradcu), ker naročil posameznih oseh ne moremo izvrševati.
Reklamacije se morajo poslati takoj ko blago pride. Razloček v teži povrne železnica le tedaj, če se je pošiljatev, ko je došla, na železnici uradno stehtala. Kot temelj za račun služi vedno teža pri oddaji.
Pošiljatve, ki so došle na končno postajo poškodovane, se ali sploh nc smejo prevzeti, ali pa samo pod tem pogojem, če kompetentni železniški urad potrdi na tovornem listu poškodbo brez vsake klavzule, ker jo brez takega potrdila vsaka reklamacija brez uspeha.
Pri pošiljatvah, pri katerih se zaračuna to-vorniua, se mora tovorni list, kakor hitro je pošiljatev došla, poslati Zvezi.
Reklamacije zaradi pravilnosti naših računov lahko vpoštevamo le v teku 14 dni po prejemu računa. Če se prekorači rok, si zaračunamo 6% zamudnih obresti.
Tomaževa žlindra.
Cena za Tomaževo moko, ki se naroči za leto 1912, znaša po skupni vsebini fosforjeve kisline, s 15 do 20% skupne fosforjeve kisline, kakršen je pač fabrikat, z 80% raztopljivosti v citronski kislini in 75% fine moke:
-4. Od železnice v Solnogradu:
V mesecih januar do junija po 82 v za kilogramodstotek skupne fosforjeve kisline.
pri 16% . . K 512’— j pri 19% . . K 608— » 17% < • » 544--- :	„ 20% . . „ 640’—•
» 18% . . n 576-- |
Od julija do decembra p% po 32'5 v za kilogramodstotek skupne fosforjeve kisline.
K 520— pri 19% . . K 617-50 „ 552-50 n 20% . . „ 650"— n 585—
B. Od železnice v Trstu, za one kraje, pri katorih je Trst kot tovorna baza ugodnejši:
Od januarja do decembra po 32-5 v za kilogramodstotek skupno fosforjeve kisline:
pri	16%	.	.	K	528--	j	pri	19%	.	.	K	627—
„	17%	.	.	„	561—	„	20%	.	.	„	060—
,	13%	•	•	„	594—	I	„	21%	.	.	*	693—
za	vagon	z	10.000 kg,	brutto za	netto z vrečo,
v vrečah po 100 kg.
Manjše množine ko en vagon oddajamo od naših skladišč. V tem slučaju pride cena za 18% Tomaževo žlindro skupno s stroški za vlaganje na priliko:
pri 16%
„ n% „ 18%
	Januar—junij	julij—dec
Ljubnem kakih K 6-45		K 6’55
Lieznu	„	„ 6.80	„ 6-40
Gradcu	„	ti 6-85	» 6-95
Mariboru „	. 6-75	„ 6-75
Celju	n vrečo vred.	. 6-65	. 6-65
Zveza daje svojim članicam (zadrugam, društvom , kmetijskim podružnicam), če naročijo umetna gnojila v celih vagonih, pri vsakih 100 metrskih stotih 45 K popusta.
Gnojila pošljemo poljubno od kakega tuzemskega ali inozemskega skladišča ali tvornice.
Voznino mora plačati kupec; večja ali manjša voznina se pri naročevanju v celih vagonih v fakturi zaračuna. Fran-katur ne moremo prevzeti.
Drugi pogoji pri nakupu in oddaji so izšli v 5. številki „Zadruge", 15. marca 1912.
Vse naročbe se zaračunajo samo in edino le na podlagi toh pogojev.
Ivaj nit
z 12-4% čistega kalija zaračunamo v celih vagonih z vrečo vred od proge Lindau—Passau pri 100 kg za 3 K 70 v, v manjših množinah pa od skladišča v Gradcu kakih K 5.15
*	n	r	Lieznu	„	„	4 60
»	»	»	Ljubnem	„	„	4-80
.	»	»	Mariboru	„	„	5-60
*	„	»	Celju	„	„	5-65
Kajnit, pomešan s šoto, je pri 100 kg za
20 v dražji.
Cel vagon s 100 metrskimi stoti kaj ni ta pride za 3 K seueje.
Kalijevo sol
s 40%, čistega kalija z vrečo vred od proge Lindau—Passau stane 100 kg 10 K 80 v, v manjših množinah pa
od skladišča v	Gradcu kakih	K	12"—
»	„	»	Lieznu	„	.	„	1F50
»	»	o	Ljubnem	„	»	1P60
»	»	»	Mari boi u	„	„	12-00
„	*	„	Celju	„	„	12-00
Cel vagon s 100 metrskimi stoti kalijeve sole pride za 15 JV ceneje.
Čilski soliter
100 kg stane v malih množinah z vrečo vred od skladišča	v	Celju .	.	. K	27-—
„	„	„	Mariboru	.	. „	27-50
„	„	n	Gradcu	.	. „	27-70
Kostna moka II (razklejena) s približno 30% fosforjeve kisline in kakih % do 1 % dušika v vrečah po 100 kg z vrečo vred v celih vagonih od Gradca stanc KO- 15, v manjših množinah od Gradca pa 100 kg K 9-45.
Kostna moka I (razklejena in parjena) s približno 21% fosforjeve kisline in 3 % % dušika v vrečah po 100 Ay z vrečo vred v celih vagonih stane od	Gradca	11	K 45 v,	v	malih količinah
100 kg od Gradca 11 K lov.
Kostne moke superfoifat s 16 do 18% raztopljive fosforjevo kisline in 0'4% dušika z vrečo stane pro kilogramodstotek fosforjeve kisline od Gradca ali Hrastnika 55 v.
V	manjših nmožinah stane od Gradca po železnici 100 kg 10 K 60 v.
Rudninski superfosfat s 16 do 18% raztopljive fosforjeve kisline stane pro kilogramoodstotek fosforja z vrečo v celih vagonih od Gradca ali Hrastnika 49 v.
V	manjših množinah stane od Gradca po železnici 100 kg 9 JV 50 v.
Če se naročajo superfosfati kostne moke ali rudninski v celili vagonih, ni treba plačati vožnine.
Gnojilna sadra (gips). a) „VordefbrUhler" modra 100 kg od železnice Modling z vrečo, samo v celih vagonih, 2 K 70 v;
Vožnina od Modlinga do Gradca pride približno na 79 K.
b) „Goriacher" v celih vagonih z vrečo pri 100 kg od postaje Au-See\viesen stane 1 K 70 v.
Žveplo (smleto).
Ventillato Trezza 85/95 %, najboljša kakovost, v vrečah iz bombaževine po 25 kg stane 100 kg od našega skladišča v Maribora K 2P50. I. bakrena galica.
08/99 % v vrečah po 100 kg, tehtano z vrečo, od naših skladišč v Celju, Mariboru, Ptuju in Gradcu stane 100 kg v originalni vreči K 60-50.
V vrečah po 50 kg se cena pri 100 kg poviša za 60 v.
će se vzame nad 1000 kg, se računa cena Iranko prejemne postaje.
Zdrobljeno apno
nasipano v vagone, stane od graškega kolodvora 100 kg K 1-50, od peggauskega pa K T30. Apno v kosih,
nasipano v vagone, stane v celih vagonih od graškega koflaškega kolodvora 100 kg K P87. Klajno apno
s 40 do 42 % fosforjeve kisline v vrečah po 50 kg, tehtano z vrečo vred stane od skladišča na Dunaju 100 kg K 20'—, od skladišča v Mariboru 100 kg K 21-—.
Melasina močna krmila iz tvornice c. k. kmetijske družbe na Dunaju v Brucku ob Muri:
v	Cena za 100 kg
Stv. I.	melasa	s	palmovim jedrčjem .	.	K	1 G*75
„ II	„	„	„ in kokosom	.	„	16*95
„ IV	„	„	palmovimi otrobi . .	.	„	15’70
„V v z otrobi.............................n 16’30
„ VI „	„ drožrni..................... 18’—
Cene so računane od tvornice v Brucku-Kyralyhidi, tehtano je z vrečo, ki se zaračuna s 60 v. Će se vreče v teku 4 tednov vrnejo poštnine prosto na južni kolodvor .v Gradcu, se za vsako vrne 60 v.
Pri celem vagonu z 10.000 kg pride cena za 20 K cenejša.
Od naših skladišč v Ljubnem, Gradcu in Račah je cena pri 100 kg do 1. aprila za 1 K višja, od 1. aprila naprej pa za enkrat za 1 K 40 v.
Moka iz prg morskega semenja, svetla, z zajamčenimi 50% surove tolšče in proteina z 1 */a .% svobode stane 100 kg K 17‘50, z vrečo tehtana, od Trsta ali Reke po naši izberi, dostavljiva do maja 1912,
Rafija
najboljša Majunga stane od graškega kolodvora 100 kg 80 K.
Mešanice travinega semena.
Vrsta	Cena za 1 kg
Kisel travnik in lahka zemlja...........jfiT 2* 10
n	»	»	srednje težka zemlja . . „	2‘40
„	»	»	težka zemlja............„	2-20
„	„	„	močvirna zemlja ...»	2’30
Trajna paša.............................„ 1’80
Alpska paša............................... 2‘40
Posevek................................... 2‘20
Začasen travnik in lahka zemlja . . . . „ ■ T60
„	»n srednje težka zemlja . „ P80
„	„	„ težka zemlja . . . . „ P90
Trava z deteljo 1—2 letna lahka zemlja . „ 1'40 „	„	„	„	srednje težka
zemlja........................ •	•	•	„	2*—
Trava z deteljo 1—2 letna težka zemlja . „ 160 „	„	„	4—6	„ lahka zemlja . „ P90
„	„	„	»	srednje težka
zemlja.................................	2*10
Trava z deteljo 4—6 letna težka zemlja . „ 2*—
Posamezne vrste travinih semen.
Č pomeni čistost semena, K pa kaljivost.
Vrsta	v	Cena	za 1 kg
Esparzeta, oluščena Č 98%, K 85%	. . K P30
Zlata trava Ć 95%, K 95%..................„ 2'70
Zlati oves, pravi Č 70%,	K	85%	.	.	.	.„	6'—
Medena trava, oluščena,	C	85%,	K	85%	.	„	P70
Žolta detelja C	98%, K 92%.................„	1’50
Pasji rep (grebenčica) Č 97%, K 90%	. „ 2-20
Pasja trava Č 95%, K 90%.................... 2’—
Inkarnatka...................... •	•	•	»	1T0
Lucerna, izvirna iz Provence C 99%,
90°/................................n	2'___
Pahovka, angleška Ć 90%, K 90% . . . „ —'60 „ italijanska C 95%, K 75% . . „—‘65 , francoska č 60%, K 78% .... 1*30
Latovska, navadna Č 90%, K 90% ... K 3-70 „ travniška C 90%, K 80%	. . „ 3'50
Svetla trava Č 80%, K 70%	...... 7 v—
Rdeča detelja, izvirna štajerska Č 98%,
K 92% v izvirnih vrečah po 100 kg „
pod 100 kg..............................
Ruchgras C 95%, K 70%.......................
Rmšn (vratič) Č 80%, K 70%................„
Rožičasta stročna detelja Č 96%, K 70% „ Švedska detelja Č 97%, K 90% . . . . „ Biljnica, trda č 70%, K 85% ......
„ trstikastaČ90%, K 90% . . . „ „ rdeča Č 90%, K 75%	. ... „
» ovčja Č 70%, K 85%..................„
„ travniška C 95%, K 95%	. . .„
Gorčica, žolta..............................
Timotejka Ć 97%, K 90%....................„
Stoklasa, pokončna Č 80%, K 70% . . . „ „ gladka Č 85%, K 80% . . .
Bela detelja C 97%, K 90%.................„
Lisičji rep, Č 65%,K 85%..................„
Uročnik Č 90%, K 80%......................
2-10 2-20 4-— 11-— 3-20 2*50
1-	50
2-	40 2-10 P50 3*90
—•45 2-10 P60 L— 4 —
3-	20 1-90
Pesi n o seme.
Eckendorfer, žolta, Orig. Borries, I. nasevek „ 2-90
„	„ domača................„ 2’60
*	rdeča......................„ 2‘60
Mamnmt. rdeča........................„ 2-40
Oberndorfer, žolta...................„ 2‘60
Žitno seme in seme za zeleno krmo. Oves:
Cena za 100 kg
Kanada posevek . . . K 25-— Duppauer II. posevek . „ 28-—
Svalofski I. posevek . . „ 28-—
Gorski črni oves . . . „ 28-—
Letna rž:
Johanniskorn	....	*	33-—
Petkuški posevek	'.	.	„	30-—
Letni ječmen
Raabski..............K	281—
Letna pšenica
Moravska.............K	33-—
Ajda
črna štajerska . ... K 23-—
Letni grah
moravski.............K	3P—
Letna graholjka -ogrska, presejana . . K 28’—
Vse cene so nastavljene brez obveznosti, dokler je kaj zaloge; pri travinem, pesinem in deteljnem semenu so navedene cene za 1 kg, z vrečo vred, ki se ne vzame nazaj; pri žitnih semenih se za vrečo zaračuna 1 K, ki pa se za vsako vrečo povrne, če se vreče vrnejo v teku štirih tednov franko na graški južni kolodvor.
Za navedene odstotke čistosti in kaljivosti semen jamči Zveza po določbah c. k. postaje za kontrolo semen na Dunaju s svobodo 5 % do skupne cene, vendar pa ne črež njo. Za rast in pridelek, kakor tudi za druge stvari, ki se pri rastlini pokažejo na polju, ne prevzamemo nikake odgovornosti.
Mešanice so narejene iz deteljnega in travinega semenja, ki je navedeno v našem cenovniku in so zato zelo porahne.
Vse seme je dobro očiščeno in popolnoma ustreza glede čistote in kaljivosti.
Eventuelne pomanjkljivosti se naj takoj na železnici uradno konštatirajo in dopisu se naj priloži od železniškega urada potrjeni vzorec.
Pri travinem in deteljnem semenu se naj vzame vzorec iz vsake vreče zgoraj, v sredi in spodaj; pri žitnem semenju pa iz vsake vreče po eu vzorec in vsi ti vzorci se naj dobro premešajo in iž njih napravi poprečen vzorec.
Zveza opozarja na to, da se pri nji lahko ugodno naročijo žita za krmo, za mlin, otrobi, moka za krmo in priporoča naročila v celih vagonih, ker pride potem vožnina ceneje.
Ravno tako lahko Zveza vsled svojih stikov z največjimi špecijalnimi tvornicami ceno in zanesljivo poskrbi najrazličnejša orodja, stroje in druge potrebščine.
m.
Zadružna vnovčevalnica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem.
Pregled ponudeb in naročil.
Pozor!
Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev
za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno-zvezo.
Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko.
Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili.
Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu.
Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1.
Živinski sejmi v Gradcu meseca februarja in marca 1912.
Sejmi z rogati no: 22. in 29. februarja in 7., 14., 21. in 28. marca.
Sejmi z malo klavno živino: 16. in 23. februarja in 1., 8., 15., 22. in 29. marca.
Konjski sejem: 7. in 16. marca.
Ponudbe:
Osrednja zadruga za rejo in vnov-čevanje živine v Mariboru, Stolna ulica 6, proda več lepih molznih krav in plemenskih bikov.
Kmetijska podružnica v Lonču proda več volov za pitanje, 100 kg po 90 do 92 K.
Graščina Brunnsee, pošta Weitersfeld, proda lepega, velikega, dorastlega yorkshirskega merjasca.
Hugo pl. Balt z, graščina Hollererhof, pošta Rein pri Gratweinu proda 1 simmentalsko kravo, prav lepo, 680 leg težko, s 6. teletom, za 550 K;
1 pinegavsko kravo, 500 kg težko, brejo, za 500 K; 1 murodolsko kravo, blizu 400 kg težko,
6	mesecev brejo, za 360 K.
Anton Puntigam, posestnik v Neusetzu, pošta Straden, proda dva lepa plemenska bika, pinegavska križanca, prvi je star 2 leti iu 350 kg težak, drugi 18 mesecev in 500 kg težak, za vsakega po 100 K za 100 kg od hleva.
Karl Pongratz, po domače Tschreppl, v Osterwitzu, pošta Lonč, proda tri pare volov, murodolcev, 4 do 5 let starih, primernih tudi za pitanje; 1. 1300 kg 1200 K\ 2. 1260 leg 1150 K\
3.	1100 kg 1000 K.
Franc Pongratz, po domače Schober, v Osterwitzu, pošta Lonč, proda 4 letno, 600 kg težko murodolko, ki je povrgla 30. novembra 1911; pripuščena je 5. januarja 1912, daje na dan 7 l mleka in stane 600 K\ nadalje 4 pitane marijadvorske vole, 5 let stare, 1450, in 1200 kg težke, 100 kg za 100 K.
Karl Kr am mer, po domače Granbauer, v Osterwitzu, pošta Lonč, proda 2 marijadvorska vola, 4 leta stara, 1000 leg težka, 100 kg za 100 K.
L. Wrazfeld na Mesinčkem vrhu, pošta Podlehnik, odda 15 mesecev starega pinegav-skega bika in tri pinegavske bikiče; prvi je star
3	mesece, drugi 2 meseca, tretji 4 tedne. Cena K 1*10 do K 1-20 kila.
Graščinska uprava Viktorja Freihevrja von Ilessler-Herzingenav GroB-Lobmingu proda
7	čistoplemenskih bikov, starih od 15 do 24 mesecev, za zmerno ceno.
Jožef Stoiser, po domače Wiesenbauer v BrUngrabnu, pošta Šv. Andraž v Sausalu, proda
4	leta starega in 600 kg težkega murodolskega bika za 600 K.
Franc Schallhammer, mlinar v Tilmiču, pošta Lipnica, proda 2—3 letna vola, kakih 1000 kg težka, 100 kg za 104 K.
Jožef Fladerer v Hainfeldu, pošta Ilz, proda kravo s teletom, povrženim 3. februarja 1912, približno 550 kg težko, za 600 K.
Janez Kilberl v Wundschuhu, proda zelo lepega 13/4 leta starega bernskega bika od dobre dojnice, težkega nad 400 leg, 100 kg za 95 AT; tudi ga zamenja za brejo telico ali brejo mlado kravo.
Jožef Ornik, župan na Ptuju, proda 4 mesece starega montafonskega bikiča, povrženega od importirane montafonke.	J
Otto Halle r-Haller v Kammernu, proda 2 murodolska bika: eden ima rodovniško številko 56, je star dve lef.i iu 4 meg|ce, dober za skok, pleme, vlak in ježe, 'zemeljske barve, na vratu in repu črn, tipična murodolska pasma. Za glavo, vrat, život in hrbet zasluži najboljšo noto, ravno tako za delo in porabnost. Cena za 1 kg žive teže 2 K. Drugi bik je dorastel 9. februarja 1912 prvo leto, je izbornega pokolenja. temne barve in čiste murodolske pasme; noge, križ in glava so posebno dobro razviti. Težak je 285 kg, kila žive teže stane E 1:80.	u
Fritz Schicher v Nestelbergu, pošta Grofi-Klein, postaja Heimschuh, proda zaradi pomanjkanja prostora nad 600 kg težko kravo (Simmen-thaler X Kuhlander), brez napake, dobro tudi za vprego; v maju bo povrgla tretje tele. Cena ji je 700 K.
Zadruga za vnovčevanje živine v Lebringu in okolici proda: pincgavskega bika, 2‘/a leta starega, lepo raščenega, že vpreženega, kakih 700 kg težkega in z državnim darilom premira-nega, za 700 K; brejo marijadvorsko telico, 350 hj težko, za 360 K. Oba se lahko ogledata pri Antonu Vollmannu v Gorryem Tilmiču. Nadalje več parov vprežnih volov razne velikosti. Vpraša se naj pri poslovodji zadruge Janezu Ho lz er ju v Gralli pri Lipnici.
Naročila:
Franc Reinisch v Ostenvitzu, pošta Lonč, kupi 30 do 40 ovac.
F. G r o s s, graščina Brindhof, pošta Studenci pri Mariboru ob Dravi, kupi 10 montafonk.
Prosimo, da se pri ponudbah živine navede po možnosti živa teža in cena.
Prijave za prodajo in nakup se priobčijo samo trikrat, če se nismo pismeno drugače pogodili.
Tržna poročila.
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 29. januarja do 4. februarja 1912. Pripekalo se je 38 vozov s 495 metrskimi stoti sena in 33 vozov s 407 metrskimi stoti slame; sejem je bil slabše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 5'60 do K 6.80, sladko od K 5.80 do K 7*—»; ržena slama od K 4.60 do K 5-20;
| Pozor pied Mirnim blagom! $
| Thomasova moka I. §
W je najboljše in najcenejše fosfornato gnojilo, ki ^ n\ ge lahko rabi vsak čas in pri vseh rastlinah. —
Za čistost in za naka-zano vsebino fosforjeve	/vQOv\	jui
kislino, raztopne do	Ds
zadnjega v citronski \\/ JI yv •5	^	kislini, kakor za fino	/jv
mleto moko, zaznamo-	'w*	Wj
===== vano s —
štiriperesno detelišso f
iji garantira (jamči) znana in še z nad "0 letnimi, J? vedno sijajno uspelimi skušnjami glede Thorna-sove moke	65—24
knpčijska pisarna za Matovo moko
$ čeških ThomasoYih tovaren /Iti Dunaj I., Bauernmarkt 13.
%«€€€€€ #&&&&&&^ I
tlS
tis
tis
pšenična slama od E 4'50 do E 5'—, ječmena slama od E • do E —•—; ovsena slama od E do E —; ježna slama od E — do E -•—.
Sejemz rogato živino] dne 8. februarja 1912. Prignalo seje 256 volov, 162 bikov, 159 krav, 6 živih telet in — konj, pripeljalo se je mrtvih telet, — svinj, — drobnice.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: - volov, 10 bikov, krav, —telet; na Spodnještajersko: —volov - bikov, — krav; Gornje Štajersko: 40 volov, 16bikov, 20 krav, — telet: Trst:	2 vola
bikov, 48 krav, — telet; Predarlberško: 10 volov, 6 bikov, 8krav, — telet; Celovec volov, — bikov, — krav, —telet; Primorsko volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od 94-— do E E 102 — (izjemoma E 106—), poltolsti od E 82-— do K- 92' , suhi od K 70'— do E 80'—; voli za pitanje od E —•— do AT —■—; klavne krave: tolste od E 72'— do E 82'—, poltolste od E 54— do E 70—, suhe od E 46 — do E 52'—; biki od E 72-— do E 90'—; dojne
krave do 4. teleta od E do E—•______________; črez
4. tele od E —•— do E —•—; breje od E —.— do E— •—; mlada živina od E14 — do E 92'—
Sejem klavne živine dne 9. februarja 1912. Zaklana živina: 534 telet, 1974 svinj,
1 komad drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od E 1'28 do E 1*36; teleta la (izjemna cena) od K 1 *38 do E 1*46; mlade svinje od E 1.44 do K T50; nemške mesne svinje od E—•— do E —•—; nemške pitanske svinje od E 1*36 do K 146; ogrske pitanske svinje la od E 150 do E P54; ogrske pitanske svinje Ila od E 1*36 do E 1.50; mesne svinje od K 1-24 do E 1.40; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K 1.20 do E 1'28; bošnjaške pitanske svinje, suhe od
do E -•—; ovce od K —.— do E —•— kozlički in jagnjeta od E -•— do E — •—. Cena nazaduje.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 19. februarja v Gornji Polskavi**, okr. Slov. Bistrica; v Pišecah**, okr. Brežice; pri Sv. Lenartu*, okr. Slov. Gradec.
Dne 20. februarja v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni*.
Dne 21. februarja na Ptiyu (sejem s konji, govedom in ščetinarji).
Dne 22. februarja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); pri Sv. Filipu-Verače**, okr. Kozje; na Teharjih**, okr. Celje; v Vclenji* okr. Šoštanj.
Dne 23. februarja v Rogatcu (svinjski sojem).
Dne 24. februarja v Slov. Rištrici**; v Rogatcu**; v Kozjem**; pri Sv. Buhu-Loče**, okr. Konjice; v Laškem**; v Brežicah (svinjski sejem); v Vuzenici*, okraj Marnberg.
Dne 26. februarja v Vidmu*, okr. Brežice; v Lipnici*; v Arvežu**;
Dne 27. februarja v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Ljutomeru**.
Dne 28. februarja na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Mariboru*.
Dne 29. februarja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu*.
Dne 1. marca v Rogatcu (sejem s ščetinarji); na Planini*, okr. Kozje; v Marnbergu; v Konjicah*; v mestu Gradcu (sejem z zaklauo malo živino).
‘Dne 2. marca v Pišecah**, okr. Brežice; v Brežicah (svinjski sojem); v Slovenjem Gradcu*. Dne 3. marca na Vranskem**.
Dne 4. mavca v Petrovčah*, okr. Celje; v Ormožu*; v mestu Celju*; v Lučah*, okr. Ar-vež; v Račah* okraj Maribor; v Oplotnici*, okr, Konjice.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Oznanila
v „Gospodarskem Glasniku8 dosežejo pri veliki izdaji uajvečjo razširjatev.
Štajerska in slavonska
konjak, drožeuka in hrinovec, najboljših kakovosti iz lastne žganjarne. Raznovrstni cveti, jamajka-, kuha- iu domači rum. NajtmejSi likerji, pridobljeni potom destilacije. Posebnost: Eekertova „Edeli*aute“. Največja izbera ruskih iu kitajskih čajev. Vinski .. 1. . j. -.-i jesih. Jesihov cvet. , , ■»,■■■».. ■ ,■—
SIM EM, Met.
Zaloga: Murplatz št. 6, nasproti lekarne „Pri zamorcu11.
477»-6
Tvonlto zg kmetijske stroje m pluge
Jos. Kulterer
St. Veit an der Glan, Koroško
v*

izdeluje kot špecijaliteto daleč znano pluge iz stisnjeuega jekla kakor brabentske dvojnate in obratne pluge s
samodclnim držajem in vse vrsto preprostih in dvojnih
plugov.
Cenike zastonj. 90-tV Cenike zastonj.
51(075.3)
372.851(075.3)
COKAN, Aleksander
Matematika : zaporedja / Aleksander Cokan ; Crisbe Darko Simeršek ; ilustracija Božo Kos D. - C 3., popravljeni natisi). — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1986 (Ljubljana : Ljudska pravica). - 87 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Srednje izobraževanje • / Državna založba Slovenije)
6.000 izv.
VII/2
1097/86 B-892 U-191
Če se krave ponovno pojajo
in se ne obrejijo, je to večinoma posledica tako-zvanc smolike na spolovilih. Pri lcčeuju te bolezni se je izborno obnesel „Bissulin11, sredstvo, ki je brez duha (vonja), ki je ceno in hitro pomaga. Da se „Bissulin1*, z uspehom rabi in dobi, je treba živinozdravniškcga naročila. Varuje pa se naj vsaki pred ponareditvami. Pristni „Bis-sulin“ nosi ime na zavitku. Brošurice s sliko, predočujočo omenjeno bolezen, pošlje zastonj tovarna za kemične izdelke H. Trommsdorff, Aachen. (Sestava: 0-25°/0 sozojodolovega živega srebra in mast.)
Najnovejše
lili
in najboljše
MM'
tudi prevozne, za škropljenje in napolnjevanje sodov. Ne rjavijo in ne zamrznejo. Vodoravno nesejo do 20 m. Arsas Ceniki gratis in franko. ==
Prva moravska tvorn ca za vodovode in se8aljke ====== 5
Ant. Kun:,
c. in k. dvom dobavnik,
Il-Weilnlien. *
Le Kometovi mlini
so sedaj najboljši stroji za pripravljanje ===== mečke in moke za pecivo. ==
Kilb (N.-A.), dne 1. februarja 1911.
Z Vašim mlinom (žrmljami) št. 4, katerega ste nam svoj čas poslati, smo, če bo vedno tako dobro služil, zelo zadovoljni. Ž njim se da namleti v 1 uri 200 leg mečke (Šrota) brez posebnega truda.
Z odličnim spoštovanjem beleži
4 7—24
Kmetijska zadruga v Kilbn.
prvi zavod za izdelovanje mlinskih kamnov E J. HELLER, r. z. z o. z., Sandau pri Lipi, Češko.
Titania
: Kraljica posnemalniKov:
najpopolnejša in najprimernejša mlečna ===== centrifuga. —
Brez vratnega ali nožnega podložka, brez vrvice, brez krožnikov, brez popravil. Bobenčkovo vreteno visi, stroj se lahko snaži, sam avtomatično maže in ostro po -—___— sname (do 0-02%). =====
Pošlje se na poskus.
Prospekti zastonj.	Iščejo se dobri zastopniki.
Titania-Werke, Weis,
Ober-dsterreicb.
Glavno zastopništvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Mariengassc 22.
09—.1

Cela obitelj
dobi ceno obleko, če si, naroči ostanke ir tkalnice M. Jirsove v Koroni Hrafllni štev. 218 na ČeSkem. cettrjev. parhentov, flanolov. platna, oks-forda i. t. d.; ž—8 metrov dolgi kosi. skupaj 40 metrov ra 18 kron, najboljših 40 metrov ra 20 kron po poštnem povzetju franko ali pa če so pošlje v naprej polovica. Ne/.adovoljujoče ee radovolje izmenja ali pa vrne denar. Vtorce vsakovrstnega blaga raren ostankov pošilja zaetonj in poštnine prosto.	483—1

Za gnojenje
: travnikov, pašnikov in deteljišč je :
Tomosova žlindra
z znamko
Stcrn^sParks
„Zvezdo **
priznano najboljše in najcenejše fosfornokisk) gnojilo. Tudi za jesensko setev se lahko še vporablja, da se raztrosi po vrhu, za spomladno setev pa se lahko že sedaj v jeseni raztrosi po brazdah. 438-7 Zajamčeno čista Tomasova. žlindra znamke „Zvezde1* ----	- se dobi v trgovini „MERKUR,, ==
Peter Majdič, v Celju
kjer je prodajna zaloga Tomasovih tovoren,
-----..... r z z o. z. v Berlinu.	a—
Varujte se malovrednega blaga in ponarejanj.
Gozdna dreuesca
jako lepa, mnogo miljonov vsake vrste priporoča c. In k. nadgozdar Rud. Hacker v Kraljevem Gradcu iz lastnih drevesnic in sicer smreke, bore, macesne, jelke, akacije, hraste (navadne in rdeče amerikanske), črne bore, weymuthove bore, jesene, javore, jelše, breze, breste, bukve, lipe, gloge i. t d. Zahtevajte cenik. Gozdna drevesca se pošiljajo sedaj kot brzo blago skoro po enaki ceni, kakor tovorn.	36—3
Mavfarthoy sejalni stroj „AGRIC0LA“ (Model 1912)
Najenostavnejša Besfcava.
Močna konstrukcija. Enakomerna setev. Kulti-vatorji.brane, valji, kakor vse kmetijske stroje naj-solidneifie in najboljše izvršitve iz-delnje in
prodaja Ph. Mayfarth «t €o.,Dunajll Frankfort o. M., Berolin, Paris .Katalog fit. 82a z bogato vsebino zastonj in pofitnine prosto. Iščejo 80
zastopniki.
70-5
motorji za surouo olje in lokomobile.
Motorji z visokim tlakom.
Najcenejši za kmetijstvo, industrijo in obrt.
stotine zadovoljivih ua-	za kurjavo na HP in uro od I v naprej,
prav že v obratih. ......*............. .........
ceniki in proračuni Brez nevarnosti eksplozije. Brez kontrole brezplačno. finančne oblasti. Potrebuje malo vode.
dhBacliriGli&Co., Dunaj, XIX|B
HeiligenstadterstraBe 83 La.


Gospodje
naročevauGi
se uljudno prosijo, da se pri naro-čevanju blaga sklicujejo na naš list.
rudninski in živalski so nezanesljivejša in naj-ccnejša fosfornata gnojila, ki bo se obnesla v vseh vrstah zemlje. Vsebina strogo zajamčena. Najzanesljivejše sredstvo, da si senožeti hitro spet opomorejo, da pridelana krma dobi potrebno množino fosfornatih snovi (soli). -
|povzroča pri žitu ("silju; in sočivju, da se zrnje razvije popolnoma, da vsi sadeži, torej tudi krompir, repa i. t. d. pridobe na tečnosti in žlahtnosti. Razen tega ponujajo amoni.jakove, kalijeve in solitme
vse tovarne za umetna, gnojila, trgovci in kmetijske zadruge in kmetijske družbe :::	::: ::: :::	1—12
Centrala: PRAGA, Prfkopf 17.
at & Sestav G q» g*
naših najboljših brzoparUnikov za hrmo „MI.FJV* prekaša v sled velike zmožnosti, male porabe kupiva, preprostega, trpežnega sestava f. t. d. vse druge brzoparUnihe, ten se pac z vso pravico imenuje najboljši in najcenejši brzoparUnik. — Ceniki brezplačno l — Dopisuje se slovensko t
Delniška družba MIfti - StSpUPSltOl*
===== Dunaj, XJI/3, Wienevbevgstrafte Nr. 31. =====
398-10	_____________
j Urejuje Franc Holz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko dr. J. Glonar. — Zalaga c. k. kmetijska dražba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.