Izhaja razen nedelj In praznikov —»■ nmk dan opoldne. ■=> Uredništvo in upravuištvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. —— Rokopisi se ne vračajo, netrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije ===== za list so poštnine pfoste. = Glasilo jugoslovanske socialno /demokratične stranke Naročnina po poiti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7*50, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 83*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust Ste v. 43 V Lijubijani, četrtek one 21. februarja 1918. Leto II. Petrograška vlada podpiše mir! Dunaj, 20. februarja. Korespondenčni orad izve od poučene strani: Sovjet ljudskih komisarjev je sprejel brez vsakega pridržka mirovne pogoje, predlagane od četverozveze v Litovskem Brestu. S tem doseženi novi preobrat na vzhodu je nastal izključno le zaradi takojšnjega vojaškega postopanja proti velikoruski republiki Samoposebi umevno je, da je bila ta vojaška akcija, kakor vse, kar se je bilo pričelo na frontah, utemeljeno na scglašanju obeh armadnih vodstev. Če so govorila poročila doslej le o postopanju nemških sil, tedaj izvira to iz dejstva, da je težišče avstrijsko-ogrskih bojnih sil na južnem delu vzhodne fronte. Severno od Pripjata stoje le nemške čete. Tudi ob obeh straneh železnice Kovel-Rovno so bile do ure nastopa le nemške formacije na razpolago. Udeležba naših čet je odvisna le od krajevnega položaja in od grupacije sil. Berlin, 20. februarja. (Kor. ur.) Državni tajnik Kiihimann je prebral med svojim današnjim govorom v rajhstagu sledečo brezžično brzojavko boljševiške vlade v Petrogradu: Nemški vladi. Sovjetu ljudskih komisarjev se zdi umestno, da izjavi spričo nastalega položaja svoje soglašanje, da podpiše mir pod pogoji, predlaganimi od delegacij četverozveze v Litovskem Brestu. (Cujte! Čujte!) Sovjet ljudskih komisarjev izjavlja, da bo takoj odgovoril na podrobnejše pogoje, stavljene od nemške vlade. (Čujte! Čujte! 2ivahno gibanje v vsej zbornici) Nova vo>na. Nova vojna z Rusijo se je pričela. Nemške čete so prekoračile na severu D vino v Voliniji pa zasedle brez bojev Lučk. Nobenega dvoma menda mi, da bo ta vojna »zmagovito« potekala, ker so ruski ljudski komisarji v Brestu Litovsku slovesno proglasili konec vojne in naznanili demobitlizacflio ruske vojske ter so te svoje obljube tudi iaivedli. Vojaški časnikarski stan sam poroča, da vojaštvo v veliko-ruskih in ukrajinskih zakopih v množicah zapušča bojno črto in se vrača domov. V deželo prodirajoči sovražnik bo našel torej prazne za-kope in lovorjevi venci za zmage bodo poceni. Ali ti dogodki, ki se sedaj odigravajo po ruskih poljanah, zaslužijo ime vojne, je veliko vprašanje. Za to bi bila primerna drugačna označba, ki je pa v sedanjih razmerah zaradi cenzure ne smemo navesti. Teh nemških operacij se zaenkrat Avstrija ne udeležuje. Da pa ni med vojnima vodstvoma nasprotja, dokazuje predvčerajšnje uradno vojno poročilo, ki izrečno naglasa zavzetje Lučka. Vladno časopisje, in kot tako velja vse meščansko časopisje, opisuje boljševike in razmere v Rusiji v najtemnejših barvah; bolj-ševiki so po njihovem mnenju organizirana roparska tolpa; kar si le more domisliti umazana fantazija grozodejstev, vse se očita njim z očitnim namenom, da se preparira javno mnenje proti ruski vladi. Zbuditi hočejo vsa ta poročila mnenje, da so boljševiiki za to nehali boj Proti zunanjemu sovražniku, da utegnejo doma uničiti vse blagostanje. Uničujejo domače zaloge žita, da bodo sami stradali, a samo v ta namen, da bodo tudi osrednje države stradale. Spominjajmo se le na vesti, ki so trdile, da se Rusija ne bo mogla dolgo vojskovati, ker nima žita, in kar naenkrat je žita v izobilju, ki ga morejo rešiti osrednje države s »krušno vojno«. Ne vemo, ali bo to geslo nemških hujskačev vsaj deloma zadovoljevalo izstradane množice. Eno pa vemo: Vojnim hujskačem sporazuma bo to geslo prav dobro došlo. Ali morejo želeti vplivnejši argument za nadaljevanje vojne kakor se jim tukaj ponuja? Lloyd Georgeju, Clemenceauju im Soruninu ne bo težko dokazati, da je naša slabost dosegla gotovo stopnjo, ki nas sili k obupnim dejanjem. Ruska vlada je razglasila konec vojnega stanja, je demobilizirala svoje čete. Prav nobena nevarnost nam ne preti več na izhodu in severu. Rusi hočejo z nami še dalje razpravljati o »ureditvi medsebojnih diplomatičnih, konsularnih, pravnih in gospodarskih odmošajih«. Mi pa ne moremo pričeti dolgotrajnih obravnav, nam je sila. Mi smo se zvezali z ukrajinsko rado, ki inta med svojini narodom tako malo pristašev, da je morala bežati v Žitomir. Da bi se bila morala umakniti samo tujim boljševikotn, to pač lahko smatramo po kratkem premisleku za bajko; zakaj nikdo nam ne bo natvezli, da bi tridesetmilijon-ski ukrajinski narod bil preslaboten, da zavrne vpad velikoruskih beljševikov iz svoje lastne moči če bi imela res meščanska rada Ukrajinci oa svoji strani. Bežala je ojčividmo pred svo- jimi lastnimi rojaki v naroči® osrednjih držav, ki so jo sedaj določile za bojevnike za samo-odločevanje v Ukrajini. Prav podobno sliko imamo tukaj kakor v oficielnih reprezentantih pri samoodl oče vanju prebivalstva v kraljestvu Poljskem. Tako bodo govorili v Londonu, Parizu in Rimu, in kar požene vsakemu pravično mislečemu kri v lice: Resnice ne bo mogoče utajiti. Z zavzetjem Lučka brez boja se je pričelo novo poglavje svetovne vojne. Ne vodimo več obrambne vojne. Nemški narod ne določa vojnega smotra več. Vsenamški osvojevalci sveta so vzeli vajete v roko. Ti vodijo nemško politiko in kažejo pot nemškim vojskovodjem. Ne vemo še danes, kam to vodi; vemo le, da so nas v trenutku, ko so milijoni goreče želeli, da pridemo do smotra, zopet povedli v novo trpljenje. Po »Arbw.« = Parlamentarni položaj. Z Dunaja se nemškim listom poroča; Z oziram na notranjepolitični položaj prevladuje v političnih krogih mnenje, da bo vlada vkljub izjavi Poljakov, da vztrajajo v opoziciji, dobila štirimesečni proračunski provizorij, ker se stranke vsekakor hočejo ogniti odgoditvi parlamenta. Cesar je de-misija obeh poljskih ministrov odkloniL = Protest Poljakov. Prvotno zaplenjena izjava poljskih članov gosposke zbornice se sme sedaj objaviti. Izjava se glasi: V popolnem soglasju s čuvstvi vseh slojev poljskega prebivalstva protestiramo odločno skupno s Poljskim klubom posianske zbornice proti mejam, določenim v mirovni pogodbi, med Poljsko in Ukrajino. Določitev meje je protipravno nasilje enotnosti in skupnosti dežel kraljevine Poljske, ki jih’ je celo svečano priznal dunajski kongres potom mednarodne pogodbe. Te določbe so kričeča krivica, prizadejana poljskemu narodu. V ozemlju, ki je sedaj odtrgano od Poljske, ne presega poljsko prebivalstvo po številu, temveč so priklopili Ukrajini tudi tako obsežno ozemlje, ki je zgblj poljsko in kjer celo po pristranski ruski statistiki ni bilo nikdar niti 10 odstotkov ukrajinskega ali ruskega prebivalstva in ga tudi sedaj ni. Narod, ki je skozi dolgo vrsto let za svojo katoliško vero in svojo domovino prelival mučen iško kri se hoče sedaj raznaroditi in izročiti brezverskemu radikalizmu in ortodeksiji. In to žalostno usodo mu pripravljajo ravno oni, ki so mu svečano obljubili osvoboditev izpod tujega jarma. S tem, da je privolil grof Czernin v to določitev meje, je brezobzirno prelomil obljube, ki nam jih je ponovno dala avstrijsko-egrska vlada glede nedotakljivosti mej poljskega kraljestva in tudi glede pripadnosti, vsega dolinskega ozemlja. S tem je zagrešil tudi s stališča avstrijsko-ogrske monarhije usodepolno napako, ker je s tem sledil očitno nakanam naših skupnih sovražnikov, katerih namein je bil, da ustvarijo med monarhijo in nastajajočo poljsko državo nepremostljiv prepad. Mi vsi hrepenimo iz najglobokejšega prepričanja in iz vsega srca po koncu te vojne in po sklepu trajnega miru ne le z Ukrajino, temveč tudi na vseh drugih frontah. Obenem smo pa trdno prepričani, da bi se biti dosegli mirovni uspehi Litovskega Bresta prav na tak način in prav tako lehko, ne da bi se prizadejalo poljskemu narodu tako kričečo krivico in da bi se bila prelomila beseda. Ukrajinski delegatje niso bili napram avstrijsko-ogrski monarhiji v položaju zmagovalcev, da bi vsiljevati priznanja in pogoje, ki jih skoraj lehko označujemo za ponižujoče. Poljski člani gosposke zbornice napovedujejo zato resnosti položaja odgovarjajočo oaločno opozicijo napram vladi. Trdno srno prepričani, da krona ni bila poučena od vlade na način, ki bi odgovarjal resnici, glede velikega pomena posameznih pogojev bre-stovske pogodbe. Zato smatramo za svojo dolžnost, da razjasnimo vso zadevo na način, ki ne dopušča nobene dvoumnosti in da odkrito in svobodno izrazimo čuvstva ogorčenja, ki napolnjujejo poljsko srce v sedanjem tre-notku. = Proklamacija poljskega vladarskega sveta. Poljski listi priobčujejo sledeči manifest vladarskega sveta v Varšavi poljskemu narodu: »Ko so vkorakale zvezne armade vladarjev centralnih držav v kraljevino Poljsko, smo čuli izpod njihovih zmagoslavnih praporjev svečano obljubo, da prinašajo Poljski osvoboditev izpod dolgoletnega težkega jarma. Potem so prišli akti, ki so zagotovili naši domovini neodvisno življenje. Končno je bila priznana še pred nekaj meseci suvereniteta poljske države in jej obljubljeno prijateljstvo, pomoč, sodelovanje. Ko pa je bila v Rusiji zlomljena caristična moč in so pričeli njeni novi ob vlada telji s centralnimi državami mirovna pogajanja, tedaj ni bila pripuščena Poljska k udeležbi pogajanj. Obljubili so ji, potem so zavlekli odgovor, varali so nas, dokler niso končno pooblaščeni zastopniki Nemčije in Av-stro-Ogrske odločili mejno vprašanje sami proti našim pravicam. Nas niso pripustili, zato da se sklene mir v naši odsotnosti na naš račun in da se odkupi zaželjena varnost na vzhodu za ceno živega telesa našega naroda. Kos poljske zemlje so izrezali in ga izročili Ukrajincem. Krivica caristične vlade se je ponovila, ustvaritev ruskih nacionalistov; obnovili so nič več obstojajočo gubernijo Holm in še v povečani izmeri in so s tem dejanjem še pomnožiti svoj čas prizadejano krivico poljskemu narodu; Ta dežela, odstopljena Ukrajini, je po svoji večini poljska in katoliška. Prebivalstvo te dežele je svojo pripadnost k Poljski med versko vstajo 1875. leta kupilo s svojo krvjo. Tega prebivalstva niso vprašali, katerej državi hoče pripadati z enim samim zamahom peresa so odločili o njegovi usodi. Načelo o svobodi narodov, tolikokrat in tako svečano proglašeno od nemških in avstro-ogrskih diplomatov, načelo *> pravici samoodločevanja glede Poljske je bilo s tem pogaženo. Cesarskim aktom, obljubam prijateljstva je bil s tem odvzet bistven pomen. Neodvisni obstoj Poljske in njeno državno življenje, njena politična in gospodarska življenska zmožnost so postale prazne fraze, kajti odpravljeni niso le interesi in pravice Poljske, temveč se niso ozirali niti na njegov narodni teritorij. Pred bogom smo prisegli, da stojimo na straži za srečo, svobodo in moč Poljske. Spominjajoč se danes te prisege, dvigamo danes svoj glas pred bogom in svetom, pred ljudmi in sodnim dvorom zgodovine, pred nemškim narodom in pred narodi Avstro-Ogrske, da protestiramo proti novi delitvi, katerej odrekamo svoje priznanje, ker je akt nasilja. Se enkrat ugotavljamo, da se je izvršilo nasilje nad duhom in, vsebino cesarskih aktov. Spričo tega betmo zajemali pravico za izvrševanje državne suverenitete iz volje narodove s prepričanjem, da zahteva narod simbol svoje neodvisnosti in da se namerava zbirati -ckodo tega simbola. Na to voljo narodov hočemo opirati svoje poslanstvo in svoje stremljenje; v tem trenutku bomo branili, kar smo dosegli: branili bomo naše sodstvo, ki izvršuje svoje posle v imenu poljske krone, rn naše šolstvo, ki se je prerodilo v poljskem duhu. Če ne dosežemo danes cilja narodnega stremljenja danes popolnoma, izročimo svojim zanamcem, kar smo prejeli iz krvi očetov, toda omejitve domovine ne priznamo.« f=> Laži nemških radikalcev. Svoj čas so brli vložili nemškonacionalni hujskači, ki se na-zivljejo tudi radikalce, v državnem zboru interpelacijo, v katerej so s pravo slastjo razglašali vsemu svetu, da je torpedovka št. 11 bila ušla k Italijanom in da je to povzročila slovanska mornariška posadka na njej, ki je bila v večini. Tem gospodom je odgovoril sedaj minister za deželno bran.bo in povedal, da je štela posadka -na torpedovki 20 -mož, od katerih je bilo 10 Nemcev (!!) 3 Hrvatje. 2 Ceha, 1 Oger. 1 Poljak in 1 Italijan. = Kiihimann o pogajanjih v Brestu-Litov-skem. Korespondenčni urad poroča iz Berlina 19. februarja: Danes po zaključku seje rajhsta-ga se je sestal na sejo glavni odbor, da razpravlja o mirovni pogodbi z Ukrajino. Otvarja-joč razpravo je izvajal državni tajnik pl. K ii h 1-mann; Neugodne slutnje o zadržanju ruske delegacije v Brestu-Litovskem so se, žal, vre-sničile. Zadržanje Trockega je brez primere v, zgodovini. S svojo zadnjo izjavo se je hotel osvoboditi z nevzdržnega po/ležaja. Kak duh je navdajal rusko delegacijo, o tem priča Rade-kov nastop. Radek je že poprej v časopisju razglasil, da ne more biti niti govora o popustljivosti. Potek pogajanj je dokazal, da tudi Trockij ni deloval resno za mir. V časopisju se je o tem obširno razpravljalo. Po preteku sedemdnevnega roka je v pondeljek zopet nastopilo vojno stanje z Rusijo. V notranjosti Rusije so se razmere od dneva do dneva poslabševale. Vlada boljševikov stremi, kakor je razvidno iz dogodkov na Finskem, v Estlandiji in Livc-niji, po nasilni centralizaciji. Dnevno so se pojavljali klici na pomoč. Nasilstva na Finskem ne moremo dopuščati, temveč moramo v obmejnem. ozemlju skrbeti za red in mir. Obnovljeno vojno stanje bo v Rusiji gotovo okrepilo željo po miru. Tudi danes smo še pripravljeni skleniti mir, ki odgovarja našim interesom. Naša mirovna volja je redila mir z Ukrajino. Naroda misel je v Ukrajini ukoreninjena. Ukrajinska državna misetl bo vedno mogočen faktor v Rusiji. Ukrajina je bogata dežela z velikimi zalogami surovin in živil. Ti gospodarski oziri so soodločali pri sklepu mir-u. Za bodočnost bo dejstvo, da smo prvi sklenili mir z novo državo, trajnega pomena. Kdor prav ceni odnošaje z vzhodom, mora sporazum z Ukrajino kot prvi korak z veseljem pozdraviti. Pri določitvi meja so se pojavile težkoče glede holm-skega okrožja. Ukrajina je s skrajno eneržijo uveljavljala svoje zahteve, tako da se je bilo bati, da se razbijejo pogajanja. Niti najmanjšega povoda ni, govbriti o zrahljanju razmerja med centralnimi državami. Poljaki se vsled ugotovljene rešitve tega vprašanja čutijo užaljene, kar je bilo pričakovati; z druge strani pa bi se za prelom glede pogajanj z Ukrajino ne mogla prevzeti odgovornost. Avstrijski ministrski predsednik bo o tej zadevi danes podal obširno izjavo. Tudi on bo potrdil, da vsa določila pogodbe tvorijo nedeljivo celoto. Državni tajnik je končal z izjavo, da smatra mirovno pogodbo za koristno ter priporoča, da jej državni zbor pritrdi. V debati je poslanec Grober (centrum) izvajal, da bi se bili Poljaki kot soudeležen faktor morali pritegniti k pogajanjem, Vlada sama ie že pred kratkim smatrala, da spada holmsko okrožje k Poljski sicer bi tamkaj ne bila razpisala volitev za novo Poljsko. Potrebna je torej v sporazumljenju z Ukrajino po-polniiaa določba, da poljski deli bahaškega pridejo tje, kamor spadajo. Razum te točke smemo pogodbi v celoti pritrditi. Vsem katolikom v Ukrajini se mora zagotoviti svobodno versko priznavanje. Poslanec Seyda (Pdjak) je svečano protestiral proti načinu, kako se je postopalo glede pravice samoodločevanja ljudstva, holmsko ozemlje je bilo stoletja nedeljiv del Poljske ter je prebivalstvo v pretežni večini poljske narodnosti. Poljski narod pod nobenim pogojem dogovorjeni rešitvi holmskega vprašanja ne more pritrditi. Poslanec Ledebour (neodvisen socialist) zahteva, naj se predloži državopravni akt, iz katerega vodstvo države izvaja pravico, da sklepa mir z Ukrajino, ki je del ruske države. Do sedaj je bilo to mogoče le za državo, s katero se je vodila vojna. V tem primeru je to Rusija, a ne Ukrajina. Poslanec David (socialen demokrat) je -izjavil, da ne more pritrditi Ledebourjevim pomislekom. Poslanec Stresemann (nacionalni liberalec) povdarja potrebo, da se nudi pomoč stiskanim narodnostim na vzhodu. Poslanec Fiischbeck (napredna ljudska stranka) izraža mnenje, da se je z določili o samoodločevanju v pogodbi z Ukrajino ugodilo opravičenim poljskim zahte-vem ter se odločno izjavlja proti kakoršni kodi izpremembi poljskega ozemlja na zapadu ter proti utelešenju k Pruski. = Proces proti tajniku italijan&ke socialno demokratične stranke Lazzarju in njegovim soobtožencem prične 25. februarja. = Dogodki v Rusiji. Sovjet ljudskih komisarjev je v svrho zboljšanja ljudske prehrane odredil podržavljanje žitnih zalog državnih in privatnih železnic. Vodstvo generalnega ravnateljstva je prevzel urad za ljudsko prehrano. — Agentura javlja nadalje, da je ljudski komisar za nauk odredil, da se odpravijo službe učiteljev veronauka vseh konfesij. = Uspehi boljševikov. Petrograška agentura poroča: Državljanska vojna v severnem Kavkazu je končana. Med sovjeti in prebivalstvom, se je doseglo popolno sporazumljenje, ki daje prebivalstvu dalfkosežno narodno avtonomijo. — V Astrahan odposlane čete so kozake odločilno premagale. Vsa oblast je v rokah sovjetov*. Zmagovite revolucionarne čete so zavzele C it o. Sovjet je zopet vpostav-Ijen. Rudeča garda je razorožila belo gardo. Oboroženi oddelki so odposlani proti Seme-novu. — Samostojna Llvonija, Litavski deželni svet je na svoji seji dne 16. februarja soglasno sklenil, da odpošlje vladam Rusije, Nemčije in drugih držav adreso, ki na podlagi pravic sa-moodlooevanja narodov zahteva upostavitev samostojne livonske države na demokratičnem temelju. Njeno glavno mesto naj bo Vilna, Ustavodajna skupščina se čim, prej izvoli. Zdravstveno stanje v Ljubljani 1917. (Poročilo mestnega fizikata o zdravstvenem stanju civilnega prebivalstva v Ljubljani za leto 1917.) Najnevarnejše nalezljive bolezni, ki jih je pretila vojna zanesti med občinstvo izostale so tudi leta 1917; niti koze (varioda) niti pegasti legar (typhus exanthematicus), niti kolera (cholera asiatica), niso se pojavile med civilnim občinstvom. Vojaštvo naznanilo je štiri slučaje pegastega legarja in eden slučaj koza, ki so pa vsi ozdraveli. Davica (diphtheria) pojavila se je v mino-lem letu razmeroma redko; v teku celega leta obolelo je 63 otrok v mestu, od teh jih je umrlo 7. Iz drugih občin pripeljali so 14 otrok v ljubljansko bolnico, in je od teh eden umrl Škrlatinka (searlatine) nastopila je le sporadično in je izmed otrok v mestu obolelo 22; iz vnanjih občin dcšli so 4 otroci v bolnico. Vsi slučaji bili so prav lahki; vsi otroci so ozdraveli. Proti prejšnjemu letu je tako pri da-vici kot pri škrlatinki število obolelih za 40% oziroma 30% manjše. Dušliivi kašelj (pertussie) zglasil se je tudi le v slučajih, umrl je en otrok. O trpne« je tilnika (meningitis cerebro spi-nali) zglašeno je bilo v enem smrtnem slučaju; od dveh otrok iz vnanjih občin umrl je eden. Jako razširile so se med otroci norice (varicella), posebno pa ošpice (morbilli), te zadnje vrhutega še v posebno težki obliki, tako da je zahtevala ta bolezen tekam leta 16 smrtnih slučajev. V posebno velikem, kzvanrednem številu nastopila pa je griža (dysenteria) in se je pojavil trebušni legar (typhus abdouinalis). 7? g>žo obolelo je leta 1917 — 93 doma-čmov-ljubljančanov, od teh umrlo 30; od 36 slučajev iz vnanjih občin umrlo jih je 13. Trebušni logar naznanjen je bil v 44 slučajih med ljubljanskim civilnim prebivalstvom; umrli so 4. Razven teh prišlo je še 45 na logarju bolnih iz dežele v tukajšno deželno bolnico, od teh jih je umrlo 12. Te dve bolezni griža in legar, sta bila glavni tnak splošno poslabšanih življenskih razmer. -asm#« kot posledica vojne oziroma otežkočene, nepravilne, pomanjkljive prehrane. Razven le-garja in griže so bili pa tudi črevesni katari jako pogosti, za katerimi so zlasti otroci in stari ljudje umirali. Vobče oslabelo telo ni več premagalo bolezni, kar se je kazalo tudi v povečanem številu umrlih za pljučnico, srčno hibo in jetiko. Za jetiko (tuberculosis) umrlo je 277 oseib (149 domačinov in 128 tujcev), največje število, ki ga je sploh bilo kako leto dosedaj izkazati. Vobče umrlo je leta 1917 v Ljubljani 1405 civilnih oseb. (1914 — 1123, 1915 — 1123, 1916 — 1262), umrljivost je znašala torej 23.1 pro mille (proti 26.6% — 1914, 22.b% — 1915, 25.2% — 1916). Od umrlih je bilo domačinov — ljubljančanov 845 (leta 1916 — 806), umrljivost domačinov je znašala 16.9%. (Leta 1916 — 16.1%, v zadnjem petletju povprečno 14.9 pro mille). Število rojstev se je znižalo na 836 živorojenih (1916 — 953), torej 16 na tisoč prebivalcev, med tem ko je bilo v zadnjem petletju rojenih povprečno 1028 otrok vsako leto, ali 23 živorojencev na tisoč prebivalcev. V prvem mesecu, prvem letu in v dobi do petih let je manj otrok umrlo kot lani, to pa edinole zato ker se je že prejšnja leta manj otrok redilo; umrjiivost otrok je pa vendar večja, kajti n. pr. leta 1914 umrlo je od sto živorojenih 11 otrok v prvem letu, leta 1917 pa c.a 17 v prvem letu; umrl je torej leta 1914 približno vsak deveti novorojenček tekom prvega leta, leta 1917 pa že vsak šesti rojenček. Pri znižanem številu ži-vorojncev je proti prejšnjemu letu število otrok od 5 — 15 let se povečalo za 14. V starosti 15 do 30 let umrlo je 37 oseb več kot prejšnje leto, v starosti 30 do 50 let pa 42 oseb manj kot lani. Pri teh dveh dobah upoštevati pa je odsotnost številnih v vojske vpoklicanih možkih. Nenavadno povišalo se je pa število umrlih v debi 50 do 70 in čez 70 let; prvih je umrlo 366 ( 60 več kot lani), drugih 344 (76 več kot lani). Tako veliko število v tej dobi umrlih še sploh ni bilo nikdar in se da razlagati le -tako, da je vsled ugodne umrljivosti v zadnjih desetletjih dočakalo veliko ljudi tako starost, sedaj pa v prvi vrsti radi otežkočene prehrane ravno v teh starostnih letiih, najbolj hitro pomirajo. Sestava prebivalstva po starosti se je že sedaj m se bo še bolj znatno spremenila, primanjkuje otrok, izumirajo otroci in starci. Dnevne beležke. — Sklepi ljubljanskega občinskega sveta na redni seji 19. t. m L ubljanski občinski svet se je izrekel, kak^r smo že včer?j pcočali za dtklarac'jo. — V regulačne namene je mesti kupilo Koširjevo posestvo (Marijina kore')) p>ed pruiami za 25.000 K. Kopel) bo pa vodilo mesto v svoji režiji dalje in zlasti dobrodošla sirom^š-nejemu prebivalstvu, ker imamo v Ljubljani silno pomanjkanje kopalnih uredtb. — Društ a komi-sijonarjev in postreščekov sta vložili prošnjo za zvišanje svojih tar fov. Občinski svet je prošnji ugodil in zvišal tanf za okolo 90 odstutkov. — Zviša se cena eltktnkatn kolikor ga bo. Da bi ga dobila z ostale Kranjske kaj pr da m ufian|a R>z rneroma točna je pobava sladkorja. S petrolejem je pa velik križ; za november m dtcembi-r i b-čina m dobil- skoro nič petioleja, al. vsaj nad 30.000 litrov premalo, Najvtčja miz r ja p.* je z m.e Hom. Mlekarska z eza je mi itariziraria in vu jaški organi so dukčilt za Lubjaiio muk., iz kranjskega, kamniškega okraja in Ljubljanske okolice A nimajo bencina za sveje avtomobile iu mleka ni. Mesto dobi na dan največ 200 ntiov mleka. To je žalostno: otroci, bolniki in stoični nimajo prave hiane. — Ni predlog g. Praprotnika se je sprejela zaupnica apiov.z cueniU ed seiu. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 10. do 16. februarja: Novorojencev 12, umrlo je 22 oseb, med njimi 12 domačinov in 10 tujcev. Vsled jetike so umrli 3 domačini in 4 tujci, vsled mrtvouda 1 oseba, vsled samomora 1 vojak. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli: za difterijo 1 domačin in 3 tujci, za egiptovsko očesno boleznijo 10 tujcev. — Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. V torek je bila pred porotnim sodiščem najprej obravnava proti služkinji Angeli Marsovi, neocenjeni, rojeni 1900. leta. Obdolžena je bila, da je ukradla svojemu delodajalcu Zavrtilu iz Brezovga 2800 kron, nekemu drugemu posestniku pa 350 kron. Pri Marsovi so našli ukradeno denarnico in hranilno knjižico z? 1650 K. Pri zasližavanju je priznala tatvino, pri razpravi je utajila tatvino in dejala, da jej je poslal to vsoto nek v vojni padli vojak kot odpravnino za nezakonskega otroka. Na predlog zagovornikov se je preložila razprava, da se zaslišijo nove priče. — Razprava se je vršila nato še proti služkinji Emiliji Settacovi, pristojno v Ihan pri Kamniku, ki je izvršila več tatvin. Obsojena je bila na 10 mesecev težke ječe, poostrene vsak mese cenkrat s trdim ležiščem. — Izredni občni zbor Slovenske Matice se vrši detinitivno v četrtek, dne 28. februarja t L ob 5. uri popoldne v magistratni dvorani v Ljubljani. Dnevni red: 1. Zvišanje letmme in ustanovnine, 2. Volitev odibora. Ker je sedanjim odbornikom društvena doba potekla, treba volili v zdioslu pravil vseh 40 novih odbornikov. — Slovenska Matica. Tem potom obveščamo vse tiste, ki se na novo priglašajo za knjige, katere je izuala Matica za 1914 leto, naj neonko potrpe. Le bo kaj knjig preostalo, jih sigurno predejo. V prvi vrsti priaejo samo po sebi umevno v poštev društvemki, ki so piačaii uunmo za 1914 leto pravočasno. — Oderuštvo, ki mu ni para. V restavraciji »Limon« je piačal neiic gost za pol krožnika nezabeljene, s kislim zeijeim zmešane kaše 1 K 80 vin. l o je gotovo vrtiunec aderuštva, ki ga tudi Ljubljana, ki je sicer že mnogo izkusila, doslej še m slišaia. Ako vsakega umazanega kmeta zgrabijo za vrat, je tuai zaunji čas, ua se napravi red po takih hoteiin in onemogoči enake stvari, ki so cisto navaana tatvina. — Idrijskemu rudniškemu predstojniku gosp. dvornemu svetniku Josipu Bmeku je izrekel Gostinčarjev shod, dne 17. m. m. pri Di-diču v Idriji nezaupnico, ker je soglasno odobril resolucijo, v kateri je bila med drugim tudi zahteva, ua se g. billeka pošlje v zasluženi pokoj. Vsled sklepa se čuti g. biilek strašno užaljenega. Skoval je v zaščito svoje osebe nič n,anj kakor 35 strani dolgo histerijo, v kateri citira večletne od njega namišljene pregrehe občine, cestne uprave in druge stvari, a na drugi strani pa poveličuje lojalnost svoje osebe. To izjavo je dal prečitati delavskim delegatom, od katerih je zahteval sogiašanja. Ker so delegati njegovi izjavi ugovarjali, jim je predbacival, aa je-v loriji rusotustvo. boljše-viške zmote o samooaloče vanju narodov ter jim zapretil, da se bo odslej vsepovsod maišče-vai. Svetujemo g. Billeku naj bo miren in drži naj se samo tega, kar mu veleva njegov rudniški pcklic. Ako bo pričel z persekucijami, kakor jih napoveduje v omenjeni izjavi, bo moral svoje trditve temeljito dokazati. Ako pa misli izpremeniti svoj poklic v poklic političnega uradnika, da bo nadzoroval shode in raziskoval njienje ljudi v Idriji, mu to iz srca priporočamo, ker potem se bo še le prepričal, kako misli o njegovi osebi in delovanju v Idriji delavstvo, še posebej pa podrejeno mu uradništvo. Delavski zastopniki mu pa že ob tej priliki povemo, da ostanemo značajni. — PouruZtiiCd „UniJe* rudarjev v Idriji, priredi v neueij , 24. t. m. oo 9. dopoldne v pivami pri »Cu.em oriu“ v ldrji javen ljudski shod z dnevnim rsip Petejan iz Ljubljane. Pridite vsi 1 — Občni zbor društva »Splošna mladinska zveza« v Idriji bo v nedeljo 24. februarja ob 1. popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red je: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročila tajnikovo, blagajnikovo, knjižničarjevo, taimbura-škega odseka in pregledovalcev računov. 3. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 4. Predlogi in nasveti. 5. Slučajnosti. Člani in članice, udeležite se vsi občnega zbora. — Odkritje tiskarne za ponarejevanje krušnih in sladkornih kart v Trstu. Te dni je tržaška tajna policija našla tajno tiskarno, kjer so tiskala karte za kruh in sladkor. Tiskarna je bila v stanovanju 18letnega Ant. Gropaira pri Sv. Magdaleni Zgornji. Imeli so stroj, ki so ga tajno kupili od neke tiskarne. Na ta stroj so lahko na roke natiskali 800 kart na uro. Zlasti radi so tiskali sladkorne karte, katere so prodajali po 6 K 50 vin. eno. Aretirali so več oseb, pri katerih so našli po več sto tiskanih kart. — Delavsko gibanje v Trstu. Delavci vseh strok se pripravljajo na mezdno gibanje. Vrše se shodi, na katerih se sklepa o zahtevah, na-pram podjetnikom. Delavske razmere so v Trstu res slabe in je skoro gotovo, da se podjetniki ne bodo upirali delavskim zahtevam. — Burja v Trstu je zadnje dni hudo razsajala. Dosegla je nad 100 km na uro. Bilo je precej nesreč. — Mednarodna organizacija delodajalcev. »Pravo Lidu« poroča, da so dne 2. t. m. zborovali v Pragi tiskarski podjetniki, kateri so z vsimi proti dvema glasoma sklenili pristopiti k »Zvezi avstrijskih tiskarskih podjetnikov«, z sedežem na Dunaju. Kakor se vidi, češki kapitalisti prav dobro vedo, tudi v debi deklaracije, da so najprej kapitalisti in potem še le Cehi. Za delavce se vedo, to ne bi simelo veljati. — Poziv! Podpisanemu je poslal meseca septembra 1917 neki Sfiligoj Fabijan 60 K iz Bruka ob Muri, ne da bi bil navedel, za kaj je ta znesek. Ker se imenovani na pismeni poziv ni oglasil, ga prosim tem potom, da mi naznani namen pošiljatve. Če se v dveh mesecih do-tičnik ne oglasi, oddam znesek strankini blagajni. Znance imenovanega pa prosim, da ga o tem pozivu obveste. V potrdilo naj pošlje do-tičnik recepis. — Zore Viktor, Ljubljana, Še-lenburgova ulica 6./II. Vojna. Dunaj 20. f. bru^ria (Kor. urad.) U adno se razyla^a : V ozemlju Monte Pernra se je izjalovi »taliisnskt napad ob bžkih izgubah zs *ov-ražnika. Na ostalih mestih f onte ž v. h^n artilje-njski ogeni. Na vzh dni fnriti prodiraj'* č*te arm dne skupine L'nsingtn v smeri na Revno. — Sef generalnega štaba. S e r l i n 20. februarja. Wolff >v urad poroča iz gavuega stana: Zapadno bojišče. Na raznih tncaiih flandeiske fronte topniški ogenj. Večja izvidua podjetja Angležev in Fiancozov smo zavrnili. — Vihudno bolišče: Na obeh straneh železnice Riga Petiogiad smo prekuračili ruske po-z e je, ki 6o bile oddaljene 20 kilometrov od nate fionte. Siabotni iusiu od^or je bil hiti o pretil« Pieko D»iusa smo prodirali v severovzhodni iu vzhodni »meri. Med Dvinskim iu Lucern so naSe Cete piodirale v širokih odstkih. Pieku Lučka korakajo nemške divizije na Rovuo. L|jeu smo 2.500 Rusov ter uplenili n«d 1U0 topov ter vtliac limuzine vojnega nidUrij.il*. — Z okUnk bojisc n>c novega. — Von Luuendoiff. Berlin 2U. fcbiuarjt, (VeCeruo poročilo.) Na Viiiodu nemaKu divizije nevzdržno prodirajo. Nemške Ctte ao dospele v Eiilaudijo. Državni zoor. Na D u n a j u, 20. februarja. Poslanska zbornica je pričela danes s pr-, vim čjtaujcun proračunskega provizorua. Na-ctumk i'oljnega kiuoa baron u o • t z je poual sicueco izjavo: v mirovni pogoiooi, stenjem y. Icuruarja v Uto’vsKem t>rosiu, je bil uoueijen veuii uei poija^e zcuiUje ukrajinski repuoma. Na zan-ruteu naan in s praznimi pretvezama niso oni pripustim zasioymiu poi^kega narooa k miru v ima pugajaujom. z.asiopuuua centramin urzav so uucepiii cizem^e, ousegajuče vec tisoč kvauratnm metrov z veMimi ueii poljskega preoivaisiva, innogo več nego bi si bua upa^a reakcionarna rus^a viaua. Poljski kiuo zeli imaui ukrajinski republiki iz vse^a srca veliko bouocnust in upa, ua se poravnajo eventualna nacionalna sporna vprašanja, nastala ob mejan UKrajniciKe ijuuske repuuime in poijske države, brez uueiezoe tretjin, toua s sporazuirmjenjeun od naru-ua uo naroua. Ali iz uuna nemsKega militarizma in iz onemogle neookritosraiosti staroavstrijske aiploimacije porojena pogouoa brestovsKa hoče uhaao ukrauinsKO repuoliko brez volje prukiopiti centraimm aržavam po skupnem zločinu, izvršenem na poijSKem na-rouu in noce ustvariti meo lJoijsko in Ukrajino staien vir bratomornega boja. vsiea neposredne soseščine iNeiocije z Ukrajino naj bo vooido-če Foijiska nacionamo pumamjena, državno in trgovsko politično zadavljena, naj postane po-siusno orouje iNemčye. V četrtem letu vojne, ko je krvavelo miljene poljskrn vojakov, ko so poljske ljuuske mase v zaledju izgubile svoje domove, svoj krun in otroke, razgiasa prva mirovna pogodba novo vojno, novo bedo in novo pomanjkanje. Nova vojna naj postane nov triumf nemškega militarizma in silovit zasmeh pravice samoodločevanja poljskega naroda. Pred vsem civiliziranim svetom svečano protestiramo proti nameravanem ropu poljske zemlje. O zemlji, ki pripada Poljski, ima pravico ooločevanja le poljska, država. V zavesti naših nikdar zapadlih naciooiamih pravic se nikdar ne odrečemo svojej deželi in švojej pravici, da stvoriimo državo, obsegajočo vsa poljska ozemlja. • V imenu Ukrajincev je izjavil dr. Levi c k i j: Z mirovno pogodbo je priznala zunanja politika avstriijsko-ogrske monarhije ukrajinskemu narodu pravico samoodločevanja na njegovem teritoriju. To sprejemamo na znanje s priznanjem za sedanjo smer zunanje politike monarhije. Z mirovno pogodbo je udej-stvovana prva točka našega ukrajinsko nacionalnega programa. Izjavo načelnika Poljskega kluba sprejemamo, čeprav je izrečena na naslov ukrajinske ljudske republike, kot prvi prijateljski akt zastopnikov poljskega naroda. Ne moremo pa prezreti tega, kar se pričenja proti Lkrajincem v Galiciji od poljskih organizacij in od vse poljske uprave. Govornik ugotavlja, da je holmsko ozemlje eno izmed najstarejših zgodovinskih ozemelj Ukrajine. (Ugovor pri Poljakih.) Holm je bistven del starega kraljestva Halicza. Z mirovnim sklepom je izginila za avstrijsko Ukrajino največja nevarnost, da bi se združila Galicija s Poljsko. Vpliv miru z Ukrajino mora biti za oblikovanje razmer v Galiciji zelo pomemben. Vzhodna Galicija ne more obstojati v današnji državnopravni obliki. Avstrijski Ukrajinci ne smejo ostati več pod poljsko vlado. Posl. dr. W i n t e r (poljski socialni demokrat) zahteva, da se udeleže zastopniki avstrijske poslanske zbornice pogajanj in protestira proti pohodu nemških čet v Rusijo, izvršenem v soglasju z Avstro-Ogrsko. Izjavi, da ima delavstvo Avstro-Ogrske in Nemčije največji interes na zmagi jenske revolucije, a ne na njenem porazu. Med Wintrovim govorom pridejo v di-plomatično ložo ukrajinski delegatje iz Litovskega Bresta s Sevrjukom. češki separatist dr. Soukup se razburi nad tem obiskom in zahteva, da odide Sevrjuk, »ta mladi fant«, iz zbornice. Vsled tega je nastal v zbornici velik hrup in ukrajinski delegatje so se odstranili. Podpredsednik Tušar je poklical Soukupa k redu, kar je zopet izzvalo protest Čehov. Posl. W a 1 d n e r (zveza nemiškonacional-nih strank) izjavi, da odobruje zveza mirovni sklep z Ukrajino. Dr. Adler poživlja vlado, naj se skrbne izogiba vsega, kar bi zgledalo kakor vmeše-vanje v zadeve ruskih narodov. Njegova stranka ne bo glasovala za proračunski provi-zorij in sicer zato ne, ker ne more prevzemati ne politično ne moralično odgovornosti za t* vojna Poljski socialni demokrat Daszynskl Izjavi, da so pogajanja,v Litovskem Brestu ubila zaupanje Poljakov. V bodoče bo obstojala med Ukrajino in Poljsko nekaka Alzacija-Lo-rena. Govornik pravi, da je prepričan o tem, da pojdejo prebitki gospodarskih produktov ia Ukrajine v Nemčijo. Ostro govori proti naštet panju Nemcev na Poljskem in v RumuniM. Prihodnja seja jutri. Zadnje vesti. Nemčija In boljSevikL Berlin, 20. februarja. Tukaj Je razširjena vest, da je nemška vlada pripravljena skleniti mir z Rusijo le pod pogojem, da ruske čete takoj zapuste Finsko, Livonijo in Estlandijo. Boljševiki na Finskem. Petrograd, 20. februarja. (Agentura.) Položaj revolucionarne vlade je vsled krize v prehrani, katero je povzročila buržvazija, zelo otežkočen. Ob železnici Helsingfors-Kasips j« prišlo do boja med prostovoljci in rdečimi gardisti, ki so se zabarikadirali v hišah. Mirovna pogajanja z Rumunija Berlin, 20. februarja. Državni tajnik pt Kuhlmann odpotuje danes k mirovnim pogajanjem v Fccsani. Aproraacifa Premog na rumene izkaznice za IV. okraj se plača na magistratu srednja hiša pritličje in sicer: Stranke, ki imajo na rumenih izkaznicah št. 1 do 5 dne 22. februarja dopoldne, št. 6 do 9 dne 22. februarja popoldne in štev. 10 do 19 dne 23. februarja dopoldne. Plačila se sprejemajo dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. 0 6- Da ne bo nepotrebnega postajanja, s* priporoča, da se stranke strogo drže tega reda. Spored oddaje premoga objavimo jutri. Meso za uradniške skupine. Mestna apro-viizacija bo oddajala goveje meso uradniškim skupinam v četrtek, dne 21 .t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-Je red: Od pol 2. do 2. prva^uradiniška skupina št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do konca. Druga uradniška skupina od pol 3. do 3., tretja uradniška skupina od 3. do pol 4., četrta uradniška skupina od pol 4. do 4. — 1 oseba debi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan, Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani, m m tile rifjcv v Hiastni rag. zadr. s 019. Jamstvom« Prodaja špecerijskega blaga, bSaga za obleke, storjenih oblek za otroke, nogavic, fevljev, srajc i.t.d. po najnižji ceni. Zadruga ton v svoji gostilni pristna vina. (lani kupujejo vse svoje potrebščine v lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo. Dele* znaSa le 40 kron< Išče se za Trst spretnega delavca za izdelovanje ženskih slamnikov. Delo zagotovljeno za tri mesece. Naslor se izve v upravi ,NAPREJA\ M ■ a m u ■ * S m Splošno kreditno društvo r. z. z o. t. v Ljubljani. Hranilne vloge na knjižice in ▼ tekočem računu se obrestujejo po 4'/»'/, od dne vloge do dne dviga. Na razpolago so domači hiaailniki. Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredit, vred-sostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji. Menice se eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere. Telefea St 120. Cekrkonto postne hranilnice St. 45.150. ■a*aaaa&ai ut M m i m m n 3 ■ H It H M M ti ■ ■I H ■ ua H n S ieiuu&i»uiuuHiiHHaBLCiauii«aHKiKiigiaiiUHiiUHiiR>ui«ii