313
Naši dopisi.
V Gorici 25. sept. — V soboto večer so našli na Dunajski cesti tik pred mostom ob 8. uri vpokojenega majorja g. Lannius-a, 801etnega starčeka, ki je ondi blizo stanoval, poleg ceste ležečega — na smrt ranjenega. Sumi se, da je bil to roparsk napad, ker je manjkalo ranjencu ure in denarja. Umrl je o polnoči; danes je bii pogreb. — Prva poskušnja glede dohodkov našega novega pokritega trga za zelenjavo obeta dober vspeh. Prvih 13 dni od 4. do 16. t. m. je bilo oddanih prostorov 3601 (tedaj po 277 na dan); potegnili so za-nje skup 72 gold., tedaj po 5!/2 gold. na dan. Po tem takem se bo trg sam splačeval in ne bo prizadeval mestni blagajnici posebnih stroškov. — V Stračicah se je uni teden grozna nesreča zgodila. Strugarja Henr. Mozetiča je ujelo in raz me šarilo mašinsko kolo. — Zidanje novega f a r o v ž a je za^lpjOOH-gald. prevzel arhitekt gT Pelikan. Od teh 15.000gld. plača verski zalog 5000, meato 10.000 gld. — Kar se tiče volite v za deželni zbor, katere bodo ne — kakor mi je uni pot pero zašlo — prve dni oktobra, ampak novembra, se je že začel nekak ,,eri Diau"!*) in sicer glede na Tominski okraj — kakor nam zadnji ,,Slovenec" kaže.
GoreilSko 20. sept. — „Gemajndariei" (Nemci jo zovejo „Gemeinde-Zeitung"), ki menda s tako zvano j,Mohamedanko" trobi v en rog, se je zljubilo v svoji „Donnerstags Ausgabe Nr. 36 als tagliche Ausgabe Nr. 130" dne 7.   septembra  t. 1.   prezentirati   se   celo   naši
*) Glej poslednji (38.) list „Novic".                      Pis.
duhovščini.    Prišantala  je   šembrano   čudno   našemljena.   Precej na drugi strani se bere tole v originalu : „Sie nationctlen 2lgttattonen be$   fraimfdjen  SteruS  Ijabett  ben §oč)tt).   fturft^rjbtfdjof $ogaqar 311  fe^r   ernften   Utfafjregeht gebrangt. 9?aa)bem er foefcen on 30 kaplane con t^ren  ©teden entfernt unb &erfeLt Ijat, fyet§t e$ jeLt, er ftefc trn ©egriffe, nodj ttettere 9Ka^rege(ungen btefer 2Irt t>or$unel)men. 2Ctr beforgen — (to, kar zdaj sledi, je gotovo pisano le „ad captan-dam benevolentiam"   kaplanov,   da   bi ,,Gemeindarico" prijazno sprejeli v farovže) — baft fola)7 ein $orgeljen ntdjt Hog bet ben ©emetnben attgemetn ein btttereS Oefii^l fyert>orru* fen, fonbern aud) bte ©teOung ber „33erfet3ten" in tljren nenen (Semetnben ungemein   erfdjmeren   unb  baš 5lnfe^en   be8 ${eru$ iiBerljaupt ftarf fd^abtgen merbe.    2)te galjl bw  „33etreffenben" ift fyter mel ju gro§." — No, take bedarije se menda sodijo že same po sebi zadosti.   Mi smo dozdaj še vedno le culi in tudi iz lastne   skušnje vemo, da kolikor bolj se je   kdo   preganjal   zarad   svoje   iskrene   ljubezni   do naroda,   tolikanj   bolj   ga je   narod   ljubil in spoštoval. Živa priča   tega   nam  je   sedanji čas gosp. Klun.    On še ni bil nikdar po deželi in tudi zunaj dežele tolikanj spoštovan in ljubljen bodi-si od duhovskih ali svetovnih krogov kot sedaj ,   ko   liberalstvo svoj   Damoklov   meč nad njegovo  glavo drži.    (Glej Ljubljanski ,,Tagblatt", „N. fr. Presse" in druge Turške liste.) No, pa vsaj komur so možgani tako zavreli, da v Ljubljani za nadškofa ve, temu se ni čuditi, če tudi vse drugo narobe vidi in zgolj prismodije kvasi.    Naj  bi mi hoteli   govoriti ,   povedati  bi vedeli kaj   druzega,   pa resničnega.    Zato   se mu menda tudi dozdeva, „ba§ bte 3al)t *>er Setreffenbenmel $u grof}" , število „ber Setroffenen" pa mu je gotovo premajhno!    Nam niso motivi znani,   zarad katerih so se prestavili „bte betreffenben'';   to pa vemo,   da nekateri so sami   prosili   prestave.    Ce   pa ,,Gemeindarica" žuga še  z „u)ettere  2Kajjregelungen",   mora   že   svoje   studence imeti, iz katerih zajema svoja poročila, vsaj izrecno po-vdarja  „nationale  Agitationen  des krainischen   Clerus" in — volitve za deželni zbor bodo prihodnje leto! Ce je res, kar se po deželi govori, da bode knezoškof usta-voverni vladi o tem slučaji blizo  to,   kar je Vesteneck bil pri volitvah zbornice kupčijske, potem žuganje ,,Ge-majndarice" ni brez pomena.    Mi bi pa živo obžalovali to,   da   bi naš visi duhovni pastir s takim postopanjem sam vkrenil na isto pot, katere pri duhovščini ne odo-bruje, nočemo pa s tem segati v oblast, ki jo  pri prestavljanji duhovščine   škofije svoje škof ima. — Čuden se nam je zdel na zadnji strani ,,Gemajndarice" podpis: „2igentl?umer unb t>erantmortUd>er SRebafteur: L>r. 2H6ert 2Bte* ftnger."    Da bi   bil   to   bogoslovni doktor   in konzistori-jaini svetovalec dr. Albert Wiesinger ,   ne moremo verjeti; kajti on bi gotovo tacih bedarij v svoj list ne sprejel in tudi tacih dopiscev pri svojem časopisu ne trpel, še manj pa kaj tacega po farovžih si drznil vrivati kranjski duhovščini, ki jej enogksno kliče: apage satanas!
Iz Ribnice 23. sept. (Čitalnica; posta; letina.) Narodno življenje pri nas sicer še ni zaspalo in menda tudi ne bo, če Bog da, — zaspala pa je naša čitalnica. Zanimiv je vzrok njene smrti. V življenje sklicala se je večidel po prizadevanji vrle naše duhovščine, katera jej je bila tudi najizdatnejša podpora. Udov je imela tudi med tržani, ki so hodili pridno prebirat slovenske časnike, pl. titulo „gospodau , to je, uradniki, in kar za njimi leta, pa ni posebno marala zanjo in bi bila mnogo raje imela kako nemško ,,kazino". Morda bi si jo bili že tudi napravili, al vsaka reč stane denarja, tudi statve takega društva. Denar pa tudi nem-škutarjem ne gre nič kaj rad izpod palca; vrh tega se marsikaka reč ceneje dobi, če se kupi „pod roko4' in je vendar tako dobra, kakor nova. To je tudi Ribniški „gosp6diu na misel prišlo.    ,,Kaj , ko bi dobili pri v o-
314
lit v i čitalnico v pest in potem naredili iz nje — — kazino lu Tako so modrovali. „A1 kako dobiti večino, če nas je premalo ?u Modre glave pa tudi iznajdejo modre misli. ,,Sklenimo pri občnem zboru večo letno plačilo, potem bodo „kmetje" izstopili in tako bomo mi v večini in naredimo potem iz čitalnice, kakor se nam zdi." Al bivši tukajšnji kaplan nemčurjem štreno zmede. NehoteČ namreč prepustiti čitalnično lastnino za statvi nove kazine, poduči kmete, za kaj tu gre. Boljše, da se čitalnica razdre, nego da bi se spremenila v kazino; tedaj grč glasovati za razpuščenje društva, ne pa za povišanje letnine, katere bi „kmetje" ne plačevali. Tako se je tudi res zgodilo; občni zbor je z večino glasov sklenil razdor društva, premoženje, na katero posebno so nemškutarji merili , se je spravilo v denar in daroval ubogim šolskim otrokom. Zdaj nimamo čitalnice, pa tudi kazine ne. — Naj preidem od tega k naši pošti. Nek nov ministersk ukaz naš poštar tako tolmači, da za vsako pismo in vsak časnik mora se 1 kraje, davka odrajtovati. Al je ta krajcar za poštarja ali za pismo-noša, ne vem. Kakor se meni zdi, dotični ministerski ukaz določuje le to, da ima plačati tisti, kdor ima na pošti posebno predalo ali kdor zahteva, da se mu časniki na dom donašajo, neki določen znesek; kdor pa hodi po časnike sam ali pošilja po nje, mu ni treba nič plačevati. Naš poštar pa ukaz ministra tolmači tako, da vsak mora ali imeti posebno predalo na pošti za vse, kar nanj prihaja, ali pa mu pismonoša mora do-našati vse, tudi časnike na dom. Da bi kdo sam po-nje hodil, to mu je sicer po poštarjevi milostljivosti dovoljeno, a le tisti trenutek, ko začne on pošto izdajati. Tudi s tem nas pokori poštar, da, čeravno Ljubljanska in Kočevska pošta prihajate že opoldne, vendar poštar časnike, po katerih v tako važnem času kar hrepenimo, jame razpošiljati še le ob treh, ko se povsod, še celo v Ljubljani, časniki izdajajo že pol ure po prihodu pošt. Naj bo tedaj naš poštar priporočen c. k. poštnemu vodstvu ! Ce ta pritožba ne bo nič pomagala, bomo se obrnili naravnost v Trst. — Letina je pri nas jako slaba, posebno okoli Dolenje vasi in dalje proti Kočevji, kjer je voda vse zadušila. Edina turšica še ni pokončana, potrebuje pa nekoliko dni lepega vremena, da bo dozorela. Pred zimo že vse trepeta, kajti živeža ne bo ne za ljudi, ne za živino.
Iz Idrije 23. sept. = Se ni duha ne sluha, kako se reši upor protestantov zoper pravilne naše volitve, o katerem sem unidan „Novicam" poročal. Ne vemo še tedaj, kaj se huha. Res, da pod zemljo naši ljudje delajo in si kruh služijo, al državljani so vendar in želijo, da bi nad zemljo vživali svobodo, ne pa komande o državljanskih pravicah. Mi Idrijčani smo res vm^ra^kakem oziru pravi TVraje" naKranjskem. Rud: m k nas tudi pri nizi ceni živega srebra na Ieio in dan čistega dohodka državi donaša nad en milijon goTdi-narjev, rodovine rudokopov pa le siromaško živijo, največ od močnatih jedil in solate poleti, katero pozimi namestuje kislo zelje. Ni čuda tedaj, da je bolehavcev obilo, in zdaj se jim še hoče rudarski zdravnik vzeti! Samo to nas še tolaži, da se vendar utegne na višem mestu sprevideti potreba zdravnika za posebne razmere našega kraja , ki bi potem , ker tudi v okraji Logaškem ni okrajnega doktorja, moral cel6 zdravnika v Postojn1* iskati. Kranjska dežela je, kar se tiče doktorjev zdravilstva, kakor smo slišali iz obravnav deželnega zbora, v obče prav na slabem, odkar še vsak okraj nima svojega zdravnika, a zdaj se še nam hoče zdravnik vzeti, češ, da tudi v Pfibramu ga ne bo. Se li pa more Pfibram primerjati z našimi razmerami? Ko bi rudarska direkcija kaj srca imela za naš ubogi stan in ne bi prezrla dohodkov, ki jih državni blagajnici vsako
leto izkopljejo iz zemlje naši ljudje, ugovarjati bi morala na vso moč temu, da bi se Idrije vzelo, kar je imela odnekdaj. SL deželni zbor bi imel priliko, to iz humaniternega in finančnega obzira velevažno zadevo svetu razložiti in na Idrijo pozornost svojo obrniti. Naj bi to storil!
Dolensko 24. sept. —y — Pri nas bo vinska, kakor tudi druga letina, prav pičla. V vinogradih, kjer ni bilo slane, smo se več nadjali, kakor bo v resnici. — Tudi vino ne bo kaj prida, ker grozdje noče zoriti. Zato se pa vino še zdaj precej draži, ki dozdaj res ni imelo tukaj nobene prave cene. Zelje in repo so skoraj povsod gosenice, ki jih je čuda veliko, pokončale. Res, žalostna se nam kaže.
Iz Planin v Črnomaljskem okraji.   —  Pri volitvi 9.
dne t. m. je bil Jože Sterbenec za župana, Janez Sterbenec in Matija F i n k pa sta bila za svetovalca izvoljena.
Iz Ljubljane. — Banka »Slovenija" ima tedaj juter velevažni občni zbor. Da zbor more sklepčen bitiy mora v njem vsaj zastopanih biti 234 delnic. Likvidacijski odbor je vstregel naši želji v 37. listu razodeti in razglasil stan bankini, da ga delničarji že pred zborom na prevdarek v pregled imajo; isto tako dobijo tudi poročilo likvidacijskega odbora v roke. Glede na dotične §§. občne kupčijske postave in na pravila banke „Slovenijea ne more noben misleč delničar več omahovati, kako naj za svojo korist glasuje o predlogu likvidacijskega odbora zarad doplačila. V škodi, veliki škodi smo delničarji že dozdaj, — to, ža~ libog ! je bridka resnica; z doplačilom od likvidacijskega odbora nasvetovanih 30 gold. za akcijo se poškodujemo morebiti še za kaj več, morebiti pa tudi ne, če se ostro iztirjajo bankini dolžniki in dobro prodajo hiše njene ter se tako izvrši likvidacija. Ce pa bi nasproti po glasovanji za nedoplačilo se zavezala žila likvidaciji, potem pride banka na kan t in železna roka postave (konkursa) bo iztirjala od vsacega delničarja, kdor kaj ima, 90 gold. za akcijo. V zadnjem našem listu smo to stvar dokazali menda jasno dovoljr — Ne moremo si pa kaj, da ne bi pri tej priliki obžalovali zadnji čas nekako reserviranega postopanja „SL Gospodarja", in da častiti naš kolega, s katerim imamo „Novice" v zameni, ni verjel nam, ki smo koj po požaru Logaškem odkrili laž „Laibaeherice" in „Tagbl." o oni^/80.000 gold., ampak je to laž zopet v zadnjem listu svojim bralcem na mizo postavil. Tem^bolj pa se moremo čuditi našim dragim prijateljem na Stajarskem, da o nesrečnih zadevah banke ,,Slovenije" niso z nami složno postopali, ker so vendar o n i v Celji bili stvarniki banke ,,Slovenije" in so oni po večini svojih upravnih svetnikov osnovali jo ,,auf sq breiterBasis", ki je bila s tem, da je segla ,,in aller lerren Eancler" in se tako gizdavo izprva ustanovila", k]o r e rit n a^nesrečnih po-slednic.
—  (Iz seje deželnega odbora 23. sept.) V službo 2. nadpaznika v deželni prisilni delavnici se je sprejel sedanji paznik 1. razreda Jožef Dob n i k ar. — Predlogu pomnoženega krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se služba nadučitelja v Mengšu podeli sedanjemu učitelju Antonu Javoršeku v Mirni peči, je dež. odbor pritrdil, kakor tudi predlogu deželnega šolskega sveta, da se ustanovi na ljudski šoli v Š m arij i pod Ljubljano služba 2. učitelja z letno plačo 500 gold. ter da se po-vekša letna plača šolskega učitelja v Hotederšici od 400 gold. na 450 gold.
—  Za slepe otroke revnih starišev na Kranjskem je zdaj šest štipendij barona Flodniga izpraznjenih. Otroci s takimi štipendijami se pošiljajo v Linz v šolo za slepe. — Čudno je, da je za te štipendije tako malo
prošnjikov, da se pri vsem tem, da se vsako leto razpisujejo, nikoli ne morejo vse oddati — ker se ne oglasi dosti prošnjikov. — Temveč pa , kakor slišimo , se je oglasilo prošnjikov za izpraznjenih 6 sirotinskih štipendij  (Waisenkinder-Stiftungen) —  nič manj  kot  272.
—   (V včerajšnji seji mestnega odbora) je župan na interpelacijo odbornika Jurčiča, zakaj se načrti sejinih obravnav odbornikom ne pošiljajo tudi v slovenskem ziku in se samo nemškimi ravnopravnost žali, odgovoril blizo takole: Interpelant je sam izrecno objavil, da vsi odborniki znajo nemški, tedaj nemških reči ni potreba prestavljati slovenski, kar bi blagajnici le več stroškov prizadjaio. — Z drugimi besedami glasi se ta odgovor na kratko tako-ie: ,,če hočete ravnopravnost, plačajte jo"! — Gosp. Jurčič je protest objavil zoper ta odgovor, ki gre ad acta. - V okrajni šolski svet sta bila izvoljena odbornika Dežman in Mahr, — narodna stranka je hotela dr. Kar. Bieivveisa in Kar. Kluna, pa je padla, se ve da.
—   Po poročilih, ki sta nam jih gospoda A. Perme in A. Vertačič, od družbe kmetijske imenovana razstavna sodnika, prinesla iz vinske razstave Mariborske, ste Kranjskim vinom in grozdju (Vipavskim in Dolenskim) došle dve sreberni državni medaliji, čeravno Dolensko vinstvo ni bilo kaj srečno zastopano, in da gospod Oguiin je z veliko pohvalo govoril za potrebo postave, po kateri se za po toči poškodovanim vinogradom odpiše davek ne samo za tisto leto, ko je vinograd poškodovan bil, ampak tako dolgo , dokler zopet ne donaša navadnege pridelka. Predlog njegov je bil enoglasno sprejet. Ker je bilo več zanimivih obravnav v tem zboru , nadjamo se od g. Ogulina nekoliko črtic o Mariborskem vinorejskem zboru.
—   Tudi magistrat Ljubljanski razglaša preselitev strahovitega krompirjevega ,,kolorado" žužeka iz Amerike v Evropo in kmetovalce tukajšnje opominja pazljivim biti, kakor so „Novice" po naročilu c k. ministerstva kmetijstva že v 35. listu poročale.
—   (Gosp. Subic), naš izvrstni slikar, je prišel te dni iz Rima v Ljubljano, kjer misli več časa ostati, da dodela naročene mu slike. Navdušenost za umetnost slikarsko žene ga še na Dunaj , da bi tudi ondi videl umotvorov zgodovinske vrste^ katere se najraji izbira za svoje predmete. Podpore, ki sta jo on in gosp. Franke dobila iz deželnega zaklada, je res kapital za čast domovine na dobre obresti položen.
—  (Nas rojak gosp. Matija Valjavec), dozdaj profesor na gimnaziji Varaždinski, je imenovan za profesorja na gimnaziji v Zagrebu.
—   Gosp. Jan. Navratila, direkcijnega adjunkta «c. kr. najviše sodnije na Dunaji, je c. kr. nadsodnija Dunajska imenovala za sodniškega tolmača za jezik slovenski in ga zato v prisego vzela. — Kedar se spominjamo gosp. Navratila, spominjamo se nesrečnega slovensko-nemškega slovnika, ki bi ga bili že dodelanega in dobro izdelanega imeli, ko bi se bila zvesto izpolnila oporoka knezoškofa Wolfa in bi izbiranje vrednika ne bila romalo od Poncija do Pilata.
—  Gosp. Martin Mohar je imenovan za predstojnika pripomočnega urada pri c. k. okrožni soduiji Novomeški.
—  V nedeljo, 1. dne oktobra, obhaja prečastiti gospod kanonik in deželni poslanec Franc Kramar svojo „zlato" mašo, to je, 50letnico svojega duhovstva, v Stari Loki, kjer je mnogo let pastiroval, — prečastiti gospod Aleš Jerala, župnik v Horjulu, pa svojo „demantno" mašo, to je, 601etnico svojega mašništva. — V obeh starčekih spoštuje dežela naša dve močni trdnjavi „za vero, dom, cesarja"; Bog ju poživi še mnogaja leta!
—  (Iz Trsta) smo dobili od gosp. Jos. Pipana et
comp. v slovenskem jeziku cenik, to je, zaznamek cene vsega onega blaga, ki se v specarijskih štacunah dobiva, na priliko, kave, kakave, olj, dišav, barvil, morske soli in sto druzih reči. Daje se blag6 na trimesečne menjice brez odbitka; kdor pa brž plača, dobi 2°/# odbitka (škonta). Domač pridelek se jemlje v komisijo, ali kupuje za svoj račun in plačuje nemudoma po prejemu. — Kdor kupcev želi omenjeni cenik dobiti, naj se v Trst obrne na gori naznanjeno firmo.
—  (Porotniki v Ljubljani.) Peta letošnja sesija se prične 9- oktobra. Izžrebanje porotnikov se je vršilo 18. septembra dopoldne. Glavni porotniki so: Trlinc Janez, posestnik v Kamniku; Perdan Janez, posestnik v Ljubljani; dr. Schaffer Adolf, drž. poslanec v Ljubljani; Žužek Jernej, posest, v Ljubljani; Verbič Martin, posestnik na Vrhniki;   Ogorelec Vincencij,v posestnik v
Škofljici; Nusbaum Avgust, posestnik v Sturji; Kovša Anton, posestnik v zgornji Planini; Gnezda Anton, ka-varnar v Ljubljani; Debevec Jožef, hišni posestnik v Ljubljani; Krej^jlpjip, hišni posestnik v Kranj i; Korn Henrik, hišni posestnik v Ljubljani; Karinger Karol, kupec v Ljubljani; Slivnik Janez, posestnik v Gorjah; Brus Jože , posestnik v Postojni"; Koluik Tone , hišni posestnik v Ljubljani; Majer Viljem, hišnj posestnik v Ljubljani; Petrič Martin, posestnik iz Cevce; Umek Jurij, posestnik s Hriba; Svetel Avgust, pek v Ljubljani; Gogala^ETacj, posestnik v Kranji; Jelovšek Tone, posestnik v Ilirski Bistrici; Krener Lojze, fabrikant^ v Skofji Loki; Feter Jernej, geometer in posestnik; Čopič Miba, krčmar v Ljubljani; Bortoik Janez, kmetovalec v Dolih; Tavčar Luka, hišni posestnik v jLjub-ljani; Globočnik Leopold , rudarski posestnik v Železnikih; Vilman Andrej, posestnik v Dovjah ; Burger France, posestnik v Postojni; Golob France, hišni pos. na Vrhniki; baron Cois Simon, posestnik v Ljubljani; Gecl Karol, posestnik v Kranji; Podgoršek Jernej, posestnik v Ljubljani; Bernard Jože, glažar v Ljubljani; Dajsinger Avgust, pivar v Skofji Loki. -*- Namestovalni porotniki so: Seloskar Alojzi, hišni posestnik; Škofic Jože, usnjar; Ahčin Gašpar, hišni posestnik; Kajger Norbert, remar; Cad Jože, pek; Zarnik Friderik, hišni posestnik; Zupančič Jakob, hišni posestnik; Pirsič Matija, branjevec; Valenko Ludevik , kupec; vsi ti poslednji iz Ljubljane.
—   (Na Vrhniki) se je v nedeljo odprla narodna čitalnica s slovesno ,,besedo".
-— (Naznanilo in poziv v pevske vaje narodne Čitalnice Ljubljanske). Za prihodnjo zimsko sezono se pevske vaje moškega zbora začn6 v torek 26. dne t. m. ob 8. uri zvečer invse bodo vsak torek in petek redno nadaljevale. — Šola pevska: za gospodičinje vsako sredo in soboto ob 5. uri popoldne, — za začetnike vsako sabo to ob 8. uri zvečer,  —   za že nekoliko iz-
'                                                                                        'V
urjene pevce vsako sredo ob 8. uri zvečer. Šola za vse te tri oddelke se začne v sredo 27. dne t. m. — Razen udov čitalnice zamorejo tudi gospodičine in gospodje, ki niso društveniki, pa imajo veselje do petja, vstopiti v šolo in eventuelno v ženski ali moški zbor, Oglase sprejme v dotičnih urah v pevski sobi čitalnični pevovodja gosp. Anton Stockl.
315