' m ISSN 1318-9670 9771318 967002 predmeti prispevki učiteljev ’ V- v ■ iz založb računalniški molj IZ VSEBINE PRISPEVKI UČITELJEV 12 Zdravilne rastline - prepoznajmo jih po vonju in okusu Mojca Dremelj Blažon 20 Didaktična igra: Krog dreves Barbara Tome 23 Razumevanje prehranske piramide v prvem razredu Darija Orehek 26 Šolska malica in odpadki - kaj učenci naše šole radi jedo in česa ne marajo? Magda Tomažič, Joži Zupan 38 Iz založb 39 Računalniški molj Deseti letnik Pred vami je prva številka desetega letnika revije. Ob tej priložnosti smo vam v uvodnem članku pripravili pregled do sedaj objavljenih stenskih slik. Ob njih je dr. Darja Skribe - Dimeč razmišljala, kako jih lahko čim bolj učinkovito uporabimo v razredu. Dr. Dušan Krnel, ki je sodeloval pri pripravi večine stenskih slik, je v tej številki revije nadaljeval svojo serijo Naravoslovje v... Tokratna tema stenske slike je Naravoslovje pri kuhanju. Avtor je v prispevku opisal različne postopke priprave hrane in orodja, ki jih pri tem uporabljamo, Davor Grgičevič pa je na podlagi njegovih zamisli narisal prijetne ilustracije in oblikoval stensko sliko. S prehrano so povezani še trije prispevki. V obliki projektnega učnega dela so učenci OŠ Hinka Smrekarja iz Ljubljane prepoznavali okus in vonj zdravilnih zelišč, v prvem razredu OŠ Šenčur pa so projektno proučevali prehransko piramido. Na OŠ Toneta Okrogarja iz Zagorja ob Savi so na podlagi spremljanja ostankov šolske malice ter ankete opozorili na slabe prehranske navade učencev. Namesto kviza boste tokrat v sredini revije našli didaktično igro, s katero učenci spoznavajo iglavce in listavce ter način opraševanja teh dreves. Na koncu vas vabim na ogled zanimivih spletnih strani, ki jih je v povezavi z osrednjo temo tudi tokrat v rubriki računalniški molj pripravil Nikolaj Pečenko. Prijetno branje vam želim. Zvonka Kos 2 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik io / št. 1 / jesen 2005 4 - Strokovni prispevek Kako lahko uporabljamo stenske slike? dr. Darja Skribe - Dimeč Vsaka številka revije ima prilogo, stensko sliko. Q 4 V prispevku so predstavljene vse stenske slike, ki smo jih objavili v desetih letih izhajanja revije, njihov namen in možnosti za uporabo pri pouku. Mislil sem, da je Zemlja ploščata Težji predmeti 30 padajo hitreje dr. Dušan Krnel Da težji predmeti padajo hitreje, je tako zakoreni¬ njeno prepričanje, da ga pogosto srečamo še pri pouku. Čeprav učitelji in študentje razrednega pouka poznajo nekaj naravoslovja in znajo povedati, da bi v vakuumu ptičje pero padalo enako hitro kot jabolko, kar pomeni, da bi pristala na tleh ob istem času, postanejo pri vsakdanjih primerih zmedeni. Ali bi plutovinasti zamašek res padal enako hitro kot enako velik kamen, če bi ju spustili z velike višine? Pri pripravi jedi uporabljamo različne postopke, pri čemer snovi (različna živila) obdelujemo in pre- Razlaga k stenski sliki delujemo, da dobimo želeno jed. Postopke lahko Naravoslovje pri kuhanju 33 razvr stimo na pripravo sestavin, mešanje sestavin dr. Dušan Krnel in spreminjanje snovi s segrevanjem. V prispevku so opisani različni postopki priprave hrane in orodja, ki jih pri tem uporabljamo. Revija izhaja trikrat na leto - jeseni, pozimi in spomladi. Cena posamezne številke je 1.390 SIT. Letna naročnina znaša 3.900 SIT. Plačuje se enkrat na leto, in sicer januarja. Študentje imajo 10-odstotni popust. Šole, ki bodo naročile po 2 ali več izvodov revije, imajo pri naročnini 10-odstotni popust. Naslov uredništva, naročanje in oglaševanje: Založba Modrijan, Poljanska c. 15, 1000 Ljubljana, tel: (01) 236 46 00, faks: (01) 236 46 01, e-pošta: prodaja @ modrijamsi NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanovitelj in založnik: Modrijan založba, d. o. o. Direktor: Branimir Nešovič Glavna in odgovorna urednica: Zvonka Kos Urednika: Borut Lazar, Špela Fortuna Lektorica: Renata Vrčkovnik Oblikovanje: Blaž de Gleria Računalniški prelom: Goran Čurčič Tisk: Tiskarna Schwarz, Ljubljana Svet revije: dr. Saša Glažar, Pedagoška fakulteta Univerze r Ljubljani. Vladimir Milekšič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, dr. Tatjana Verčkovnik, Biotehniška fakulteta Univetze v Ljubljani. Uredniški odbor: Bernarda Pinter, OŠ Ledina. Ljubljana, mag. Ana Gostinčar Blagotinšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. dr. Darja Skribe Dimeč, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani , dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. L J U BLJMt Ag. LETNIK 10 / ŠT. 1 / JESEN 2004 NARAVOSLOVNA SOLNICA 3 STROKOVNI PRISPEVEK Kako lahko uporabljamo stenske slike? Dr. Darja Skribe - Dimeč, Pedagoška fakulteta. Univerza v Ljubljani Naravoslovna solnica letos praznuje deseto obletnico izhajanja, zato je prav, da se ozremo nekoliko nazaj. Vsaka številka revije ima prilogo, stensko sliko. Predstaviti želim namen stenskih slik, vsebine, ki so bile do sedaj že objavljene, in možnosti za njihovo uporabo. Uredniška skupina revije si je pred desetimi leti zadala nalogo, da vsaki številki priloži kakšen konkreten mate¬ rial, ki je namenjen učencem in ki naj bi ga učitelji upo¬ rabili pri svojem delu v razredu. Vsebino stenske slike skušamo prirediti nosilni temi revije, včasih pa to ni mogoče. Čeprav so kot avtorji zamisli navedeni le neka¬ teri člani uredniške skupine, po navadi stensko sliko ustvarjamo in popravljamo skupaj. Nekatere stenske slike so uspele bolje, druge morda malo manj. Pri izboru vsebine že vsa leta sledimo učnim načrtom za pouk naravoslovja v prvem in drugem triletju (prej razredni stopnji), vendar z njimi ne želimo biti preveč obremenjeni. Po učnem načrtu so narejene na primer stenske slike Vreme včeraj, danes, jutri, Le v krogu deluje, Od zbiralnika do pipe, Pod rebri in v trebuhu. Ker menimo, da bi bila izključna navezava na učne načrte vsebinsko preozka, razmišljamo tudi nekoliko širše. Skušamo se vživeti v učence in razmišljamo o tem, kaj jih zanima. Tako je nastala na primer stenska slika Osončje. Prav tako se zavedamo, da so nekatere naravoslovne vsebine za učence zahtevnejše, in smo jih skušali nazor¬ neje predstaviti, na primer Gostota tekočin in plavanje. Uredniki skušamo biti tudi čim bolj aktualni. Ko smo imeli v Sloveniji priložnost opazovati popoln Sončev mrk, smo to vsebino vključili v stensko sliko. Tudi nesreča s podmornico Kurskje bila povod za stensko sliko Podmornica se potaplja in dviga. Podobno je po katastrofi, ki jo je povzročil potresni val cunami, nastala stenska slika Potresss. Mobilna telefonija je del našega vsakdanjika, malo pa vemo, kako deluje. Vprašali smo se, ali vemo, kako poteka na primer pogovor med dvema otrokoma, ki sta v sosednjih šotorih na tabor¬ jenju nekje na hrvaški obali. To je bil razlog, da smo pri¬ pravili stensko sliko Halo, halo. Z nekaterimi stenskimi slikami smo želeli spodbuditi določene didaktične zamisli. Na primer s stensko sliko Raziskujemo smo želeli v razredih spodbuditi razisko¬ valno delo učencev pri pouku naravoslovja, s stensko sliko Preprost ključ za določanje živali, ki živijo v mlaki ali ob njej smo skušali dati zgled za izdelavo preprostih ključev za določanje. Na naravoslovje lahko pogledamo tudi na nekoliko nenavaden način, zato smo naredili stenske slike Nara¬ voslovje v kopalnici, Naravoslovje na smučišču in Očala spremenijo pogled. Menimo, da nekatere vsebine, ki se nam zdijo po¬ membne ali so za učence zanimive, v učnih načrtih manjkajo. Zato smo naredili stenski sliki Naši predniki in sorodniki ter Mikroorganizmi - drobna bitja. Seveda s to predstavitvijo seznam stenskih slik še ni končan, celotnega si oglejte v preglednici. K vsaki stenski sliki dodamo tudi komentar, v katerem natančneje pojasnimo njeno vsebino, kadar so priloženi delovni listi, nakažemo tudi možnosti njihove uporabe. Nenehni strokovni stiki z osnovnimi šolami mi omogo¬ čajo, da pogosto prihajam tudi v razrede prvega in dru¬ gega triletja. Zelo se razveselim, kadar vidim v razredu obešeno katero od stenskih slik, ki smo jo pripravili pri reviji. Prav pohvalno je, da ob tako obsežnih vsebinah v učnem načrtu uspete obravnavati tudi tiste, ki jih v učnih načrtih ni. To je namreč lepo priznanje našemu delu. Prav zato vam želim podrobneje predstaviti možnosti za uporabo naših stenskih slik. Kako lahko uporabljamo stenske slike, ki so v Naravo¬ slovni solnici? 1. Stensko sliko lahko uporabimo kot učno gradivo pri pouku, predvsem pri metodi razlage ali razgovora. Ker vsi učenci ne vidijo dobro na tablo, priporo¬ čamo, da stenska slika visi vsaj še nekaj dni na steni v učilnici. Učenci si jo lahko med odmori, pred poukom ali po njem znova ogledajo od blizu. 4 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik io / št. 1 / jesen 2005 STROKOVNI PRISPEVEK Pregled stenskih slik, objavljenih v Naravoslovni solnici 2. Lahko jo uporabimo pri pripravi delovnih listov za učence. Naloge in vprašanja zastavimo tako, da lahko učenci odgovore poiščejo na stenski sliki. Nekaj takih delovnih listov smo vam v Naravoslovni solnici že pripravili, na primer o potresu. 3. S stensko sliko si učenci lahko pomagajo tudi pri reševanju kviza, ki je v reviji in je vsebinsko vezan na stensko sliko. Večino odgovorov lahko učenec najde na stenski sliki, na primer kviz z naslovom Kaj imam pod rebri in v trebuhu. 4. V razredu lahko določimo stalen del stene, name¬ njen stenski sliki. Po tednu, dveh ali treh jo zame¬ njamo z novo. Če stenska slika visi dlje časa na steni, lahko učenci spoznavajo njeno vsebino tudi na bolj »skrite«, neformalne načine, in njene vsebine ni treba ustno predstavljati. Če je vsebina stenske slike tesno povezana z učnim načrtom, lahko pri obrav¬ navi teh vsebin celo prihranimo nekaj časa. Če pa vsebine niso tako tesno povezane z učnim načrtom. lahko z njihovo razstavo omogočamo diferenciacijo pouka, saj dajemo vedoželjnim učencem priložnost, da o naravoslovju izvedo več. Učence, ki naravo¬ slovja nimajo preveč radi, pa bomo morda z zani¬ mivimi vsebinami stenskih slik celo navdušili zanj. Če bodo učenci vedeli, da bo na primer vsake tri tedne visela nova stenska slika, jo bodo z radoved¬ nostjo pričakovali. 5. V razredu lahko pripravimo naravoslovni kotiček, v katerem imamo poleg stenske slike tudi predmete, ki se nanašajo na njeno vsebino. Ti bodo učencem prav gotovo v veliko veselje. Naravoslovni kotiček naj bo prostor, kjer učenci delajo sami, brez vodenja ali posredovanja učitelja. Morda se vam je ob prebiranju prispevka in pregleda stenskih slik, objavljenih v reviji, porodila še kakšna drugačna ideja, kako bi jih lahko uporabili v razredu. Želim vam veliko veselja pri tem. LETNIK 10 / št. i / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 5 STROKOVNI PRISPEVEK 11, št. 1/1996 tl, št. 2/1997 L1, št. 3/1997 12, št. 3/1998 6 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 10 / Št. i / jesen 2005 STROKOVNI PRISPEVEK NASE OSONČJE L3, št. 2/1999 L3, št. 1/1998 L3, št. 3/1999 L4, št. 2/2000 LETNIK 10 / ŠT. i / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 7 STROKOVNI PRISPEVEK L5, št. 2, 3/2001 VEDNO NEKAJ OSTANE S EVA N/E ZMANJŠAJMO Ko radioaktivnih snovi ne potrebujemo več. postanejo odpadek Tl odpadki »o varno spravljeni v začasnih skladiščih ali v posebn*i odlagaUdh. V SNOVI Z radioaktivnim sevanjom se v prostor širijo delci m energija. Ta pojav izrabljamo za: • pridobivanje električne energijo v jedrskih elektrarnah ■zdravljenje raka • uničevanje škodljivih mikroorganizmov LG, št. 2/2002 L7, št. 1/2002 8 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik io / št. i / jesen 2005 L7, št. 2/2003 Pod rebri in v trebuhu LB, št. 1/2003 L8, št. 2/2004 LETNIK 10 / ŠT. 1 / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 9 STROKOVNI PRISPEVEK L8, št. 3/2004 to (jteraaaja Enake skodelice (prostornine) različnih tekočin so različno težke. To pomeni, da imajo tekočine različne gostote. • Olja ima manjšo gostom kot voda. Ptova na vod). • Voda ima manjšo gostoto kot mod. • Med ima nojvežjo gostoto. Potone r.a dno. tali' Tekočina z manjšo gostoto plava na tekočini z večjo gostoto. V kozarec s hladno vodo počasi, ib robu posode, dolivamo toplo vodo. Ko v kozarec s Pri tem se topla in hladna voda toplo vodo dolivamo ne mešata. hladno, se mešata. Ker hladna voda večjo gostoto, potone na dno. Pri tem se hladna in topla voda pomešata. L9, št. 1/2004 L9, št. 2/2005 L9, št. 3/2005 Učiteljem, katerih prispevki so objavljeni v tej številki, založba Modrijan podarja knjigo Sue Cowley KAKO KROTITI MULARIJO. Nagrade bodo prejeli: Mojca Dremelj Blažon, OŠ Hinka Smrekarja • Darija Orehek, OŠ Šenčur • Magda Tomažič, OŠ Toneta Okrogarja • Joži Zupan, OŠ Toneta Okrogarja • Barbara Tome, študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani Veseli smo, da nam pošiljate svoje prispevke in tako sooblikujete revijo. Hvala za zaupanje. Uredništvo Popravek V prejšnji številki Naravoslovne solnice (letnik IX, št. 3) smo pozabili zapisati avtorico kviza Ali poznaš metulje? dr. Barbaro Bajd. Za spodrsljaj se avtorici opravičujemo. Uredništvo kk Modrijan hiša dobre knjige & to NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 10 / št. i / jesen 2005 zdravilnost zelenjave, sadja in 7 ačimb Opisi živil vključujejo: • slovensko in latinsko ime J • morebitna druga imena • botanični opis * 0 • zdravilne dele in čas nabiranja • zdravilno sestavo • zdravilne, varovalne in dietične lastnosti • uporabo v kulinariki in kozmetiki • recepte Ivan Lesinger je leta 1988 končal študij o zdravilnih rastlinah na naravoslovni fakulteti v Zagrebu, leta 2002 pa študij na londonskem kolidžu za klasično homeopatijo London International College of Homeopathy. Kot vodja zeliščarske sekcije društva Zdravo življenje aktivno sodeluje pri ozaveščanju in izobraževanju mladine in ljubite¬ ljev narai/p n zdravilnih rastlinah in uarctv. i nknlia NAJ BO HRANA VAŠE ZDRAVJE! Ivan Lesinger Zdravilnost zelenjave, sadja in začimb Knjiga združuje spoznanja o zdravilnih rastlinah in zdravi prehrani. Z risbo in besedo izčrpno predstavlja nad 100 rastlinskih živil. Večino od njih imate v domači shrambi že sedaj ali pa jih najdete na tržnici ali v lokalni trgovini. Priročnik nas uči, kako v našo prehrano vključevati živila z zdravilnimi ali varovalnimi učinki in tako poskrbeti za preventivo ali za zdravljenje. \ ;t 272 strani, poltrda vezava, 15 x 21 cm 7.490 SIT PRISPEVKI UČITELJEV Zdravilne rastline - prepoznajmo jih po vonju in okusu Mojca Dremelj Blažon, OŠ Hinka Smrekarja, Ljubljana Pri poučevanju lahko uporabljamo različne metode in oblike dela. V članku je predstavljeno, kako smo z metodo projektnega učnega dela spoznavali zdravilne rastline ter prepoznavali njihov vonj in okus. Poučujem 4. razred osemletne osnovne šole in že vrsto let v svoje delo uvajam projektno učno delo. To je zelo učinkovita učna metoda za pridobivanje in razvijanje raznovrst¬ nih znanj in sposobnosti. Omogoča nam drugačno, kakovostnejše in učinkovitejše učenje. Pri tovrstnem delu imajo učenci veliko možnosti za razvijanje kreativnosti in ustvarjal¬ nosti. Pri delu so vseskozi aktivni, učitelj je le usmerjevalec, svetovalec, opazovalec. Menim, da je takšen na¬ čin dela kakovostnejši, saj učencem omogoča, da prihajajo do novih spo¬ znanj z lastno aktivnostjo. Učenci pridobijo občutek zadovoljstva, krepijo pozitivno samopodobo in samozavest. Pri projektnem učnem delu so vsi učenci aktivni, tudi tisti z učnimi težavami in tisti, ki imajo težave z vključevanjem v skupino. Delo je treba prilagoditi njihovim sposob¬ nostim, željam, interesom. Pred izvajanjem projektnega učnega dela se z učenci dogovorimo za temo in čas trajanja projekta. Učenci predlagajo temo, ki jih zanima. Sku¬ paj z učiteljem pripravijo naloge za posamezne skupine, katere nadgradi in dopolni učitelj. Pri tem imajo učenci občutek, da so prispevali svoj delež k idejni zasnovi projekta. V šolskem letu 2004/5 smo projekt¬ no učno delo posvetili zdravilnim rastlinam. Skupaj smo določili cilje in aktivnosti za doseganje teh ciljev. Priprava na aktivno delo po skupinah Učenci so se, glede na interese, samostojno razdelili v štiri delovne skupine. Učitelj jim je dal splošna navodila za delo po skupinah. Pri terenskem delu so bili učenci samo¬ stojni. Če so naleteli na težave, so za pomoč prosili učitelja, pomagali pa so si tudi z različno literaturo. Vloga posameznika v delovni skupini Vsi učenci v skupini so aktivni, kar pomeni, da si med seboj enako¬ vredno razdelijo naloge. Vsak član skupine ima svojo zadolžitev. Eden skrbi za organizacijo pri opravljanju nalog, drugi za ustrezno disciplino, tretji za to, da svoje sošolce spomni na zadolžitve v skupini, četrti za predstavitev skupinskega dela, nekdo skrbi za časovno usklajevanje dela v popoldanskem času. Učenec, ki ima razvit estetski čut, naredi osnutek oz. načrt za podobo pla¬ kata. Če projektno učno delo traja dalj časa, se lahko vloge posameznih učencev menjajo in tako lahko na koncu tudi ugotovijo, pri kateri vlogi so bili najboljši in v kateri vlogi so se najbolje počutili. Medpredmetne povezave V projektno učno delo o zdravilnih rastlinah smo vključili več predmetov. Pri slovenščini smo si zastavili naslednje cilje: Učenci • razvijajo sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja umetnostnega besedila, • ohranijo in razvijajo interes za poslušanje proze, • razumejo in pravilno uporabljajo nekatere stare, manj znane izraze, • pišejo domišljijsko pripoved, v kateri uporabijo znanje o učin¬ kih zdravilnih rastlin, • ob pripovedi starejših občanov o koristnosti zdravilnih rastlin zapišejo sestavek. Pri slovenščini smo brali besedila na temo zdravilne rastline. Učenci so pisali spis o zdravilnih rastlinah. Na razpolago so imeli več naslovov: Arnika mi je zaupala. Vonj po zeli¬ ščih in Babica mi je pripovedovala. Pri spoznavanju narave smo si zasta¬ vili naslednje cilje: Učenci • poglobijo in dopolnijo znanje o tem, zakaj živa bitja potrebu¬ jejo hrano, • razumejo pomen zdravega prehranjevanja, • ločijo zdravo in nezdravo hrano, 12 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik io / št. 1 / jesen 2005 PRISPEVKI UČITELJEV • ugotavljajo, kakšne so posledice nepravilnega/nezdravega pre¬ hranjevanja, • raziskujejo različne alternativne načine zdravljenja, • sklepajo, kako lahko nezdrava hrana vpliva na razvoj otrok in mladostnikov. Pri spoznavanju narave smo se pogovarjali o zdravi hrani, o tem, kako vpliva na naše zdravje in kaj storiti, ko zbolimo. Raziskovali smo zdravljenje z zdravilnimi rastlinami in ugotavljali, koliko in katere začimbe ljudje najbolj množično uporabljajo. V lončke smo posejali začimbe in opazovali njihovo rast. Pri likovni vzgoji smo si zastavili naslednje cilje: Učenci • opišejo motive po opazovanju iz naravnega okolja, • narišejo motive po opazovanju iz naravnega okolja, • razvijajo sposobnost predstavlji¬ vosti zdravilnih rastlin, • spoznajo novo tehniko likovnega izražanja, • razvijajo estetski občutek za lepoto, • spoznajo značilnosti svetlo-tem- nega barvnega kontrasta, • objektivno vrednotijo svoja dela in dela sošolcev. Pri likovni vzgoji smo si ogledali videokaseto Gojenje vrtnic in njihova uporaba v zdravstvene namene. Učenci so risali zdravilne rastline in krasili lončke, v katere so jih posejali. Delo po skupinah V uvodnem delu projektnega učnega dela so učenci iskali pesmi, uganke, različna besedila ter zbirali slikovno gradivo na temo zdravilnih rastlin. Zbrano gradivo so prinesli v šolo, z njim je skupina učencev opremila pano v učilnici. V nadaljevanju je delo potekalo na terenu. Vsaka skupina je imela svoje naloge, katere so reševali brez učite¬ ljeve pomoči. Vprašanja in naloge so Primerjava med tržnico in trgovino Učenci, ki so bili na tržnici, so ugo¬ tovili, da ima prodajalka zdravilnih rastlin veliko posušenih rastlin. Veči¬ no od njih učenci niso poznali. Zdelo se jim je zanimivo, da ima vsaka učenci sestavili samostojno ob učite¬ ljevi pomoči. zdravilna rastlina svojo barvo in vonj. Vsi so se strinjali, da je bila prodajalka prijazna in da jim je pove¬ dala precej zanimivosti. Izvedeli so, da gospa s stojnice nekatere zdra¬ vilne rastline goji sama, nekatere pa nabira v gozdu in na travniku. Naloge t. skupina Obisk stojnice z zdravilnimi rastlinami na tržnici Na glavni tržnici poišči stojnico z zdravilnimi rastlinami. Predstavi se in prodajalko prosi, ali si lahko ogledaš stojnico. Poglej, katere zdravilne rastline so na stojnici. Zapiši jih vsaj 10 vrst. Povohaj nekaj zdravilnih rastlin. Kaj misliš, ali se zdravilne rastline na stoj¬ nici razlikujejo po vonju od tistih, ki jih kupiš v trgovini (čaj v filter vrečki)? Svojo ugotovitev utemelji. Prodajalki zastavi naslednja vprašanja (lahko dodaš tudi svoja): Kdo nabira zdravilne rastline? Kje nabirate zdravilne rastline? Kateri letni čas je najprimernejši za nabiranje zdravilnih rastlin? Kakšna je pot zdravilnih rastlin »od nabiranja do prodaje«? Katere zdravilne rastline priporočate za zdravljenje najpogostejših obolenj (prehlad, gripa, virusna obolenja, vnetje bronhijev, glavobol, nespečnost...)? Katere zdravilne rastline ljudje najpogosteje kupujejo? V katerem letnem času prodate največ zdravilnih rastlin? Po obisku stojnice z zdravilnimi rastlinami izdelaj plakat. Vsebina naj bo pestra in zanimiva ter bogata s slikovnim gradivom. Zapiši tudi vire in ustvarjalce plakata. 2. skupina Obisk trgovine Matik Obišči trgovino Matik, v kateri prodajajo zdravilne rastline. Nahaja se v bližini glasbene šole Franca Šturma v Šiški. Predstavi se in prodajalko prosi, ali si lahko ogledaš prodajalno. Kaj si zavohal, ko si vstopil v prodajalno? Oglej si police, na katerih so zložene zdravilne rastline (čaji). Zapiši vsaj 10 primerkov. Prodajalki zastavi naslednja vprašanja (lahko dodaš tudi svoja): Katere zdravilne rastline prodajate? Kdo izdeluje/pripravlja zdravilne rastline (čaje)? Po čigavih receptih? Katere zdravilne rastline priporočate za zdravljenje najpogostejših obo¬ lenj (gripa, viroza, angina, slabokrvnost, vnetje bronhijev, glavobol ...)? Katerih zdravilnih rastlin prodate največ? V katerem letnem času jih prodate največ? Po obisku trgovine izdelaj plakat. Vsebina naj bo pestra in zanimiva ter bogata s slikovnim gradivom. Zapiši tudi vire in ustvarjalce plakata. LETNIK 10 / ŠT. 1 / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 13 PRISPEVKI UČITELJEV Povedala je, kako zdravilne rastline seje, kdaj jih obira in na kakšen način jih suši. Za vsako bolezen je znala svetovati rastlino, ki bi ublažila ali pozdravila zdravstvene težave. Skupina učencev, kije obiskala trgo¬ vino, je bila precej bolj skopa z infor¬ macijami. Zdravilnih rastlin niso videli, ker so shranjene v embalaži. Podatke o zdravilnih rastlinah so do¬ bili iz reklamnih letakov, ki jim jih je dala prodajalka v trgovini. 3. skupina Obisk starejše gospe Obišči svojo babico ali starejšo gospo in jo prosi za pomoč. Zastavi ji naslednja vprašanja (lahko dodaš tudi svoja): Ali uporabljate zdravilne rastline? Ali jih nabirate sami? Katere zdravilne rastline nabirate, kje, kdaj, ob katerem letnem času? Ali lahko zdravilne rastline nabiramo zjutraj, ko je še rosa? Kako pripravite zdravilne rastline, ki jih pozneje uporabljate? Ali je pomembno, kje in kako shranjujemo zdravilne rastline? Imate kakšno knjigo o zdravilnih rastlinah? Katero? Po obisku pri babici izdelaj plakat. Vsebina naj bo pestra in zanimiva ter bogata s slikovnim gradivom. Zapiši tudi vire in ustvarjalce plakata. 4. skupina Začimbe Izberi nekaj odraslih oseb in jim zastavi naslednja vprašanja (lahko dodaš tudi svoja): Kaj so začimbe? Katere začimbe uporabljate? Kje jih je mogoče kupiti? Ali so vse prodajalne dobro založene z raznovrstnimi začimbami? Ali gojite doma kakšno začimbo? Kako jo potem uporabite, svežo ali suho? Kje shranjujete začimbe, v kakšni posodi? Zberi čim več začimb in izdelaj plakat. Vsebina naj bo pestra in zanimiva ter bogata s slikovnim gradivom. Zapiši tudi vire in ustvarjalce plakata. Zaključek projektnega dela Zaključek projektnega učnega dela je potekal v učilnici. Vsaka skupina je izdelala plakat. Učenci so poročali ter staro znanje dopolnjevali z novi¬ mi spoznanji. Po končanem poroča¬ nju vseh skupin so pano dopolnili s plakati. Kuhanje in pokušanje čajev Skupina učencev je v šolski kuhinji skuhala čaje in jih pripravila za pokušino. Pred tem so si umili roke in si nadeli predpasnike. Vsak učenec je skuhal eno vrsto čaja (bezeg, lipa, sadni čaj, meta, žajbelj). V učilnici so pripravili mizo, na katero so odložili skodelice in vrče s čaji. Vsak učenec je ponujal svoj čaj. Drugi učenci so čaje pokušali tako, da sojih najprej poduhali in okusili ter skušali ugotoviti, iz katere zdravilne rastline je pripravljen. Na voljo so imeli različna sladila (slad¬ kor, med, smrekovi vršički), čaju pa so lahko po okušanju dodali tudi limono. Učenci, ki so čaje pripravili, so ugotovili, da je večina njihovih sošolcev prepoznala sadni in žajbljev čaj, nekaj učencev je prepoznalo tudi bezgov, lipov in metin čaj. Nadaljevali smo delo po postajah, na katerih so učenci reševali delovne Razredna razstava ob zaključku projekta Skupina učencev pri kuhanju čajev liste. Za reševanje so imeli na voljo 45 minut. Sledilo je poročanje. Po poročanju o delu po postajah so učenci pokušali različno oslajene čaje, in sicer z medom, s sladkorjem ali s sladilom smrekovih vršičkov. Na koncu smo uredili in dopolnili razredno razstavo, na katero smo povabili sošolce iz sosednjega od¬ delka. Popoldne so si razstavo ogle¬ dali tudi starši. Literatura: Gabrijel, X: Zdravilna zelišča in gozdni sadeži, Gosad, Ljubljana, 1950 Messegue, M.: Zelišča za zdravje. Centralni zavod za napredek gospodarstva, Ljubljana, 1980 Messegue, M.: Narava ima vselej prav, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980 Ortiz, E.: Enciklopedija zelišč, začimb in dišav, Domus, Ljubljana, 1993 Papotnik, A.: Prvi koraki v projektno nalogo, Didakta, Radovljica, 1992 Trene, F.: Zelišča v lončkih. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989 14 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik to / št. i / jesen 2005 DELOVNI LIST 1 Lovorov list Ime in priime Potrebuješ: lovorov list 1. Kaj misliš, v katerem predelu Slovenije (v kateri naravni enoti) raste lovor? 2. Zakaj tako misliš? Utemelji svoj odgovor. 3. Lovorov list zmečkaj. Kaj se je zgodilo z listom? 4. Povohaj roko, v kateri si zmečkal lovorov list. Ali kaj vohaš? 5. Zakaj uporabljamo lovorov list? 6. Kaj misliš, zakaj je list, ki ga imaš pred seboj, posušen? 7. V preglednico vpiši značilnosti lovorovega lista. LETNIK 10 / št. i / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 15 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. DELOVNI LIST 2 Značilnosti lipovega lista Ime in priimek: in cveta Potrebuješ: lipov list in lipov cvet, različno literaturo o zdravilnih rastlinah 1. Opazuj lipov list in cvet ter ju nariši. 2. V preglednico vpiši značilnosti lipovega lista in cveta. 3. Zakaj uporabljamo cvetove lipe? Pomagaj si z literaturo. 4. Po čem se razlikujeta list lipovca in list lipe? 16 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 10 / št. 1 / jesen 2005 DELOVNI LIST 3 Smrekovi vršički Ime in priimek: Potrebuješ: smrekove vršičke, sirup iz smrekovih vršičkov, čaj in žličko 1. Dobro si oglej smrekove vršičke in jih nariši. 2. Zakaj uporabljamo smrekove vršičke? 3. Kako pripravimo sirup iz smrekovih vršičkov? 4. Kje in kdaj nabiramo smrekove vršičke? Pravilno obkroži. a) Spomladi na gozdni jasi. b) Spomladi v iglastem ali mešanem gozdu. c) Jeseni v gozdu, ki ni onesnažen. Svoj odgovor utemelji. 5. Poskusi sirup iz smrekovih vršičkov. Kakšen okus ima? 6. Žličko sirupa daj v čaj in premešaj. Kaj se je zgodilo s sirupom? Zakaj? 7. Poskusi čaj, v katerem je sirup, in čaj, v katerem ni sirupa. Kaj si ugotovil? Zapiši svojo ugotovitev. LETNIK 10 / ŠT. 1 / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 17 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. DELOVNI LIST 4 Povohaj, potipaj, ugotovi Ime in priimek: Potrebuješ: pet skodelic zdravilnih rastlin in njihovih mešanic, papirnato brisačo, pet skodelic različnih napitkov (čajev) 1. Pred seboj imaš pet skodelic različnih zdravilnih rastlin. Vsako rastlino povohaj in skušaj opisati njen vonj. Ugotovi, kaj je v posameznih skodelicah. Izbiraj med naslednjimi: bezeg, lipa, sadni čaj, meta, žajbelj. Skodelico z zdravilno rastlino nariši in zapiši ustrezno ime. skodelica 1 skodelica 2 skodelica 3 skodelica 4 skodelica 5 2. Pred seboj imaš pet skodelic različnih napitkov (čajev). Povohaj jih in poskusi. Ugotovi, kateri čaji so v skodelicah. Skodelice s čajem nariši in zapiši ime čaja. skodelica 1 skodelica 2 skodelica 3 skodelica 4 skodelica 5 18 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik io / št. i / jesen 2005 MI^O K^oTlTl HULAt^3o Priročnik, ki na preprost in zabaven način ponuja praktične nasvete ter primere, ideje in taktike, boste prebrali na dušek in se potem po potrebi »vračali na posvet« s posameznimi poglavji. V njem boste našli dragocene napotke ne le učitelji začetniki, temveč tudi učiteljski veterani, ki niste zarjaveli v učiteljski rutini. O O • td€jC tvijACC pfiw\£f» Sue Cowley je osnovnošolska učiteljica, avtorica knjižnih uspešnic s področja šolske vzgoje, publicistka in predavateljica. Priročnik za učitelje Kako krotiti mularijo je njeno vodilno delo; v tujini je požel navdušenje med učitelji in doživel več ponatisov. Modrijan Knjigo lahko naročite: • po telefonu: (01) 236 46 00 • po faksu: (01) 236 46 01 • po spletu: www.modrijan.si H Didaktična igra Barbara pouka Pedagoške fakultete v Ljubljani Tome, absolventka razrednega Priprava Z didaktično igro Krog dreves lahko učenci na zanimiv in nekoliko nenavaden način spoznajo dve značilnosti dreves: • ali je posamezno drevo iglavec ali listavec in • ali je posamezno drevo vetrocvetka ali žužkocvetka Manjši in večji krog najprej izrežemo in nalepimo na tršo podlago. V manjšem krogu izrežemo na označenih mestih dve okenci, skozi kateri bomo prebrali, ali je po¬ samezno drevo iglavec ali listavec in ali je žužkocvetka ali vetrocvetka. V središču obeh krogov naredimo luk¬ njico, skozi katero bomo kroga povezali z razcepno sponko tako, da ju bomo lahko vrteli. S to igro lahko določajo 18 drevesnih vrst, ki rastejo v Sloveniji. Pri kostanju naletimo na težavo, saj je domači kostanj žužkocvetka, lahko pa se oprašuje tudi z vetrom, torej je delno tudi vetrocvetka, medtem ko je divji kostanj le žužkocvetka. Značilnosti posameznih drevesnih vrst lahko preberemo v knjigi Roberta Brusa Drevesne vrste na Slovenskem. WV) NARAVOSLOVNA SOLNICA PRISPEVKI UČITELJEV vett° cVe Vetr °c vetka jsejij v* C 7 ?**— sAnh-^ PRISPEVKI UČITELJEV RAZUMEVANJE PREHRANSKE PIRAMIDE V PRVEM RAZREDU Darija Orehek, Osnovna šola Šenčur Pri predmetu spoznavanje okolja smo načrtovali temo z naslovom »Jaz in zdravje«. Ker je možnosti za obravnavanje te teme veliko, sva se z učiteljico lotili poučevanja projektno. Temelja, na katerih sva začeli pripravljati projekt »Prehranska piramida«, sta bila izredna vedoželjnost in pripravljenost učencev za aktivno sodelovanje. Učenci prek staršev, medijev in jav¬ nih reklam sprejemajo različne infor¬ macije o zdravi prehrani in prehranje¬ valnih navadah. Zato je bil cilj jasen: želeli sva poglobiti in dopolniti že usvojeno znanje otrok o zdravem načinu prehranjevanja. Že pridob¬ ljeno znanje otrok sva prek različnih aktivnosti vključili v projektno učno raziskovanje. Večletno delo s šestletniki me je obo¬ gatilo z izkušnjo, da je primerna motivacija pot do izvedbe uspeš¬ nega projektnega dela. Z učiteljico sva v jutranjem krogu predstavili zgodbico Sadni prepir. V zgodbi se prepirajo sadeži, med katere se vrine tudi krompir. Sadeži, ki v zgodbi na¬ stopajo (jabolko, banana in poma¬ ranča), se hvalijo, da so prvi in naj¬ pomembnejši pri prehrani dojenčka. Tudi krompir se čuti pomembnega v prehrani majhnega otroka. Prepira ni in ni bilo konec, zato smo ga sku¬ šali rešiti sami. Vprašali sva učence, katera hrana je potrebna za zdrav način življenja. Našteli so mleko, kruh, testenine, sladkarije ... Učenci so začutili, da je treba pri različni vrsti hrane ustvariti nek red. Zato smo se lotili prve dejavnosti, ki so jo predlagali sami: razvrstiti živila v po¬ samezne skupine (mlečne izdelke in mleko skupaj, sadje, zelenjava v svojo skupino ...). Prehranske skupine Za dejavnost smo uporabili slikovni material, ki so ga učenci zbirali doma. Skupaj smo ga pregledali in izrezali posamezne slike živil. Učenci so poimenovali in razvrščali različna živila v več skupin: sadje, zelenjava, mleko in mlečni izdelki, meso, sladka in mastna živila. Treba je omeniti, da učenci niso poznali merila razvrstitve živil, ki je uporabljeno v prehranski piramidi. Učenci niso znali poimenovati sku¬ pine živil (krompir, riž, testenine), zato sva jim povedali, da omenjena živila vsebujejo snov - škrob, zato LETNIK 10 / ŠT. i / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 23 PRISPEVKI UČITELJEV sodijo v samostojno skupino živil, ki jih imenujemo škrobna živila. Na vprašanje, katera živila moramo uživati za zdrav razvoj in rast, so posamezne skupine odgovorile s preglednico, v kateri so razvrstile posamezne podatke. Pri tej dejavno¬ sti so učenci delali v dveh skupinah. Učenci prve skupine, ki so slike lepili v stolpcih, so v spodnjem delu pre¬ glednice najprej določili skupine živil. Tako je vsak stolpič predstavljal svojo skupino živil. Učenci so iz kupa izrezanih slik izbirali tista živila, za katera mislijo, da so potrebna za rast in razvoj, ter jih lepili na ozna¬ čena mesta za posamezno skupino (npr. pomarančo so uvrstili v stolpec s sadjem). Druga skupina je razvr¬ ščala slike po enakem kriteriju, ven¬ dar v vrsticah. S slikami najbolj zapolnjen stolpec ali vrstica je predstavljala živila posameznih skupin, kijih pojemo največ. Učenci obeh skupin so predstavili rezultate in jih primerjali. Obe sku¬ pini sta zbrali največ slik sadja in zelenjave; prva skupina najmanj mesa, druga pa najmanj mastnih in sladkih živil. Razrešitev »sadnega prepira« Učence sva spodbudili, da izberejo oz. določijo najpomembnejša živila za zdravo rast in razvoj. Njihova odločitev je bila, da za rast in razvoj najbolj potrebujemo sadje in zelenjavo. Ob tem sva slišali zanimive komen¬ tarje otrok, kaj je zdravo in kaj ne. Več otrok je omenilo akcijo »Uživaj¬ mo« (kolo, sestavljeno iz sadja in zelenjave), ki jo je pripravilo Ministr¬ stvo za zdravje. Zelo veliko učencev seje spomnilo televizijskih reklam o sadnih sokovih in vitaminskih napitkih. Ena od deklic je manjši skupini razložila, da tudi sladkarije lahko jemo, vendar ne preveč, ter da si je po uživanju hrane treba umiti ali splakniti zobe. Prehranska piramida V naslednjih dneh sva z učiteljico učencem predstavili piramido (iz pleksi stekla) kot omarico s sed¬ mimi predali. Za nadaljevanje de¬ javnosti sva učencem ponudili kocke in manjše kvadraste škatlice. Povabili sva jih h gradnji piramidnega mesta. Učenci so ugotovili, da so si vse pira¬ mide podobne. Vrh piramide je naj¬ manjši - najožji, potem pa postaja vse širša, spodnji del piramide je najširši - največji. Učenci so v spodnji predal piramide polagali sadje in zelenjavo, drugi del so namenili škrobnim živilom, tretji del mleku in mlečnim izdelkom ter mesu, vrhnji del pa sladkarijam. Učencev nisva usmerjali pri razvršča¬ nju živil, ker sva želeli, da se odločijo sami, glede na lastno razumevanje prehranske piramide. Naslednji dan sva na steno obesili plakat, na katerem je bila fotografija 24 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik io / št. t / jesen 2005 PRISPEVKI UČITELJEV piramide z razporejenimi živili v posa¬ meznih skupinah. Nekaj učencev je takoj pristopilo; začeli so primerjati piramido na plakatu s piramido iz pleksi stekla, ki so jo s hrano zapol¬ nili pri prejšnji dejavnosti. Ugotovili so, da so v spodnji predalček razpo¬ redili sadje in zelenjavo namesto škrobnih živil, kot je bilo prikazano na plakatu. Učenci so (razporejena) živila v svoji piramidi premestili na ustrezna mesta: spodnji predalček so napol¬ nili s koruznimi kosmiči, rižem, krompirjem ..., druga dva predalčka pa z zelenjavo in sadjem. Ugotovili so: če hočemo ostati zdravi, si iz spodnjega predalčka izberemo naj¬ več živil, iz zgornjega (skupina živil z veliko maščob in sladkorjev) pa najmanj. Prehranska piramida na plakatu nam pove, koliko jedi iz kakšnega predalčka smemo pojesti vsak dan. To je odvisno tudi od tega, koliko se gibljemo. Z razumevanjem prehranske pira¬ mide so predvideli zaključek moti¬ vacijske zgodbe, ki pravi, da je za zdravo rast potrebna vsa hrana, vendar naj bo količinsko ustrezno razporejena. Zgodbici so dali nov naslov Za zdravje in mir in ovrgli prejšnjega Sadni prepir. V naslednjih dveh tednih so učenci vsak dan analizirali jutranjo malico in kosilo ter predlagali nove kombi¬ nacije in pestre jedilnike. Živila so risali v piramido in ugotovili, da so jedilniki kar pestro sestavljeni, saj nobeden od predalčkov ni ostal prazen. Učenci so prehrano spremljali tudi doma in o tem poročali pri pouku. Če so doma sodelovali pri pripravi katerekoli hrane ali pijače, so nam zaupali recept. Povezava z drugimi predmeti vzgoji so izdelali lutke, pri glasbeni vzgoji so spoznali novo pesem Matiček je zbolel in si izmišljali različne melodije in besedila, ki so se nanašala na naš projekt. Mate¬ matične spretnosti pa so utrjevali z izdelovanjem preglednice. Skupaj smo se pogovorili o novih ugotovitvah. Učenci so izrazili po¬ trebo po uživanju sadja in zelenjave, saj sta obe skupini živil vir mnogih vitaminov, mineralov in drugih snovi, vendar je za rast in delovanje orga¬ nizma treba uživati tudi živila iz drugih skupin. Ugotovili so, da je zelo pomembno uživati pestro in raznoliko hrano. Osnova za projektno učno delo je bila tema Jaz in zdravje pri pred¬ metu spoznavanje okolja. Ker je pri projektnem delu zelo pomembno, da se vsebina povezuje tudi z dru¬ gimi predmeti, sva vanj vključili raz¬ lične dejavnosti. Pri slovenščini so spoznali novo zgod¬ bico Sadni prepir, kar je bilo zelo pri¬ merno za dramatizacijo. Pri likovni Operativni cilji, ki sva jih želeli doseči, so bili naslednji: • Učenci spoznajo, da je hrana potrebna za rast in razvoj. • Učenci spoznajo, da jim uživanje zdrave hrane, telesna aktivnost in počitek pomagajo krepiti zdravje. • Učenci razvrščajo živila v osnovne skupine. Literatura: Bajd, B„ Ferbar, J., Krnel, D., Pečar, M.: Okolje in jaz; priročnik za učitelja. Modrijan, Ljubljana, 2003 Bajd, B., Ferbar, J., Krnel, D., Pečar, M.: Okolje in jaz. Spoznavanje okolja za 1. razred osnovne šole, Modrijan, Ljubljana, 2002 Žuželj, V. s sodelavci: Spremljanje in evalvacija učinkov projektnega učnega dela pri uvajanju v pouk. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana, 1995 Gliha, M.: Zakaj jemo in kaj, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1993 Robnik - Filipič, P.: Nič lažjega od kuhanja: Kuharska knjiga za velike in male, Založba Tangram, Ljubljana, 1994 Gabrijelčič - Blenkuš, M.: Prehrana za mladostnike - zakaj pa ne?. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, 2003 LETNIK 10 / št. 1 / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 25 PRISPEVKI UČITELJEV ŠOLSKA MALICA IN ODPADKI Kaj učenci naše šole radi jedo IN ČESA NE MARAJO? Magda Tomažič in Joži Zupan, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi Ali lahko sodelovanje med učenci, učitelji, kuharji in vodstvom šole izboljša organizacijo prehrane v šoli? Naša osnovna šola je že osmo leto vključena v medna¬ rodni projekt Ekošola kot način življenja. Skrb nas vseh, ki na šoli živimo in delamo, ni le izboljšati bivalno oko¬ lje in zmanjšati količino odpadkov, temveč tudi poskr¬ beti za zdravo prehrano učencev. Prehranske navade se začnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu. Nanje vplivajo družina, vrtec, šola, širše oko¬ lje, denar, ki ga imamo za nakup živil, kultura in vera, naše razpoloženje in znanje o prehrani. Med prehran¬ ske navade ne sodi le obnašanje pri jedi, temveč tudi poseganje po določeni vrsti hrane, ritem prehranjevanja ter način priprave hrane. Ker prehranske navade vpli¬ vajo na zdravje, jim moramo tudi v šoli posvetiti veliko pozornosti. Zajtrk je prvi dnevni obrok, ki telo oskrbi s hranilnimi snovmi in energijo, potrebno za učenje in delo. Več kot polovica učencev v naših osnovnih šolah prihaja k pouku brez zajtrka. Zato teže sledijo pouku in v prvih urah slabše sodelujejo. Naša šola je ob pomoči donatorjev v maju vsem učen¬ cem dvakrat ponudila brezplačen zajtrk s ciljem, da pred poukom zaužijejo nekaj hrane in se navadijo na zajtrk. Vmesni obrok je šolska malica. Ta je sestavljena tako, da z njo dobimo 20 odstotkov dnevno potrebne energije. Ker mnogo učencev prihaja v šolo brez zajtrka, je še posebno pomembno, da je šolska malica ustrezno sestavljena. Zakaj odpadna hrana? V naši šoli je na šolsko malico naročenih 91,2 odstotka učencev. Vodja šolske prehrane skrbi, da malica zadovo¬ ljuje vse kriterije zdrave prehrane, vendar smo učitelji in kuharica opazili, da je ostankov šolske malice veliko preveč. Na sestanku ekosveta (sestavljajo ga predstav¬ niki oddelčnih skupnosti, učitelji, ravnatelj in zunanji sodelavci) smo odločili, da v letošnjem šolskem letu posvetimo tej problematiki več pozornosti. Kar samo se ponuja vprašanje, kaj storiti, da ne bo toliko odpadne hrane in da bomo obenem razvijali bolj pozitiven odnos do nje. K sodelovanju smo povabili učitelje in učence. Naredili smo načrt, kako se lotiti dela. Najprej smo pregledali naš jedilnik za mesec dni, ki ga sestavlja učiteljica za gospodinjstvo. Nato smo vsak dan tehtali odpadno hrano. Pri tem sta nam pomagala kuharica in hišnik. V tem času je bilo na šolsko malico naročenih 540 učencev. 26 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik io / št. i / jesen 2005 PRISPEVKI UČITELJEV Kaj za malico? Pripravili smo anketo o šolski malici za učence naše šole in obeh podružničnih šol (priloga 1). Vprašali smo jih, ali zajtrkujejo, kaj menijo o šolski malici, kaj imajo radi za malico in česa ne marajo in ali si poleg malice privo¬ ščijo kakšen priboljšek. Na anketo je odgovorilo 503 od 592 učencev. Učenci so ankete izpolnili pri razredni uri. Obljubili smo jim, da bomo njihove odgovore upošte¬ vali pri oblikovanju jedilnika šolske malice. Rešene anketne vprašalnike smo obdelali mentorici in učenci ekokrožka. Rezultate smo posredovali učencem računalniškega krožka, ki so ob pomoči mentorja obli¬ kovali diagrame. Rezultate ankete smo posredovali tudi vodji šolske prehrane, ki bo pri sestavljanju jedilnika skušala upoštevati tudi želje učencev. Rezultati tehtanja nas presenetijo. Največ ostanka je bilo: Rezultati ankete 1. Ali pred odhodom v šolo zajtrkuješ? LETNIK 10 / št. 1 / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 27 PRISPEVKI UČITELJEV 3. Ali je malica količinsko primerna? včasih 68% 4. Česa za malico ne maraš? ■ zelenjavni namaz □ pizza ■ polnozrnat kruh □ kruh in sir E3 pašteta ■ hrenovka v testu len odnos do vse vrste hrane. Naš cilj je zmanjšati koli¬ čino ostankov šolske malice. Pregovor pravi, da je navada železna srajca, torej bo spreminjanje prehran¬ skih navad dolgotrajnejši proces, ki se ne bo končal s šolskim letom, ampak bo postal sestavni del našega vzgojno-izobraževalnega procesa. Literatura: Koch, V.: Sodobna priprava hrane, učbenik za izbirni predmet v 7., 8. in 9. razredu devetletne OŠ, Modrijan, Ljubljana, 2005 Lenardič, D.: Zlata pravila življenja. Zbirka izrekov, samozaložba, 1985 Radič, T.: Vox populi: zlata knjiga pregovorov vsega sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996 Renčelj, S., Prajner, M., Bogataj, J.: Kruh na Slovenskem, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1993 Priloga 1 5. Kaj si večkrat želiš za malico? ■ pizza 0 hrenovka v testu ■ sendvič □ evrokrem □ krof ■ pašteta 6. Ali si poleg šolske malice privoščiš še kakšne dodatke? včasih 13% ne 45% Učence in učitelje smo o poteku projekta obveščali prek šolskega radia, oglasne deske in na naši spletni strani. Odločili smo se, da bomo tehtanje ostankov hrane ponovili v naslednjem šolskem letu. Že brez tehtanja ugotavljamo, da seje količina ostankov zmanjšala. Z našo raziskovalno nalogo smo ugotovili, da moramo spremeniti slabe prehranske navade in odnos naših šolarjev do hrane. Pri razrednih urah smo se že veliko pogovarjali o pomenu zdravega prehranjevanja. Učenci so izpolnili anketo. S tem jim je bila dana možnost, da delno sodelujejo pri načrtovanju jedilnika. Učitelji smo sprejeli nalogo, da spremljamo in nadziramo potek šolske malice in učence vzgajamo in usmerjamo v pravi- ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UČENCE 1. Ali pred odhodom v šolo zajtrkuješ? DA NE VČASIH 2. Kaj najraje ješ za šolsko malico? Naštej. 3. Ali je malica količinsko primerna? DA NE VČASIH Zakaj?_ 4. Česa za malico ne maraš? 5. Kaj si večkrat želiš za malico? 6. Ali si poleg šolske malice privoščiš še kakšne dodatke (npr. čips, smoki, čokoladico, napitek ...)? 28 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 10 / št. 1 / jesen 2005 PRISPEVKI UČITELJEV DEJAVNOSTI OB SVETOVNEM DNEVU HRANE Ob svetovnem dnevu hrane (16. oktober) smo začeli z načrtovanimi dejavnostmi. Vsaka oddelčna skupnost je izbrala svojo nalogo, npr. intervju so pripravili učenci ekokrožka (intervjuvali so učence in delavce šole), tretje- šolci so iskali pregovore o kruhu, četrtošolci so pripravili anketni vprašalnik za učence ... Učenci predmetne stop¬ nje pa so se s projektom ukvarjali v okviru gospodinj¬ stva (sestavljali so jedilnike, kuhali in pripravljali razne napitke, sestavili križanko, izdelali plakate ...). INTERVJU Ko se v družbi, v šoli, doma pogovarjamo o hrani, se pogovor največkrat ustavi pri besedi kruh. To je beseda, ob kateri nam največkrat prijetno zadiši. Oh, kakšen pri¬ jeten vonj! Takrat nam misli pogosto zbežijo na deželo, kjer v kmečki peči še vedno pečejo kruh. Mnogo učencev naše šole ne ve, kako se kruh zamesi in speče. Zato smo sklenili, da se o tem pogovorimo na razredni uri. Učenci pri ekokrožku pa so opravili nekaj intervjujev po šoli. Vprašanci so na vprašanje, kaj menijo o kruhu, povedali naslednje: • Kruh je dober, še posebno polnozrnat in koruzni. (Marjana Jerman, tajnica šole) • Ni dneva brez kruha, moj dan se začne z njim. I Vedno ga pojem do zadnje drobtinice. Ne mečem ga stran, ker vedno pomislim na tiste, ki kruha nimajo. Včasih ga tudi spečem. Vsi ljudje moramo kruh spoštovati! (Joži Zupan, učiteljica) • Kruh je zelo pomembna hrana. Pomenil je simbol vse hrane. Včasih ga niso imeli. (Branislav Urbanija, ravnatelj šole) • Če ti pade kruh na tla, poberi in poljubi ga! (Pavla Grobin, učiteljica) • Rad imam črn kruh. (Matej Hohkraut, učitelj) • Jesti moramo črn in polnozrnat kruh. (Milena Marn, kuharica) • Kruh je pomemben sestavni del naše prehrane. Ne smemo pa ga veliko pojesti, ker je redilen. (Darja Klukej, učiteljica) • To je nujno potrebna hrana za vzdrževanje moči. Z njim ne smemo ravnati grdo, ker je na svetu še mnogo lačnih ljudi. (Borut Bernot, hišnik) • Brez kruha ni življenja. Rada imam domač kruh. (Milena Grom, učiteljica) • Najboljši kruh je polnozrnat. (Jasmina Pajk, učiteljica) • Pregovor pravi: »S trebuhom za kruhom!« Kruh predstavlja osnovno živilo, preživetje. Ker je kruha v izobilju, ga premalo cenimo. (Marija Arh, pomočnica ravnatelja) • Kruh je vedno najboljša potica. (Klara Šafner, učenka) • Moja soseda meče kruh stran. Ni lepo, kar dela. Rada jem bel kruh. (Medina Okič, učenka) • Greh je, če kruh mečemo stran. Najraje jem črn kruh. (Peter Drnovšek, učenec) • Kruh je božji dar, pomemben v prehrani človeka. Brez kruha ni življenja. Ker je kruha v izobilju, ga premalo cenimo. (Milena Rot, učiteljica, in učenci 2.a) • Kruh je dober. Lahko ga pomakaš v juho. (Urška, učenka) • Večkrat spečem kruh iz različnih zmesi moke. Vem, kako se melje moka, saj sta bila dedek in babica mlinarja. Iz njune moke je bil najboljši kruh. (Magda Tomažič, učiteljica) • Kruh pečemo doma, v krušni peči. Imam ga zelo rada. (Darja Zibelnik, učenka) • V današnjem času je kruha veliko vrst. Ljudje ga preveč mečejo stran. (Jana Herman, knjižničarka) • Rada imam črn kruh, Krjavljev. Tudi žemlje. (Simona Praznik, psihologinja) • To je sestavina zdrave prehrane. Radi ga jemo zjutraj in zvečer, ponavadi mu še kaj dodamo. Nihče na svetu ne bi smel biti brez kruha! (Špela Štepic, učiteljica, in učenci 2. b) Odgovori so zanimivi in nam povedo, da vsi vprašanci radi jedo kruh in ga spoštujejo, prav tako ga upoštevajo pri zdravem prehranjevanju. PREGOVORI O KRUHU Učenci so poiskali tudi pregovore o kruhu. Kruh jemlji iz zemlje, ne iz tujih ust. (finski) Kruha vsakomur daj, a ga od vsakogar ne jemlji, (perzijski) Za dobrega človeka se zmeraj kruh najde, (armenski) Iz slabe pšenice ni dobrega kruha, (italijanski) Kar stori kruh, tega niti meč ne more. (armenski) Revežev kruh je zmeraj trd. (italijanski) Dan brez kruha je najdaljši v letu. (italijanski) S tujim nožem odrezan kruh nima dobrega okusa, (nemški) Kjer manjka kruha, je vse naprodaj, (francoski) Naslikanega hleba ne moreš pojesti, (korejski) Ne stori kruha moka, temveč roka. (slovenski) S kruhom SO VSe Žalosti manjše. (Cervantes) LETNIK 10 / ŠT. 1 / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 29 MISLIL SEM, DA JE ZEMLJA PLOŠČATA Težji predmeti padajo hitreje dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta. Univerza v Ljubljani Prav trditev v naslovu je dober primer za to, da vidimo, kakšno moč imajo lastne izkušnje pri nastajanju naravo¬ slovnega znanja. Da težji predmeti padajo hitreje, je tako zakoreninjeno prepričanje, da ga pogosto srečamo še pri pouku. Pri eni od hospitacij na razredni stopnji sem doživel, da je učiteljica želela otrokom dopovedati, da je to, da težja telesa padajo hitreje, popolnoma jasno in drži kot naravni zakon. Težave imajo tudi štu¬ dentke in študenti, ki se pripravljajo na nastope v tret¬ jem razredu devetletke, ko naletijo na vsebino gibanje teles v zraku in v vodi. Čeprav poznajo nekaj naravo¬ slovja in znajo povedati, da bi v vakuumu ptičje pero padalo enako hitro kot jabolko, kar pomeni, da bi pri¬ stala na tleh ob istem času, postanejo pri vsakdanjih primerih zmedeni. Ali bi plutovinasti zamašek res padal enako hitro kot enako velik kamen, če bi ju spustili z velike višine? Ptičje pero in jabolko v vakuumu padata enako hitro. Del zmede povzroča to, da pri primerjanju padanja lah¬ kih in težkih teles primerjamo telesa, ki se ne razlikujejo le po teži, ampak po vrsti drugih lastnosti, predvsem po obliki, velikosti in snovi, iz katere so izdelana. Klasičen primer je primerjanje padanja ptičjega peresa in kamna. Razlika je očitna, pero pada počasneje, in od tod sklep: lažja telesa padajo počasneje. Včasih namesto ptičjega peresa uporabimo list papirja. Zopet je razlika v hitrosti padanja med papirjem in kamnom dovolj velika, da dovoljuje sklep: lažja telesa padajo počasneje. Tu pa se lahko začne nasprotno dokazovanje; če papir zmeč¬ kamo v čim manjšo kepo in hkrati spustimo kamen in papir, težko opazimo, katero telo je prej padlo na tla. In če želimo poskus izvesti pošteno, pri čemer nas zanima, ali je hitrost padanja odvisna le od teže, smemo spreminjati le težo, vse druge spremenljivke morajo ostati enake. Tako bi lahko primerjali padanje večje in manjše kepe plastelina. Tudi če bi poskus več¬ krat ponovili, bi se težko opredelili, ali pade na tla prej večja ali manjša kepa plastelina. Starejši si pri razumevanju lahko pomagajo z miselnim poskusom, ki ga je predlagal že Galileo. Manjša (lažja) krogla pada počasneje kot velika (težja) krogla. Če bi krogli povezali, bi skupaj padali počasneje kot velika krogla. Manjša krogla ima namreč manjšo hitrost in bi zato zmanjševala hitrost velike. Ker pa sta obe krogli skupaj težji, bi torej skupno telo padalo hitreje. Ker sta obe sklepanji v nasprotju, je Galileo dokazoval, da hitrost padanja ni odvisna od teže. Naravoslovno bolje podkovani si lahko pomagajo z za¬ konom o ohranitvi energije. Pri padanju se potencialna energija spremeni v kinetično energijo. Potencialna energija mirujočega telesa na določeni višini je torej enaka kinetični energiji, ko telo zadane ob tla. Če obe enačbi matematično izenačimo, se mase krajšajo. Ugo¬ tovimo, da je hitrost, s katero telo pade na tla, odvisna le od višine. 30 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 10 / št. i / jesen 2005 MISLIL SEM, DA JE ZEMLJA PLOŠČATA Za učence na stopnji razrednega pouka pa je za pada¬ nje teles v zraku primerna razlaga, da velikost oziroma teža običajno ne vplivata na to, kako hitro telesa pada¬ jo. Velika in majhna telesa padajo z enako hitrostjo in priletijo na tla ob istem času, če seveda niso takih oblik, da bi zrak upočasnil njihovo gibanje, in če jih ne spu¬ ščamo s prevelike višine. Vprašanje, kakšne oblike upo¬ časnijo padanje, pa lahko vodi v zanimivo raziskovanje. Ampak, ali ne bi plutovinasti zamašek, če bi ga spustili z velike višine, padal daljši čas kot enako velik in po¬ dobno oblikovan kamen? Razlago lahko poiščemo, če gibanje v debeli plasti zraka primerjamo z gibanjem - padanjem trdnih teles v tekočinah. Če opazujemo usedanje trdnih delcev v vodi, opazimo, da veliki delci tonejo najhitreje, vse manjši delci pa vse počasneje. Tako se v usedlini delci razporedijo po hitrosti padanja od velikih, ki so na dnu, do najmanjših, ki so na vrhu. Na delce v tekočini delujejo sila teže ter njej nasprotni sili, sila vzgona in sila, ki jo povzroča upor tekočine. Ta nastane, ko predmet drsi skozi snov in snov odriva. Gladkejše ko predmet drsi skozi snov, manjši je njen upor. Sila teže je odvisna od mase. Sila vzgona je odvisna od prostornine in gostote izpodrinjene tekočine. Veli¬ kost sile, ki jo določa upor tekočine, pa določa hitrost padajočega telesa in koeficient, ki je opredeljen z obliko in velikostjo predmeta. Že brez matematičnega dokazo¬ vanja lahko ugotovimo, da je potemtakem hitrost pada¬ nja enako velikih in enako oblikovanih teles, ta imajo enak upor in vzgon, odvisna le od mase telesa. Za majhne delce, ki tonejo v vodi, je vpliv oblike majhen, in tonejo različno hitro predvsem zaradi različne mase. Zato se zrnca mivke usedejo na dno posode pozneje kot drobni kamenčki. Podobno se dogaja v dovolj debeli plasti zraka. Ker imata zamašek in kamen pribli¬ žno enak upor in vzgon, bo težji kamen padal hitreje. Trditev lahko preverite s spuščanjem istega padalca, ki ga različno obtežite. Padalo z več utežmi bo padalo hitreje. Ko nekaj prsti stresemo v vodo, opazimo, da se potopljeni delci uredijo po velikosti od največjih, ki padejo na dno posode, do najmanjših, ki so na vrhu usedline. Da je hitrost padanja enako velikih in enako oblikovanih teles odvisna le od mase telesa, lahko preverimo s spuščanjem istega padalca, ki ga različno obtežimo. Literatura: Naylor, S., Naylor, B.: Bungee Jumpers and other Science question, Holder Children's Book, Velika Britanija, 2000 Giancoii, D.: Physics, Prentice Hall International, ZDA, 1991 Stavy, R., Tirosh, D.: How students (Mis-) Understand Science and Mathematic, Teachers's College Press, Columbia University, ZDA, 2000 LETNIK 10 / ŠT. 1 / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 31 RAZLAGA K STENSKI SLIKI Naravoslovje pri kuhanju dr. Dušani Krnel Pri pripravi jedi uporabljamo različne postopke, pri čemer snovi (različna živila) obdelujemo in predelujemo do zaželenega izdelka. Postopke lahko razvrstimo po poteku priprave hrane na pripravo sestavin, mešanje sestavin in spreminjanje snovi s segrevanjem. V prispevku so opisani različni postopki priprave hrane in uporabljamo. Kuhanje in priprave, ki so povezane z njim, so neizčrpen vir naravoslov¬ nega znanja. Pri pripravi hrane lahko opazujemo taljenje, izhlapevanje, kondenzacijo ter raztapljanje in eks- trahiranje snovi. Pri kuhanju, duše¬ nju, pečenju in cvrtju se zaradi segre¬ vanja ali mešanja z drugimi snovmi spremenita videz in okus snovi. Snovi se spreminjajo tudi zaradi kisa¬ nja in vrenja, pri čemer sodelujejo mikroorganizmi. Večina snovi se pri tem tako spremeni, da le po njiho¬ vem končnem videzu in okusu težko ugotovimo, iz česa so nastale. Posoda, ki jo uporabljamo v kuhinji, je iz različnega materiala. Različna orodja, posoda in kuhinjski aparati so bogat vir naravoslovnega in teh¬ ničnega znanja. Prilagojeni so last¬ nostim, ki jih imajo različne snovi, in postopkom obdelave. Najbrž je bilo veliko naravoslovja odkritega prav v kuhinji, saj je pri¬ prava hrane poleg lova eno najsta¬ rejših človeških zavestnih opravil. Znanje o kuhanju in o spreminjanju snovi je pri tem nastajalo spontano in se prenašalo iz generacije v gene¬ racijo. Vzporedno s tem je seveda nastajala »prava« znanost o spremi¬ njanju snovi - kemija, na katero pa najbrž tudi naravoslovec pozabi, ko z mize zadiši in ko zagleda okusno pripravljeno jed. Tako tudi otroci pri orodja, ki jih pri tem preprostih vsakdanjih opravilih, kot je priprava hrane, velikokrat ne pomi¬ slijo na to, kaj so se o tem že učili ali kaj o tem vedo z naravoslovnega - »šolskega« vidika. Zato je treba tudi tako preproste stvari, kot je sejanje ali precejanje, ozavestiti, kar pome¬ ni, pogledati na te dejavnosti z očmi naravoslovca. Pri pripravi stenske slike smo se pri kuhanju kot pove¬ zani naravoslovni dejavnosti omejili in usmerili le na spoznavanje in spre- minjaje snovi, ne pa na fizikalne, tehnične ali biološke vidike kuhanja. V prvem triletju se pri spoznavanju snovi in razvijanju pojma snov osre¬ dotočamo predvsem na utrjevanje in razlikovanje med lastnostmi snovi in drugimi lastnostmi. Lastnost kave je njen značilen vonj, zato jo ločimo od čaja. Pri tem ni pomembno, koliko je kave, saj ima vsaka skodelica enak značilen vonj. Zato je vonj lastnost snovi, npr. kave. Pri mešanju snovi in pripravi zmesi, kar pri kuhanju pogosto počnemo, se mešajo tudi lastnosti snovi. Zmes ima drugačne lastnosti kot vsaka sestavina pose¬ bej. Ker je kava grenka, ji dodamo sladkor. Kar dobimo, ni ne kava in ne sladkor, temveč sladka ali poslad¬ kana kava, ki ima svoj značilen okus. Da pa so sestavine v zmesi čim bolj premešane in ima zato mešanica značilen - svoj okus, morajo biti sestavine v čim manjših delcih, zato jih režemo, sekljamo, drobimo, meljemo, strgamo ... in šele nato pomešamo. Če hočemo dobiti ustrezno jed, ji moramo dodati sestavine v pravem razmerju, sicer niti videz niti okus jedi nista prava. Zato snovi merimo. Nekaterim snovem merimo prostor¬ nino. Pri tem pogosto uporabljamo nestandardne enote, žlice, skodelice, ali pa merilne posode s standard¬ nimi enotami. Snovi, ki niso sipke ali tekoče, tehtamo z različnimi kuhinj¬ skimi tehtnicami. Za pripravo mešanic ali jedi s svojim značilnim okusom potrebujemo sestavine, ki imajo znane lastnosti, sicer bi pri mešanju vedno dobili nekaj novega, nepredvidljivega. To se nam včasih tudi zgodi. Čeprav smo delali po receptu, jed nima pra¬ vega okusa, ker je bilo z eno od sestavin nekaj narobe. Zato morajo biti sestavine kar najbolj »čiste«. To pomeni, da morajo imeti čim manj primesi, ki jim spremenijo last¬ nosti. S postopki za ločevanje zmesi zmes ločujemo na njene sestavine ali pa izbrano sestavino »očistimo« pri¬ mesi. To delamo s prebiranjem, seja¬ njem, precejanjem ... Lastnosti snovi se spremenijo, če se spremeni snov sama. To se dogaja pri kuhanju zaradi segrevanja ali 32 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 10 / št. i / jesen 2005 RAZLAGA K STENSKI SLIKI zaradi reakcije med sestavinami. Beljakovine zakrknejo - koagulirajo, če jih segrejemo ali če jim dodamo kislino. Tako ima jajčni beljak v peče¬ nem jajcu drugačno barvo, okus in strukturo kot v surovem jajcu. Mleko se po dodatku limonovega soka skisa in ima drugačen okus, videz in gostoto kot mleko brez limono¬ vega soka. Pri kuhanju in pečenju se pogosto dogaja oboje, snovi se spre¬ menijo zaradi segrevanja in zaradi medsebojnih reakcij. Pri tem včasih potekajo zelo zapletene kemične ali biokemične reakcije, rezultat pa je nov okus pripravljene jedi. Na stopnji začetnega naravoslovja spoznavamo lastnosti snovi prek dejavnosti. To kar lahko naredimo s snovmi, najprej določa njihove last¬ nosti. Snovi, ki jih režemo in žaga¬ mo, so trde. Snovi, ki jih presipamo in sejemo, so sipke, snovi, ki jih gne¬ temo ali mažemo, so mehke, snovi, ki jih raztapljamo v vodi, so topne in podobno. Za nekatere dejavnosti uporabljamo posebna orodja, ki so zopet prirejena lastnostim snovi. Z mlini meljemo lahko le trde snovi, z valjarjem valjamo le mehke, plasti¬ čne snovi, s stepalnikom stepamo le tekoče snovi in podobno. Postopke, ki jih uporabljamo v kuhi¬ nji pri pripravi jedi, pri čemer snovi (različna živila) obdelujemo in prede¬ lujemo do zaželenega izdelka, lahko razvrstimo tudi po poteku priprave hrane na: • pripravo sestavin: preoblikovanje v manjše delce (sekljanje, mletje, drobljenje, stiskanje, tlačenje) ... in ločevanje (prebiranje, prece¬ janje, filtriranje, sejanje ...) • mešanje sestavin: merjenje pros¬ tornine, tehtanje, mešanje (gne¬ tenje, stepanje, vmešavanje ...) • spreminjanje snovi s segreva¬ njem: kuhanje, dušenje, pečenje, pečenje na žaru, cvrtje ... PRIPRAVA SESTAVIN Preoblikovanje v manjše delce Trdne snovi, ki niso trde, razrežemo, če želimo še manjše delce, pa jih sesekljamo. Pri tem uporabljamo razne nože ali električne naprave, na primer multipraktik. Tudi ta ima nože, ki snov (npr. meso ali zele¬ njavo) razrežejo na manjše kose. Za nekatera živila uporabljamo posebne nože, na primer nož za trdo kuhana jajca. Pri rezanju se snov večinoma tudi na videz ne spremeni. Čez čas se neka¬ tera narezana živila, na primer sadje, ki ni več zaščiteno z lupino, spreme¬ ni, ker nekatere snovi v njem reagi¬ rajo s kisikom iz zraka. Spremembe lahko povzroča tudi sončna svetloba. Trde snovi (sladkor, kava, star kruh, orehi, lešniki, različna semena ...) lahko drobimo ali meljemo. Za drob¬ ljenje uporabljamo terilnice ali mož- narje, za mletje pa različne mline. Ti so lahko ročni (mlinček za poper) ali električni (mlinček za kavo). Neke vrste mlin je tudi ribežen. Iz večjega kosa naribamo manjše delce snovi. Pri mletju in ribanju se snov na videz spremeni. Predvsem se spremeni barva (sladkorna sipa je bolj bela kot kristalni sladkor) in včasih tudi vonj. Zaradi večje povr¬ šine, ki nastane pri mletju, postane vonj intenzivnejši. Mehke snovi, na primer kuhan krom¬ pir, preoblikujemo s pretlačevanjem. Za to uporabljamo različne pripo¬ močke, ki so lahko zelo preprosti, ali pa manjše strojčke. Pri pretlačevanju se snov ne spreme¬ ni, spremeni se lahko le njen videz. Tako kot pri mletju tudi pri pretla¬ čevanju postane snov enotne barve, poveča pa se intenziteta vonja snovi. Ločevanje Naj preprostejše ločevanje je prebi¬ ranje. S tem postopkom ločujemo na primer zdrava semena fižola od drugih ali zdrave liste solate od ove¬ nelih in nagnitih. Pri kuhinjskih opra¬ vilih običajno razvrščamo - ločujemo po eni spremenljivki: zdrave liste solate od nezdravih, trdno od netrd- nega, topno od netopnega ... Suhe zmesi ločujemo tudi z veja- njem. Luščine arašidov od semen LETNIK 10 / ŠT. i / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 33 RAZLAGA K STENSKI SLIKI ali plodove borovnic od listov ločimo tako, da jih odpihnemo. Sejanje je ločevanje suhih zmesi po velikosti delcev. Zanj uporabljamo sita. Pri sejanju moke padejo skozi sito drobna zrna moke, večje gru¬ dice sprijetih zrn pa ostanejo na situ. Sejanje je delno tudi mešanje. Ker se je pri sejanju med zrna pomešal zrak, je kupček moke pod sitom rah¬ lejši kot nepresejana moka. Trdne zmesi lahko ločujemo z vodo. To se dogaja pri pranju zelenjave. Ko zelenjavo namočimo v vodi, se grude prsti razpustijo in potonejo, iz vode poberemo razmeroma čisto zelenjavo. Tekočo zmes trdnih delcev in tekoči¬ ne ločimo z odlivanjem ali preceja¬ njem. Uporabljamo različna cedila. Kosi živil ostanejo na cedilu, voda pa odteče skozi luknje. Cim manjši so trdni delci, pomešani s tekočino, tem finejše mora biti cedilo. Zato se cedilo za čaj razlikuje od cedila za solato. Precejanje poteka tudi pri ožemanju v ožemalniku. Pri tem ločujemo sok iz plodov od njihovega trdnega dela. Če so trdni delci v tekočini zelo majhni (take zmesi imenujemo suspenzije), jih ločujemo s filtrira¬ njem. Tako na primer filtriramo kavo skozi papirnati filter. Namesto papir¬ natih filtrov lahko uporabljamo tka¬ nine, na primer za ločevanje skute od sirotke. Tudi centrifugiranje je način loče¬ vanja, ki ga uporabljamo v kuhinji. Obstajajo centrifuge za solato, s ka¬ terimi jo bolje ločimo od vode kot z odcejanjem. MERJENJE IN MEŠANJE Merjenje prostornin Tekočinam, sipkim snovem in zrnju merimo prostornino. Pri tem velja, manjši ko so delci, natančnejša je izmerjena prostornina. Prostornino snovi merimo v merilnih posodah, ki imajo na steni označene vredno¬ sti. Te so lahko označene v prostor- ninskih merah (ml ali cm 3 ), lahko pa imajo za posamezne snovi prostor¬ nino spremenjeno kar v težo in so na merilni lestvici označeni grami. Pri presipanju trdnih snovi v merilno posodo nastane kupček. Za čim natančnejše merjenje moramo kupček zravnati, zato gospodinje posode tresejo, preden odmerijo prostornino. V kuhinji pogosto merimo prostornine snovi tudi z nestandardnimi enotami: skode¬ lica, žlica, čajna žlica ... Tehtanje V kuhinjah najdemo najrazličnejše tehtnice, od takih z dvema skode¬ lama in utežmi, z eno samo premi¬ kajočo se utežjo do sodobne elek¬ tronske tehtnice, kjer maso kar odčitamo. Za otroke so vsekakor zanimivejše tehtnice z utežmi, pri katerih resnično tehtajo in primer¬ jajo maso snovi z maso uteži. Mešanje kot priprava zmesi Najpreprostejše mešanje je mešanje različnih drobnih trdnih snovi. Za pripravo mislijev v posodi pomešamo različne kosmiče, semena, rozine in še kaj v enako¬ merno zmes. Za to uporabimo žlico (kuhalnico) ali par žlic, s katerimi sestavine dobro premešamo. Taka trdna zmes je tudi zmes sladkorja in cimeta ali zmes različnih posuše¬ nih dišavnic. Pri mešanju živil z vodo ali z zmesmi, v katerih prevladuje voda, na primer kava, lahko nastanejo raztopine, suspenzije in emulzije. Raztopine dobimo, ko sladkor raztapljamo v čaju ali sol v juhi. Suspenzija je na primer skodelica kakava, kjer so drobni trdni delci kakava pomešani z vodo. Emulzija je mešanica olja in kisa za solatno polivko. Za te zmesi običajno ne potrebujemo posebnih priprav in je žlica za meša¬ nje dovolj. Za temeljitejša mešanja pa lahko uporabimo manjše elek¬ trične mešalnike. Mešanje z zrakom imenujemo stepa¬ nje. Stepamo jajčni beljak, smetano in razne kreme. Pri stepanju v teko¬ čo zmes vmešavamo zrak. Tako zmes imenujemo pena. Pri stepanju jajč¬ nega beljaka in smetane se začetna tekoča zmes spremeni v trdno. Za ročno stepanje uporabljamo 34 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 10 / št. i / jesen 2005 RAZLAGA K STENSKI SLIKI metlice, za strojno pa električne me¬ šalnike z metlicami za stepanje. Pri žvrkljanju dobimo iz različnih sestavin, od katerih mora biti vsaj ena tekoča, gladko tekočo zmes. Žvrkljamo na primer jajca, pri tem se rumenjak in beljak pomešata v gladko zmes. Za žvrkljanje uporab¬ ljamo lahko vilice ali metlice. Goste tekoče zmesi pripravljamo z vmešavanjem. Pri pripravi šodoja v jajce vmešavamo sladkor. Vmeša¬ vanje lahko opravimo ročno z žlico ali metlico, ali pa strojno z električ¬ nim mešalnikom. Trdne zmesi, na primer testo, pripra¬ vimo z gnetenjem in valjanjem. Gnetemo z rokami ali z električnim mešalnikom z ročkami za gnetenje, valjamo pa s kuhinjskim valjarjem. Večino jedi, ki jih pripravimo v kuhi¬ nji, ne moremo uvrstiti v eno samo vrsto zmesi. Tako je že v skledi solate zmes trdnih snovi (zmes različne zelenjave), raztopina (sol se raztopi v vodi ali kisu) in emulzija (olje se delno pomeša z vodo ali s kisom v emulzijo). V testu za kruh imamo zmes moke in tekočine (gosta pasta), v kateri se raztopi sol (raztopina). Delno se teko¬ čina pomeša z maščobo in nastane emulzija, ki s kvasom tvori suspen¬ zijo. Pri vzhajanju testa zaradi nasta¬ jajočih plinov nastane pena. SPREMINJANJE SNOVI S SEGREVANJEM V vsakdanjem govoru pomeni kuha¬ nje pripravo hrane s segrevanjem. Ko kuhamo, damo nekaj v lonec, tega postavimo na štedilnik in segre¬ vamo. Večkrat govorimo o kuhanju tudi kot o pripravi hrane, ne glede na postopek. Strokovno je kuhanje eden od postopkov toplotne prede¬ lave živil v vodi ali v vodni pari. Pri kuhanju se snovi spremenijo zaradi segrevanja in zaradi raztaplja¬ nja v vodi. Mnoge spremembe lahko opazimo. Beljakovine zakrknejo, škrob nabrekne, mnoga živila se pri kuhanju zmehčajo, spremenita se njihova barva in vonj. Včasih kuha¬ mo zato, da živilu spremenimo last¬ nost. S kuhanjem postane krompir mehak in užiten. Vodo, v kateri se je krompir kuhal, pa odlijemo. V drugih primerih pa je lahko raztopina, ki nastane po kuhanju, tudi uporabna. V njej so snovi, ki so se izločile iz ži¬ vil. Take raztopine so na primer juhe. Ker so kovine dobri prevodniki toplote, uporabljamo za kuhanje predvsem kovinsko posodo. Posoda je lahko iz jekla, prevlečenega z emaj¬ lom, iz nerjavečega jekla, iz litega železa in iz aluminija. Bakreno posodo danes redkeje uporabljamo, ta mora imeti zaradi strupenosti bakra notranjo prevleko iz kositra. Temperatura kuhanja je približno 100°C, razen pri ekonom loncih, kjer je zaradi višjega tlaka tudi tempera¬ tura lahko višja. Dušenje je kuhanje živil s segreva¬ njem v tekočini, ki se pri segrevanju izloči iz živil samih, ali pa segrevanje v manjši količini vode. Pri dušenju živil pogosto dodamo tudi maščobo. Pečenje je spreminjanje živil s segre¬ vanjem v olju ali v vročem zraku, naj¬ večkrat pa v kombinaciji obojega. Med pečenje uvrščamo poleg peče¬ nja v pečici tudi cvrenje in pečenje na žaru. Pri pečenju je temperatura, pri kateri se spreminjajo živila, precej višja kot pri kuhanju. Višja je lahko, ker imajo maščobe višja vrelišča kot voda, pa tudi zato, ker zrak lahko segrejemo do poljub¬ ne temperature, medtem ko vode ne moremo. Vodo v odprti posodi lahko segrejemo le do temperature vrelišča. Tako ima kuhanje eno samo najvišjo temperaturo (100°C), tempe¬ raturo za pečenje pa lahko izbiramo. Električne pečice lahko segrejemo do 250°C ali celo do 300°C. Posoda za pečenje je lahko kovinska, keramična in steklena. Keramika in steklo sta slabša prevodnika toplote kot kovine, zato se keramična in ste¬ klena posoda dlje časa segrevata in ohlajata, kar je lahko včasih tudi prednost. Kje vse lahko uporabimo »kuhinjo« v kurikulu za spoznavanje okolja in kurikulu za naravoslovje in tehniko? Cilji pri spoznavanju okolja in pri¬ meri dejavnosti: 1. razred Otroci: • znajo pripraviti napitek in pre¬ prosto jed (priprava limonade in sadne solate ali obloženega kruhka) • odkrivajo in določajo lastnosti snovi in teles (moka je razsuta, je v vrečki, je iz drobnih zrnc; jabolko je okroglo, jabolka lahko štejem ...) LETNIK 10 / ŠT. i / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 35 RAZLAGA K STENSKI SLIKI • znajo opisati telo ali snov z nekaj lastnostmi, razvrstiti telesa in snovi po eni spremenljivki (raz¬ vrščanje živil po stanju, po poso¬ dah, v katerih jih hranimo, po velikosti delcev ...) • preoblikujejo z gnetenjem, valja¬ njem in rezanjem (mesenje in oblikovanje iz testa) • spoznavajo lastnosti tekočin (pretakanje različno gostih tekočin, mešanje tekočin ...) • znajo prelivati tekočine in našteti glagole, povezane z dejavnostmi s tekočinami (nalivanje z lijem, dolivanje, prilivanje, odlivanje, polivanje ...) • povezujejo lastnosti gradiva in načine obdelave (jabolko re¬ žemo, ribamo, lupimo; sladkor drobimo, meljemo ...) • uporabljajo orodja, pripomočke in postopke za obdelavo gradiva (kuhinjsko orodje in njegova uporaba) • vedo, da se je za delo treba pri¬ praviti in po delu pospraviti (upo¬ raba predpasnika, umivanje rok, pospravljanje in pomivanje ...) 2 . razred Otroci: • spoznavajo, da hrana vsebuje snovi, nujno potrebne za gibanje, rast in pravilno delovanje telesa (razvrščanje živil po funkciji) • spoznavajo snovi v različnih agre¬ gatnih stanjih (snovi v kuhinji - tekočine, sipke snovi, kreme, trdne snovi...) • vedo, da sta led in sneg voda v trdni obliki, da iz snega in ledu dobimo tekočo vodo, da voda lahko zamrzne (uporaba ledu iz hladilnika) • opisujejo in določajo lastnosti snovi (snovi v kuhinji) • spoznavajo postopke za ločevanje trdnih zmesi (prebiranje, sejanje, vejanje, odcejanje) • znajo izvesti in opisati ločevanje s sejanjem (sejanje, precejanje, filtriranje) • razumejo, da je velikost luknjic kriterij za ločevanje pri sejanju (sejanje) • iz snovi oblikujejo telesa (obliko¬ vanje iz testa) • uporabljajo različno gradivo, orodje in obdelovalne postopke (kuhinjsko orodje in postopki) • za delo se pripravijo in po delu pospravijo (uporaba zaščitnih oblek, pripravljanje delovne povr¬ šine, pospravljanje ...) • vedo, da pri delu nastanejo odpadki, za katere je treba po¬ skrbeti (ločevanje gospodinjskih odpadkov) 3. razred Otroci: • spoznavajo lastnosti zraka (stepa¬ nje beljaka in smetane) • vedo, da je zrak povsod okoli nas (opazovanje mehurčkov zraka iz potopljenih suhih živil - skorja kruha) • spoznajo izhlapevanje vode iz raz¬ ličnih snovi in površin (sušenje zelišč, gob in sadja) • spoznavajo spreminjanje snovi pri segrevanju (kuhanje - trdo kuhano jajce) • opisujejo lastnosti snovi pred segrevanjem in po njem (kuhanje in pečenje) • napovedujejo spremembo last¬ nosti snovi po segrevanju in ponovnem ohlajanju (segrevanje in ohlajanje masla, mleka, jajca, hrenovke ...) • spoznavajo spreminjanje snovi na zraku, sončni svetlobi in v vodi (sušenje zelišč, gob in sadja, raz¬ tapljanje soli, sladkorja, napitkov v prahu ...) • uporabljajo različno gradivo, orodje in obdelovalne postopke (testo, lepilo iz moke, kuhinjsko orodje in pripomočki) 36 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik io / št. 1 / jesen 2005 • vedo, da pri delu nastanejo odpadki, za katere je treba po¬ skrbeti (ločevanje gospodinjskih odpadkov) Cilji pri naravoslovju in tehniki in pri¬ meri dejavnosti: 4. razred Otroci: • pri pretakanju spoznavajo viskoz¬ nost kapljevin (pretakanje olja, medu, vode, detergenta ...) • razvrščajo snovi po gnetljivosti, stisljivosti, trdoti in gostoti (primerjanje različnih živil in izdelkov: testa, testenin, surove¬ ga in kuhanega krompirja, tehta¬ nje enakih prostornin različnih snovi in sklepanje na gostoto ...) • spoznavajo snovi po načinu pre¬ oblikovanja (primerjanje preobli¬ kovanja testa in surovega krompirja) • o lastnosti snovi sklepajo iz poskusov (ugotavljanje topnosti različnih živil s poskusom) • razumejo zrnate snovi kot model kapljevine (polnjenje in praznje¬ nje posod za kapljevine z zrna¬ timi snovmi, kot so riž, proso, kosmiči, rozine, fižol) • poskušajo sipkost zrnatih snovi (presipanje riža, prosa, kosmičev, rozin, fižola) • spoznajo, da je mogoče zmes lo¬ čiti na različne načine (prebiranje, sejanje, vejanje, precejanje, use¬ danje, filtriranje, centrifugiranje) • razumejo vpliv segrevanja in ohla¬ janja pri različnih snoveh (segre¬ vanje in ohlajanje masla, slanine, vode, jajca, sladkorja, soli...) • spoznajo litje - oblikovanje z vli¬ vanjem (polnjenje testa v model¬ čke in peka) • izkustveno ugotovijo, da je trd¬ nost izdelkov odvisna od razmerij med sestavinami (gnetenje testa v različnih razmerjih med moko in vodo) RAZLAGA K STENSKI SLIKI 5. razred Otroci: • iz izkušenj povzamejo, da vsako telo zavzema prostor, da gre v posodo z večjo prostornino tudi več snovi (shranjevanje zapa¬ kiranih živil, razsutih živil in teko¬ čin v različne posode) • znajo primerjati prostornine teles različnih oblik (primerjanje pros¬ tornine različnega sadja in zele¬ njave, uporaba kuhinjskih meril¬ nih posod) • spoznajo, da se pri gnetenju, pre- sipanju in prelivanju ohranja prostornina snovi (oblikovanje različnih izdelkov iz kepe testa, presipanje v različne posode, prelivanje v posode različnih velikosti in oblik) • naštejejo posode za shranjevanje različnih snovi (posode, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu) • poznajo pomen embalaže za shranjevanje snovi in jo vredno¬ tijo z ekološkega vidika (primer¬ janje embalaže za tekočine in za sipke snovi, razvrščanje odpadne embalaže, spoznavanje znakov za recikliranje) • spoznajo, da gre v posodo več snovi, če snov stlačimo, zgostimo • spoznajo različne načine shra¬ njevanja snovi (različni načini shranjevanja živil, shranjevanje v posode, zavijanje, priprave za shranjevanje, npr. sušenje, kon¬ zerviranje, vkuhavanje ...) • spoznajo gostoto snovi (primerja¬ nje različnih tekočin po gostoti z mešanjem tekočin) • vedo, da telesa, ki tonejo, izpod¬ rivajo tekočino navzgor (primer¬ janje prostornine različnega sadja in zelenjave, uporaba kuhinjskih merilnih posod) • vedo, da telesa potonejo zaradi teže, če so gostejša od tekočine (ugotavljanje plovnosti sadja in zelenjave, jajc ...) • spoznajo vodo kot topilo (ugotav¬ ljanje topnosti živil) • spoznajo pojme topilo, topljenec, raztopina (ugotavljanje topnosti živil) • ugotovijo, da se v vodi raztopi le omejena količina snovi, nekatere pa se v vodi ne topijo (pripravlja¬ nje nasičenih raztopin sladkorja in soli) Literatura: Antič, M. in drugi: Okolje in jaz 1, priročnik za učitelja. Modrijan, Ljubljana, 2000 Antič, M. in drugi: Okolje in jaz 2, priročnik za učitelja, Modrijan, Ljubljana, 2001 Antič, M. in drugi: Okolje in jaz 3, priročnik za učitelja. Modrijan, Ljubljana, 2002 Krnel, D. in drugi: Od mravlje do sonca 1, priročnik za učitelja. Modrijan, Ljubljana, 2002 Krnel, D. in drugi: Od mravlje do sonca 2, priročnik za učitelja, Modrijan, Ljubljana, 2003 Grum, A., Levstek, P.: Kuharstvo, DZS, Ljubljana, 1986 VeliKo jedi je pripravljenih za ulivanje Sete po tem. Ko jih »Kuhamo ah spečemo. NeKatere jedi lahko uživamo Kar surove. Pripravljene sestavine zmešamo, \j. jih vmešavamo, gnetemo, stepamo ... V vetini jedeh so različne sestavine. Ki jih moramo najprej pripraviti. Naravoslovje pri Kuhanju Ker lahKo »novi v marših Kosih bolje pomešamo med seboj, sestavine režemo. »eKjjamo. mečemo, ribamo, drobimo ... LETNIK 10 / ŠT. 1 / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 37 IZ ZALOZB Zbirka Svet narave ŽIVLJENJE NA OBALI • Avtorica: Barbara Taylor • Prevod: Jana Kus • Založba Grlica • Ljubljana, 2004 • 33 strani Zbirka Svet narave ŽIVLJENJE V GOZDU • Avtorica: Barbara Taylor • Prevod:Al Vrezec • Založba Grlica • Ljubljana, 2004 • 33 strani Slovenci imamo morje zelo blizu, zato ga večina tudi pozna, vendar se morja in obale na Zemlji med seboj zelo razlikujejo. Imajo pa tudi mnogo skupnega. To dokazuje knjiga z naslo¬ vom Življenje na obali, ki predstavlja različne obale sveta in njihove posebnosti. V njej izvemo, s kakšnimi izzivi se sreču¬ jejo živa bitja na obalah, kakšne so prilagoditve živali in rastlin na življenje v pasu plimovanja, ter spoznamo skrivnostno živ¬ ljenje v skalnih lužah in peščenih sipinah, življenje in delo ljudi, ki naseljujejo obalna območja, ter njihovo sobivanje z živalmi in rastlinami, pa tudi, kako lahko zavarujemo obale. Posamezna poglavja razvrščena na dveh straneh. Del besedila, napisan z večjimi črkami, je splošni opis in se nanaša nepo¬ sredno na naslov poglavja, del z manjšimi črkami pa pojas¬ njuje posamezne fotografije. Fotografije in pripadajoče bese¬ dilo pa niso, kot bi pričakovali, konkretnejša predstavitev osnovnega besedila, ampak dodatna vsebina, včasih samo posredno povezana z naslovom. V prvem poglavju je uvod v vsebino in predstavitev posebnosti življenjskega prostora, za katerega je značilno plimovanje, ter opisana raznolikost obal (kamnite, peščene in, v enem od naslednjih poglavij, tudi koralne obale). Nato se knjiga posveti življenju rastlin in živali v posameznih delih obale: peščenih sipinah, skalnih lužah, pečinah, izlivih rek v morja in mangro- vah. Vedenje živali je predstavljeno v posebnih poglavjih: Ple¬ nilci in plen, Obramba, Gnezda, jajca in mladiči. Zadnji dve poglavji sta namenjeni predstavitvi življenja ljudi na obalah in varstvu obalnega pasu. Na koncu knjige najdemo v po¬ glavju Dodatne informacije naslove organizacij, ki proučujejo življenje na obalah in skrbijo za varstvo obalnega pasu. V knjigi izvemo veliko zanimivosti in posebnosti o življenju na obali, morda celo preveč, saj tako bralcu ostajajo v spominu predvsem »razmetani podatki«. Na strani 12 je zelo dobro opisan ekosistem skalnih luž na kamnitih obalah, zlasti raven kisika in ogljikovega dioksida ponoči. Čeprav gre za navidez zelo strokovno besedilo, pa je ta vsebina temeljna za razume¬ vanje delovanja sveta, ne le na obali, ampak v kateremkoli ekosistemu na Zemlji. V knjigi najdemo tudi nekatere pomanjkljivosti. Na strani 8 se besedilo sklicuje na školjko, v resnici pa je blatarka polž, kar je razvidno tudi iz fotografije. Na strani 9 se ne ujemata bese¬ dilo in fotografija oziroma ilustracija (besedilo ob fotografiji bi morali zamenjati z besedilom, ki je ob skici). Malo verjeten je podatek na strani 10, da rastejo na peščenih sipinah orhi¬ deje. Na strani 13 je ob fotografiji morske zvezde naslov »STAR TURN«. Očitno gre za tehnično napako. Knjiga ima kakovostne fotografije, še posebej simpatična je naslovna, na kateri ima mormon v kljunu celo »porcijo« rib. Knjiga Življenje v gozdu predstavlja najrazličnejše tipe gozdov, ki jih najdemo na Zemlji, in ne le nam najbolj znane listnate, iglaste in mešane gozdove. Tako spoznamo, da na Kitajskem in Japonskem uspevajo bambusovi gozdovi, da rastejo v Avstraliji evkaliptovi gozdovi, da najdemo v Čilu gozdove aravkarij, katerih predniki so živeli v času dinozavrov, in spoznamo ogromno razsežnost sklenjenih sestojev iglastih gozdov severne poloble. Kljub obsežni predstavitvi in naslovu poglavja Gozdovi sveta, pa ni nikjer predstavljen tropski deževni gozd. Tudi na zemljevidu sta predstavljena le iglasti in listnati gozd, tako da lahko dobimo vtis, kot da velik del Zem¬ ljinega površja nima gozdov. Taka enostranska predstavitev je zato zavajajoča. Mimogrede: v legendi ni preveden izraz »key«. V prvem poglavju so splošni podatki o gozdu in povsem kon¬ kretni podatki o nekaterih gozdnih živalih. Kaj je vplivalo na izbor teh živali, nisem uspela ugotoviti. V naslednjih poglavjih so podrobneje predstavljeni naslednji tipi gozdov: iglasti gozdovi, gozdovi sekvoj, listnati gozdovi (ti so predstavljeni na štirih straneh in ne le na dveh, kot je običajno za druge tipe gozdov) in evkaliptovi gozdovi. Sledijo poglavja, v katerih se podrobneje seznanimo z živalmi, in sicer z odnosom med plenom in plenilcem (mimogrede: le dvakrat so v knjigi ome¬ njeni sovražniki, sicer pa je prevajalec korektno uporabljal izraz plen), spoznamo najrazličnejše načine obrambe živali, ve¬ denje nočnih živali, različne načine dvorjenja, skrbi za zarod in prednosti življenja v socialnih skupinah. Na koncu sta poglavji Ljudje in gozdovi ter Varstvo gozdov. Struktura vseh knjig iz zbirke Svet narave je dobra, še posebej, ker je predstavljena tolikšna pestrost življenja na Zemlji. Na koncu knjige so objav¬ ljeni naslovi nekaterih organizacij, ki proučujejo gozdove in skrbijo za njihovo zaščito. Navedenih je sedem slovenskih naslovov, od tega trije internetni, in le en tuji (National Geographic). V knjigi najdemo tudi nekaj pomanjkljivosti. Dve sem že ome¬ nila, na strani 5 pa je zelo nejasno razloženo, kaj povzroča »nemalo preglavic orjaškemu pandi«. Fotografija na naslovnici je zelo privlačna, žal pa nikjer ne moremo prebrati, katera žival je na njej. Omenila bi še eno pomanjkljivost celotne zbirke, namreč to, da so prevajalci navedeni le v rubriki »Zahvale«. Darja Skribe - Dimeč 38 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 10 / št. i / jesen 2005 Rubriko ureja Nikolaj Pečenko RAČUNALNIŠKI MOLJ The Electric Pickle A fu-fetched exaniple of a non- ohmic rasistov is the electric pickle. A considerable amount of light can be obiained by connecting ordinary household 120 volt AC voltage across a pickle. After the pickling process, there are Na* and Cl- ions present. | The standard explanation is that the , electric current exci»es the sodiunt I ions, producing light similar to that of a sodium lamp . Currents in ionic Solutions are often not linearlv proportional to the applied voltege. When Ohm's law is used with ordinarv carbon resistors, the ratio of voltage to current is constant, but the variation in light output suggests that this is not the čase with the electric pickle. Kuhinjska kemija www.chatham.edu/PTI/Kitchen_Chem/abstract_page.htm Vsaka kuhinja je, če nanjo namesto s kuharsko-gospodinjskimi očmi pogledamo z naravoslovnimi, zani¬ miv laboratorij, v katerem se lahko naučimo marsičesa. Le s pravega konca se moramo lotiti stvari in vedeti, kaj pravzaprav počnemo. Kakor vedno si tudi v tem primeru lahko pomagamo s spletom, v kate¬ rem najdemo veliko zanimivih zamisli in napotkov za »kuhinjske« poskuse. Eno zanimivejših tovrstnih spletnih strani imajo na spletišču pittsburškega učiteljskega inštituta, kjer naj¬ demo veliko zamisli o uporabi vsakdanjih kuharskih postopkov in snovi, ki jih najdemo v večini kuhinj, pri pouku naravoslovja. Spletna stran je namenjena učiteljicam in učiteljem, katerim ponuja podrobno opisane in razložene zani¬ mive poskuse, skupaj s kemijsko-fizikalnim ozadjem ter pedagoškim pristopom. V enem od njih na pri¬ mer primerjamo različne snovi za vzhajanje testa (pecilni prašek, kvas, jedilno sodo...), v drugem posku¬ šamo ugotoviti, zakaj poka pokovka, v tretjem ugotavljamo, katere tekočine se med seboj mešajo... Pozabili niso niti na zdravo prehrano, različne nevarnosti, ki na nas prežijo v kuhinji, od plinskih štedilni¬ kov do pokvarjene hrane, tu pa najdemo tudi številne povezave do drugih zanimivih spletišč. Skratka, obvezna postaja za vse, ki bi radi kuhinjo od časa do časa spremenili v laboratorij. Užitni (in neužitni) poskusi www.madsci.org/experiments/ Opise številnih zanimivih kuhinjskih poskusov, od katerih lahko nekatere na koncu celo pojemo, najdemo na spletni strani Mad Labs. Tu recimo izvemo, kako iz limone ali krompirja naredimo enostavno baterijo, s katero lahko prižgemo majhno žarnico, ali kako naredimo vulkan iz jedilne sode in kisa. Tu bomo našli tudi navodila za izdelavo mila in izvedeli, kako narediti čim večje milne mehurčke. S pivnikom in barva¬ stimi bonboni lahko predstavimo kromatografijo, z ovsenimi kosmiči, kosom pleksi stekla in volnenim puloverjem statično elektriko, s tanko rezino sira tektonske razpoke... Rdeče zelje in raketni zamašek pbskids.org/zoom/games/kitchenchemistry/virtual-start.html Kuhinja kot kemijski laboratorij je zanimiva zato, ker lahko v njej naredimo marsikateri poskus, v spletu pa smo našli tudi navidezno kuhinjo, v kateri lahko naredimo par poskusov, ne da bi si morali zavihati rokave in umazati roke. Uporabno, kadar v kuhinji poskusa iz tega ali onega razloga ne moremo nare¬ diti, še bolj pa kot priprava za pravi poskus. Spletna stran je zanimiva tudi zato, ker otroci napotkov za izvedbo poskusa ne dobijo v obliki »kuhar¬ skega recepta«, kakor je to vse prevečkrat v navadi, ampak se morajo v enostavni računalniški igrici (ki je žal le v angleščini) pravzaprav sami dokopati do njih. V prvem poskusu uporabimo sok rdečega zelja kot indikator kislosti in bazičnosti različnih snovi, ki jih najdemo v kuhinji. V drugem poskusu poskušamo z jedilno sodo in z različnimi tekočinami iz steklenice izstreliti plutovinast zamašek. Na koncu je treba oba poskusa povezati in ugotoviti, da se plin, ki izstreli zamašek, sprošča le, če damo sodo v kislo tekočino. Kuhinjska kemija pri Debeli raci www. chemsoc. org/networks/learnnet/kitchenchemistry/ Zanimivo spletno stran smo odkrili na spletišču britanskega kraljevega kemijskega društva, kjer nam skrivnosti kemije in kulinarike razkriva mojster Heston Blumenthal iz ene najboljših angleških restavracij, Debele race. Mojster slovi po znanstvenem pristopu h kulinariki in nekaterih najbolj neobičajnih receptih in postopkih, na primer sladoledni šunki z jajcem, ohlajeni v tekočem dušiku. Spletna stran je sicer predvsem dodatek zelo zanimivi knjigi Kuhinjska kemija (Kitchen Chemistry), a jo lahko uporabimo tudi samostojno, saj je opisanih več zanimivih poskusov. V enem na primer skušamo dognati, zakaj naj bi pravzaprav solili vodo, v kateri kuhamo zelenjavo, na primer stročji fižol. Možne so štiri razlage - da zelenjava ohrani barvo, da se zviša temperatura vrelišča in tako hitreje skuha, da se pre¬ hitro ne razkuha ali da ima boljši okus. Učenci lahko vse štiri hipoteze sami preizkusijo. Zelenjavo skuhajo v navadni in soljeni vodi ter ugotovijo, v kateri se skuha (in razkuha) prej, nato pa skušajo, ne da bi vedeli, katera zelenjava seje kuhala v kateri vodi, ugotoviti, ali jo lahko ločijo po barvi ali okusu. Od krušne kemije do svetleče kumare Splet je največja zakladnica znanja in v njem seveda najdemo še številne druge spletne strani, tako ali drugače povezane s kuhinjskim naravoslovjem. S kemijo in fiziko vsakdanje peke kruha se na primer ukvarjajo na naslovu www.ktca.org/newtons/12/bread.html. Na naslovu www.foodsci.uoguelph.ca/ /dairyedu/f indsci.html si lahko ogledate, česa se lahko naučimo na primeru izdelave sladoleda (o mešanju snovi, emulzijah, koloidih, spremembah snovi, zmrzovanju...). Opise zanimivih kuhinjskih poskusov, primerne tudi za šolarje v prvih razredih, najdemo še na naslovih personal.cfw.com/' rollinso/SciFood.html in www.eduweb.vic.gov.au/sofweb/science/sampleprogram/ /early/modse/kitchen. Zanimiva je tudi spletna stran chemistry.about.com/od/foodcookingchemistry/, kjer najdemo veliko uporabnih spletnih naslovov, povezanih s kemijo v kuhinji. Za konec pa omenimo še zanimiv poskus s svetlečo kumaro, o katerem si lahko več preberete na naslovu ygraine.membrane.com/hubris/notes/electric_pickle.html, kjer si lahko, če se vam zdi, da se z elektriko v razredu ne bi radi igrali, ogledate tudi videoposnetke poskusa. LETNIK 10 / ŠT. 1 / JESEN 2005 NARAVOSLOVNA SOLNICA 39 Ali moka v vodi potone, kako so sestavljeni bonboni, iz česa napihamo največje mehurčke, katera tkanina je najboljša za dežnik ..., so vprašanja, na katera lahko otroci sami poiščejo odgovore. Sol, sladkor, mivka, zemeljska prst, kamnine in druge snovi, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju, postanejo v priročniku uporabni in zabavni pomočniki pri zgodnjem spoznavanju zanimivega sveta naravoslovja. Predlagane dejavnosti so načrtovane tako, da spodbujajo otroško vedoželjnost in jo vodijo v smeri iskanega odgovora. Pri tem otroci ne odkrijejo le odgovora, ampak spoznavajo tudi pot do rešitve problema. Prav spoznanje, da na vprašanje lahko sami odgovorimo, tako da izvedemo poskus, je eno od prvih velikih odkritij, ki otroke še dodatno motivira. Naročila: Modrijan založba, Poljanska 15,1000 Ljubljana tel.: (01)236 46 00, faks: (01) 236 46 01, www.modrijan.si Modrijan I . I I .-L .1». ■»—■E Pri pripravi uporabljamo postopke lotevanja: prebiranje, sejanje, ožemanje ... Ker lahKo snovi v manjših Kosih bolje pomešamo med seboj, sestavine režemo, seKljamo meljemo, ribamo, drobimo ... Naravoslov V večini jedeh so različne sestavine. Kijih moramo najprej pripraviti. Preden sestavine zmešamo jih stehtamo ali zmerimo njihovo prostornino. VeliKo jedi je pripravljenih za uživanje šele po tem. Ko jih sKuhamo ali spečemo. • ■'*. 5SK' - ■ • VV'” - ' ; ' % mm .1 ■ v '• ; > • ■ ' 1“ ' \V"J 1 mm ' i ! m, NeKatere jedi lahKo uživamo Kar surove. Pripravljene sestavine zmešamo, tj. jih vmešavamo, gnetemo, stepamo ...