Objavljcomo izjavo fakultete za strojni-štvo, ki odpira nekatera temeljna vpraša-nja o uresničevanju obeh naš?h reform -univerzitetne in gospodarske. Slovensko javnost je o tej izjavi obvestilo že Delo, vendar mislimo, da zaradi pomembnosti vprašanja ne bo odveč, če z njo seznani svcje bralce tudi Tribuna. Udeleženci ned&vne seje univerzitetnega sveta in univerzitetne uprave so bilii obveščem, da je upiiavni odbor skilada za šoMvo SRS »lani sprejal enobna in objektivna merila« za financi-ranje visokošcfekih zavodov. Nadalje je bilo glede investicijskih sredstev rečeno, da bo po sklepih o ustaivitvi del mogoče niarediti letos na objektu fakulteite m strojništvo — ploščo nad II. visoko etažo. Fakuilteta za strojništvo želi v tej zvezi opo-zoriti pristojne Ijudi, da so v uvodu omenjena merila zavod preveč oškodovala, kar je jasno razvidno iz naslednjih primerov. Dotactije, ki jih je sklad za šolstvo fctos — po vseh znižanjih — namenil na različnih fakulte-taih za posameznega lani vpisanega rednega slu-šatelja, znašajo: din na fakuAtati za strojništvo 400.000 manj od tega znesfca -- na ekonomski fakuiltefei 270.000 na pravni fakuiltebi 310.000 več pa — na lifazofski fakulteti 435.000 jia fakulteti za arhitekturo, gradbe- nišfevo in geodeaijo 458.i novega poslopja za fakulteto za strojništ-vo. Fakuilteta za strojništvo prav tako ni nasprot-na gradnji višje tehniške šole v Mariboru, saj je z njo — zilasti z njenim odidelkom za stroj-ništvo — celo v naj^boljših stikih. Fri tem pa sodi, da bi morala deaaarna sredstva za maribor-ski zavod tudi po odpravi okrajev, med njiml maniborskega, ki je dotlej skrbeil za fco šolo, še nadalje pritskati iz istih virav kakor popre'j, ne pa »na račun« fakuitete za strojništvx>. 2e po vsem gornjem pač oe more biti ne-raaumljiv odlooen ugovar fakuiltete za &trojm-štvo proti sMepom sMada za šolstvo. Pri tem pa je treba omeniti še, da tudi do nameravane poiožitve plošče nad II. ali celo III. efcažo ni prišlo, ker je bila pred nekaj dnevi gradnja fafcultete za strojništvo povsem ustavljema. Pa ne sajno to! Splošno gradbsno podijetje Grosuplje, ki gradi zgradbo fakiilitete aa stroj-niatvo, je naslovilo na umivetrzo v Ljubljani »zadmjd opomin pred tožbo«, v katerem terja plačdlo zapadlih obveznosti, ka za fakulteto za strojnišfcvo znašajo nekaj manj od 109 milijonov dinarjiev. Podjetje je opozorfflo, da se bo sicer moralo poslužiti pravne poti in bi v teon pri-meiru zasegio vsa sredstva na računu fakultete. Z vsem tean je bila storjema ogromna škoda tako pri pedagoškem defliu faikullterte, kakor tudi za znanstveno-raziskovaino delo, ki naj bi ga raz-vijal njen inštitut za strojindštvo, ediini za to stroko pri nas. Ta škoda pa ne bo prizaidela samo n©posredax> sftrojne stroke, tentweč tudi mnoge druge — vse, ki kakorkoli uporabljajo stroje in strojne naprave. Strojništvo sega balj aOi manj v vse tehniake strake in je v izdelo-vaikii teihnjki vseh smeri ptrimaniega pomema. Zaradi tega je šc prav v času gospodarske refor. me docela nerazumljiva ustavitev gradnje take ustanove, ki naj bi bila pred drugimi poklica-na, da pomaga pri zboljšanju naše izdelovalne tehmke do mednarodne ravni. Skaad za šolstvo, kl prl mvedienAh slklepih ni pokazal pravega posliiha 2a poseben pomeai strojništva za naše gospodarstvo, kii je še prav pasetao velik v se-danjean času, sa je za vse neizbežne posledice nakopal ogromno odgovornost. Svet 5j» uprava fakultete sea stro|ništvo v Ljubljani OSTI TEDNA LJUBI BOG - ZA REKREACUO (POJASNILO) V 3. številki glasila ljubljanskih štu-dentov TRIBUNA je izšel članek z na-slovpm: LJUBI BOG — ZA REKREA CIJO. Clanek je podpisan z DGP, kdo pa je anonimni pisec, javnost ne ve. V njem je mnogo potvorb, ki niso na mestu. Vendar ni tega zameriti, sa,j pisec nima, kot je razvidno, ne priim-ka ne imena! Prizadett razredniki T. in 8. razre-dov Osnovne šole Železniki smo dolž-ni, da povemo resnico. Opišimo dogod-ke tako, kot so se v resnici vrstili: 7. oktobra 1.1. smo priredili športni dan. Učenci 7. in 8. razredov so šli po partizanskih poteh in se tako ustavili tudi v vasi Lenart (pojasnilo piscu: oznaka »Sveti« že dalj časa ni več v rabi!). Tu smo obiskali vaško cerkev, eno iztned mnogih mojstrovin pokojne-ga arhitekta Jožeta Plečnika. Med ogle-dom je prišel v cerkev tudi farni žup-nik, ki nas je še posebej opozoril na nekatere arhitektonske posebnosti in nam pripovedoval o poteku gradnje, notranje umetniške ureditve cerkve in podobnem. Po razgovoru in ogledu *e svojevrstne umetnine smo z učenci cer-kev zapustili, učitelj telesne vzgoje pa je predvsem kot ljubitelj glasbe hotel preizkusiti cerkvene orgle in sicer v popolnoma prazni cerkvi. Zaigral Je. kar mu je sproti prihajalo v misli, ta-ko narodne pesmi, popevke in klasične skladbe. Medtem je prišla druga sku-pina učencev do cerkve in iz gole ra-dovednosti, kdo igra take melodije v cerkvi, tudi vstopila. Župniku — župnišče je v neposrednl bližini cerkve — ni bilo vseeno, kaj se igra v cerkvi, zato je po končanem orglanju intoniral cerkveno pesem, učenci pa so se seveda temu odzvali in z njim zapeli dve nabožni pesmi. To je bilo tudi vse in če je samo to privedlo pisca članka, da je z bomba-stičnim naslovom »Ljubi bog — za re-kreacijo« hotel javno oblatiti učitelj-ski kolektiv Osnovne šole Železniki, portem svojega namena ni dosegel. Ce pa je s člankom hotel javno dokazati, da je v vseh pogledih brez predsodkov, tnu pa tudi ni uspelo, saj je dokazal to s svojim ne preveč poguinnim deja-njetn — podpisati se ni upal! Razredniki omenjenih razredov jav-no vprašujemo, kako lahko uredništvo najnaprednejšega lista, kot je TRIBU-NA, priobči članek, katerega resničnost ni bila preverjena in je v BISTVU PO- POLNOMA NERESNIČNA?! Zahtevamo, da v naslednji številki vašega lista objavite naše ptrjasnilo. Razredniki 7. in 8. razr.: Cuderman Jože, Thaler Stana, Trojar Ladi, Plešec Marija. TRIBUNA — IZDAJA UO ZSJ — UREDNIŠTVO IN UPRAVA TRG REVOLUCIJE l/II - TE-LEPON 21-280 — TEKOCI RA-ČUN 503-608-72 — LETNA NA-ROČNINA TISOC DINARJEV. POSAMEZEN IZVOD 40 DI-NARJEV — ROKOPISOV IN POTOGRAFIJ NE VRACAMO — TISKA ČP DELO, LJUBLJANA, TOMSICEVA 1, TELEFON 23-522 - POŠTNINA PLACANA V GOTOVINL, UREDNIŠKl ODBOR: FRANCE ANŽEL (TEHNIČNI UREDNIK) IVO MARENK RASTKO MOCNIK (ODGOVOR- NI UREDNIK) VILIBALD NOVAK ISEKRETAR) MILAN PI^TAR DIMITRIJ RUPEL PRIPIS: Vsak kovač ima klešče,.vsak Slove-nec (najmanj eno) pojasnilo. Kakršno-koli in za karkoli, toda ima ga in to je njegova nacionalna izkaznica. Tako ga imajo seveda tudi v železnikih: ne le enega, ampak tudi dva in več. Ko-mur ga pač dajejo. Pojasnilo, ki ga objavljamo, kosmen-tarja ne potrebuje, čeprav je nenavadno zanimivo, saj \% podtona in med vrsti-cami lahko razberemo tisto, o čemer izpisane besede molče. To pa je: ost je zadela v problem, ki njkakor ni majhen; omejen ali parcialen. Bolj ali manj slučajno (odločitev za to dilemo je odvisna od avtorja pojasnila) se je pokazal v Železnikih, toda v tej ali dru-gi obliki postaja probl^n celotnega slovenskega vzgojnega sistema, saj v tihem dvoboju šol s cerkvijo prve iz-gubljajo ped za pedjo težko priborje-nega družbenega prostora. Parola Cer-kve je jasna: letošnje leto je leto vero-uka. Pred to parolo pa precejšen del naših pedagogov onemoglo dviga roke ali zatiska obe očesi (eno je že zdavnaj premalo!). Marsikomu ni lahko P« srcu, drugi pa se v tej novi situaciji počutijo nenavadno domače ... Nikakor nočemo razvrednotiti vaše-ga dela in vaših naporov, zato vam z vso poštenostjo zastavljamo vprašanje: slovenski pedagogi, ali smo storili do-volj, da bi zajezili veletok religije in ¦ misticizma, ki prodira v naše šole? Predmet »temelji socialistične morale« v osnovnih šolah je tik pred ukinitvijo (v taki izvedbi, kot ga sedaj uče, tudi ne zasluži drugega), predmeta sociolo-gija in filozofija sta v večini naših gi-mnazij zanemarjena, potisnjena v stran, položena v roke ljudem, ki ni-majo' niti sposobnosti niti znanja, pa zato tudi ne volje, da bi ga uspešno izvajali. Približno na istetn je etika po nekaterih naših učiteljiščih. Predmet »temelji družbenih ved« je po skoraj vseh fakultetah na porazni nižini in redke so fakultete, ki se lahko pohva-lijo vsaj s formalno uspešno iz-vedbo. Vsi predmeti, kjer naj bi se predvsem formiral svetovni nazor naše mladine, so kljub prenekateremu po-skusu zevajoče vrzeli našega vzgojnega sistema. Menda »ni kadrov«; pa jili tudi ne vzgajamo, zato se stanje ob-navlja! Problem dvojne (ali ne vem katere) morale postaja klasičen problem naše-ga šolstva (o tem bi se dalo marsikaj razbrati tudi med vrsticami objavlje-nega pojasnila). Kje so zlati časi stare .Tugoslavije, ko so bili naši učitelji vsaj liberalci! Te besede so morda preostre in bo-do neljubo prizadele precejšnje število tistih, ki se z vsem srcem borijo za kvaliteten pouk, za znanstveni svetovni nazor svojih učencev in dijakov. Toda naslovljčne niso njim, temveč tistim, ki od vseh teh pedagoških in človeških principov odstopajo v imenu neke svo-je privatne morale, nekega svojega pri-vatnega prepričanja, ali svojega oseb-nega premirja s cerkvijo, v imcnu pri-stajanja na status quo. Kritika teh pa je pohvala prvih. Vendar ni naloga Tribune in njenih sodelavcev, da bistrijo te kalne vode. Verjetno obstajajo forvumi, ki so ne samo pristojni, temveč dolžni in pred širšo javnostjo odgovorni, da tem stva-rem poiščejo globlje korene. Kar na tem mestu apeliramo na zavod za pe-dagoško delo v Kranju, da sestavi ko-misijo, ki naj rigorozno in v imenu splošne družbene koristi razišče ome-njeni primer. Prav tako se obračamo na zavod za napredek šolstva in na Prosvetnega delavca: Problemi, ki so odprti v obliki osti, zaslužijo mnogo več pozornosti in temeljitega dela, za-to predlagamo, da se (predvsem) vpra-šanje kvalitete pouka in dvojne morale prenese na strani Prosvetnega delav ca. Upamo, da diskusija ne bo zamrla zaradi zakulisnega delovanja, temveč da se bo zastavila z vso ostrino. Ver-jetno bo vmes tudi precej pranja uma-zanega perila, toda vprašujemo se, ali ni pametneje pošteno in javno oprati naše Iastno, umazano perilo, kakor pa da vzgajamo v njem nove generacije, tako da nazadnje niti ne bodo čutile njegovega smradu in umazanije. Pa da se vrnemo k pojasnilu: spra-šujemo se, zakaj, ali v imčnu koga ali v čigavo korist so se štirje razrcdnilii ponižali do tega, da kot javen protest pošiljajo pojasnilo, ki je neresnična vcrzija dogodka. Te trditve ne bomo dokazovali, prav tako ne bomo komentirali poja-srula. To je stvar drugih; potrebuje pa pojasnilo v tej svoji obliki iznakažene resnice nekaj pripomb. 1. Avtor osti zato ni navedel celega imena, ker nobena Tribunina ost ni podpisana s celim imenom. Ce bi pri-zadeti brali Tribuno, bi to verjetno opazlli. Avtor svojega polnega imena ni skrival: kdor je hotel, ga je lahko dobil na Tribuni. 2. Prav tako je na slepem tiru trdi- tev, da so učenci hodili po partizan-skih poteh. Dvajset let po revoluciji so vse poti na Slovenskem partizanske poti, tudi v Selški dolini; tam še pose-bej. saj postajajo partkanske celo — poti v cerkev. 3. Osnovni očitek osti je bilo dej-stvo, da je telovadni učitelj na orgle spremljal svoje učence, ko so prepe-vali nabožne pesmi. Pojasnilo to zani-ka, toda na žalost nekaterih moramo seznaniti širšo slovensko javnost, da je to res in dokazljivo, kakor tudi vsa ostala dejstva, navedena v osti. 4. Prosimo in zahtevamo, da osnov-na šola Železniki ne poskuša organi-zirati mladinske konference in potem na podlagi tako dobljene in verificira-ne resnice dokazovati svojo »nedolž-nost« iii zavednost; glede tega apelira-mo na ObK ZMS škof ja Loka. 5. Če je bilo ob objavi osti še tako »zelo jasno«, da je osnovna šola Žele-zniki pravzaprav slučajna žrtev Tribune (ali celo njenih sivih eminenc), ki je želela na vsak način problem odpreti, tedaj pojasnilo dokazuje, da to ni bil niti »slučaj«, niti »žrtev«. 6. Itd. Takih pripomb bi lahko na-nizali še in še, saj pojasnilo izhaja iz ene sanie želje: rešiti, kar se rešiti da, pa si v korist tega cilja dovoli celo dobrohotno pripomoči resnici. Toda vse to že presega okvir. S tem seveda ne zapiramo Tribuninih strani pred nadaljnjo diskusijo, ki pa vseka-kor mora preiti okvir užaljenosti in osebne prizadetosti. Za uredništvo: Milan Pintar ZA RED V KOLEGIJU Uprave študentskih domov ima-je veliko težav z nekaterimi štu-denti, ki si krojijo pravice z izsi-ljevanjem, predrznostjo, prevaraini itd. Tako početje med drugim ško-duje tudi rednim stanovalcem do-mov ter gostom študentskih menz. Že pred časom nam je vaše ured-ništvo obljubilo in tudi že nudilo pomoč pri razkrinkavanju takih študentov. članek v Tribuni z dne 13. 10. 1965 v rubriki Ost tedna pa pomeni podporo rušilcem reda v domovih in mislim, da je nanj po-trebno odgovoriti. če kdo javno napade v članku določene osebe (ekonoma in uprav-nika), bi bilo nujno, da se pod čla-nek podpiše. Tako bi vsaj tisti štu-denti, ki Ž. J. poznajo in teh ni malo (Ž. J. je Željko Jukič, absol-vent strojništva) laže presodili ve-rodostojnost članka. željko Jukič je od leta 1962, po-tem ko ni več izpolnjeval študij-skih pogojev in zato ni imel pravi-ce do rednega bivanja v domu, sta: noval s presledki vse do 30. 9. 1965 kot začasni stanovalec v Akadem-skem kolegiju. V zadnjem času je stanovsl v trojki s pristankom so-stanovalcev — kot četrti. Ob zad-nji vselitvi 2. 9. 1965 sem mu izrec-no poudaril, da bo kot začasni sta-novalec lahko bival v domu uaj-dlje do 30. 9. 1965, potem pa se mora odjaviti — izseliti. Juldč pa ne bi bil Jukič, če bi se držal reda. Postaviti nas je ho-tel pred izvrseno dejstvo — »nad-miidriti«, kot se temu reče. Dva njegova sostanovalca, ki sta mu prej dovolila bivanje v sobi kot če-trtemu, sta se preselila v novo stolpnico v Ilirsko ulico, tretji pa v drugo sobo Kolegija. Ker se Ju- kič ni prišel odjavit, ko mu je 30. 9. 1965 potekel dovoljeni rok biva-nja, je ekonom po mojem naročilu pobral 2. 10. 1965 domsko postelj-nino, ki jo je uporabljal Jukic, in posteljo. Naslednjega dne sta se dva študenta, ki sta prosila za so-bo, kamor se je preselil Jukičev sostanovalec, premislila in prosila, da ostaneta na prejšnjih mestih. To me je presenetilo in skušal sem ugotoviti vzrok. Zvedel sem, da je Jukič s svojo prtljago založil obe omari v sobi in komodo, po vsej verjetnosti pa še vplival nanju, naj bi pristala, da bo Jukič četrti so-stanovalec sobe. Da bi preprečila sairTovoljo in po vsej verjetnosti tudi izsiljeva-nje ter omogočila redno zasedbo sobe, sva potem 4. 11. 1965 z eko-nomom pobrala vse Jukiceve stvari iz oinar in komode ter jih deponi-rala v.ekonomatu doma, dokler Ju-kič ne bi vrnil ključa (ki ga je tu-di samovoljno zamenjal) in plačal stanarino. šele potem se je Jukič oglasil pri meni. Prvič, ko je bilo veliko strank, se mu ni zdelo čaka-ti, da pride na vrsto, in je odšel. sele 6. 10. 1965 je počakal, da je prišel na vrsto (veliko strank). Očital mi je, s kakšno pravico smo pobrali njegove stvari, če mu jih je shranil kolega. Povedal sem mu, da njegov kolega nima pravice razpolagati z vsemi omarami v so-bi, da so te tudi za druge študente, da mu je bilo razločno povedano, da lahko ostane v domu najdlje do 30. 9. 1965, da se ne pustim posfcav-Ijati pred izvršeno dejstvo in da si sam nima pravice lastiti stano-vanja. Podpisani sem bil dejansko razburjen. Poznam postopke Juki-ča in sem vnaprej pričakoval kon-flikt. Nisem nameraval popuščati, najbolj pa me je razjezila Jukiče-va predrznost. Jukič mi je ob tej priliki med drugim rekel, da kako se ponižujem, ko sam pobiram Btvari, da če nimam živcev za štu-dente, naj grem ovce past itd. Od-govoril sem mu, da ima gravico do pritožbe in mu tudi navedel or-gane, kamor se vse lahko pritoži. Tiste »nenavadne slovenske bese-de« pa naj si Jukič le poskuša pre-vesti. Nisem čutil potrebe, da bi z njim, ki je že toliko časa pri nas, govorD srbohrvaško. Za vse dobro, kar sem mu napravil, pa sem se obogatil za novo razoearanje. Kar se pa tiče vračanja v Kra-pino, mi bodo vsi pošteni in redo-ljubni študenti priznali, da krapin-ski čas in razmere vpeljujejo štu-denti Jukičevega kova in da so ta-ki študenti glavni povzročitelji ve-dno večje anarhije, samovolje itd., da uničujejo živce in otežkcčajo delo tistim, ki si prizadevajo, da bi bilo življenje v domovih čim boljše. Ne gre mi za čast. Tudi sem se nekako navadil na razočaranja, očitke in celo grožnje od nekate-rih, na sreČo vendar bolj redkih. študentov. Preseneča pa me, kako more vaš list brez kakršnegakoli preverjanja objaviti očitke brez podpisa. IVIar je to zato, da bo list bolj zanimiv,' ali pa je to pomoč kolegu k maščevanju?! Vsekakor take osti listu ne bodo dosti ponia-gale, še manj pa študentom in druž-bi, ki odklanja anarhijo, samovo-ljo in pa tudi laži! Upravnik Vinko Ogorelec PRAKSA POTREBUJE STROKOVNJAKE-RESNICA ALI FARSA? »Praksa nujno potrebuje razne profile strokovnjakov: dogma, pred katero so v razpravah ob reformi visokošolskega študija v preteklih letih pokleknili še tako trdo-vratni argumenti. Contradictio in adiecto te tolikokrat uporabljene in sdorabljene dogme je najlepše vidna v njeni konfrontaciji s to »prakso« samo. Že nekaj realitet nam vsiljuje,sledee zaključek: — PRAKSA NE DA NE RABI STROKOVNJAKOV, AMPAK JIH DANES TUDI NOČE. (Pred reformo^jih sicer tudi ni rabila, jih je pa zaposlovala. > Praksa rabi mojstre, (tudi cenejši so in manj problemov delajo), ki bodo po potrebi (smrt, penzija) sedanje mojstre na najmanj boleč način za strukturo produkcije in žalujoee ostale v kolektivu zamenjali. Nanizajmo nekaj dokazov: PRIMERJAVE RAZPISANIK ŠTIPENDIJ 1964/65 V letu 1964 je bilo 1741 razpisanih šti-pendij. (Ob tem opozarjamo na revolt štu-dentov zaradi nizkih štipendij, »Perspek-tive«, akcijo SZDL za zvišanje štipendij itd.) V letu 1965: 700 razpisanih štipen-dij!? Primerjava razpisanih štipendij 1964/1965 najlepše dokazuje, da štipendi-je, povišanje štipendij itd. niso posledica spoznane potrebe delovnih organizacij, temveč da sq. bile rezultat političnih akcij s tipičnimi (začasnimi) učinki, ki so se se-suli kot hiša iz kart, ko je bilo konec go-spodarske konjukture. HIPERPRODUKCIJA STR0KOVNJAKOV??? Najprej dejstva: Trenutno je (v SRS) 600 nezaposlenih ter nekaj tisoč v inozem-stvu zaposlenih visokokvalificiranih stro-kovnjakov! Postavlja se hipotetično in re-torično vprašanje: Kaj bi bilo, če bi uspe-li s študijsko reformo in borbo za inten-zifikacijo študija in bi diplomiralo v red-nem roku vsaj 80 odstotkov (v SZ jih di-ploniira 90 odstotkov) od vseh, to je 160.000 jugoslovanskih študentov. ŠTIPENDIRAU SM0 VAS - ZAPOSLIT! PA VAS NE MOREMO Množijo se primeri, da po diplomi pod-jetja štipendiste odklanjajo, ker jih ne potrebujejo. (Ali so v SPRJ delovni kolek-tivi, ki bd to brez škrlatne rdečace v resni-ci lahko rekli, zlasti če jemljejo gospodar-sko reformo resno? Hic iacet lepus ali bolje lupus.) Za razliko od navedenega kratko pravljico. X.Y. je bil odlieen dijak, zlasti se je zanimal za kemijo; podjetje ga je štipen-diralo, ker je v svojem razvojnem progra-mu predvidevalo potrebe bodočih kadrov. V teku študija je poleg spremljanja nje-govilh študijskih uspehov in občasnega do-datnega nagrajevanja za uspehe pri štu-diju tudi redno skrbelo za refvalorlzaailjo njegove štipendije glede na spremembo živ-ljenjskih prilik. V času petletnega študi-ja je več mesecev delal v tovarni, kjer se je seznanil s proizvodnim procesom. Diplomsko nalogo je delal s področja, za-nimivega za tovarno, ter ga bo lahko upo-rabil na svojem delovnem mestu v tovarni. Naloga predstavlja pridobitev za organi-zacijo dela in tehnologijo v tovarni... Do kdaj bo to samo pravljica!? ZAPOSLENOST NA SLEPEM TIRU ... Tudi če se diplomant zaposli, veliko-krat dela na »slepem tiru«. Nekateri pri-meri: ekonomist prodaja v banki obraz-ce, pravnik sedi za računskim strojem, matematik vodi razdeljevanje stanovalcev po sobah, sociolog zaradi neustreznosti svojega mesta in dela lahko le čita dnev-no časopisje. Ne dotikamo se tu vpraša-nja, ali tako delo nekaterim visokokvali-ficriiranim ljudem celo odgovarja, zlasti če so zadovoljivo »nagrajeni«, ugotavlja-mo le obstoj takega zaposlovanja. (Kdo je aa to najboilj zainteresiran?) Dejstvo pa je tudi, da imamo vsak dan več podobnih primerov kot je tale: 80 inženirjev in teh-nikov velikega, vsaj na prvi pogled, indu-strijskega podjetja je pismen^ protestira-lo, ker delajo na neustreznih delovnih me-stih, medtem pa statut podjetja zagotav-lja vodilna delovna mesta mojstrom!? Zanimivo bi bilo morda ob tem opo-zoriti tudi na prakso javnih razpisov vo-dilnih delovnih mest. Za visokokvalifici-rane kadre postavljajo take pogoje (10 in več letna praksa na vodilnih delovnih me-stih — kdo jo lahko ima?), da je popol-noma jasno, da bo na natečaju »zmagal« kandiidat, kd je že v naprej predestiniran, ki ima srednjo ali »ustrezno« izobrazbo in pa navadno več kot petnajstletno prak-so na vodilnem delovnem mestu. Kljub visoki kvalifikaciji le »nadomestni del« obrtniškega produkcijskega traku. KLJUB VISOKI KVALIFIKACIJI LE »NADOMESTNI DEL« OBRTMiŠKEGA PRODUKCIJSKEGA TRAKU Tudi, če končno strokovnjak dela na odgovarjajočem delovnem mestu, je le nadomesten del za mojstra, (torej, zapo-slen brez potrebe), ker pač dela v proiz-vodnem procesu take organizacijske struk-ture, ki ne zasluži (gre seveda za vpraša-nje kriterijev) naziva industrija, temveč le »prepleskana obrt« (izraz sposojen od prof. Križaniča). Tako strokovnjak ne mo-re na takem delovnem mestu uporabi-ta zmannja (zakaj pa, saj podjetju dobro gre«), ki si ga je pridobil na fakulteti. Ta-ko lahko danes ugotavljamo zanimivo kon-tradikcijo: univerzitetni učitelji ugotavlja-jo, da zaradi vrste težav (predvsem mate-rialne nar? pri izvajanju učnega pro-cesa ne morejo dati diplomantom tiste izobrazbe, kot bi bilo potrebno in kot bi jo hoteli ter osebno zmogli. Diplomanti v obstoječi praksi pa morejo pofabiti le 30 odstotkov tistega, kar so se na fakul-teti naučili. In še vprašanje: Ali ni morda obstoječe stanje gospo-darstva tudi pogojevalo rast vseh mogo-čih kvalitetno zelo dvomljivih visokih in višjih šol raznih profilov in lokacij!? STRUKTURA VODILNIH KADROV Mnogi naši strokovnjaki so na Zapadu profesorji na fakultetah, vodje znanstve-nih in razvojnih laboratorijev, pri nas doma pa v podjetjih trdno vlada (»samo-upravlja«) ceh okoli 12000 ljudi z neza-dostno izobrazbo (Slovenija je med naj-slabšimi v SFRJ po kvalifikacijski struktu-ri na voddlfflh delovnih mestih) za delovna mesta, ki jih zasedajo (g. statične podaitke npr. v eni od zadnjih. številik Nedeljskega Dnevnika«). Večina teh ljudi ter tisti, ki so jih izvolili, žal verjetno raikoli ne bodio zainteresirani, da bi kratkoročno ali dol-goročno, (brez izredne gospodarske nuje), spoznali potrebe po drugaeni proizvodnji, oziroma ugotovili, da so zaradi svoje ne-strokovnosti ovira uveljavitvi drugačnih organizacijskih struktur. Zato je normal-no in razumljivo, da iščejo v obstoječih pogojih gospodarjenja vse možnosti za status quo obstoječega kadrovskega sta-nja. Morda bi bilo posebej pomembno poudariti, da kažejo statistike, da je le 19 odstotkov teh kadrov tako ali drugače bilo udeleženih v NOB. Kakšnih metod se danes take strukture poslužujejo za ohranitev statusa quo in kako se okle-pajo položajev, bi presegalo meje tega članka in časopisa. Poskušajmo le z ne-kaj ilustrativnimi primeri: »DOBER KONJ DVAKRAT VLEČE« (Izrek, ki ga uporabi igralec pri kar-tah, ko tvega in za kraljem potegne še z damo.) Zdi se, da je dandanašnji ta iz-rek vodeča jdeodogija nekaterih. Rezonira-nje teh igralcev je sledeče: če nam je (predvsem direktorjem »z zvezami«) že tolikokrat uspelo izvleči se iz gospodar-skih zagat, zakaj ne bi poskusili še en-krat na isti način »potegniti«! Saj ne osta-ne drugo kot tvegati! Vsa premetenost, tovrstne »izkušnje« preteklih desetih let, vse zveze (strici), »notranje rezerve« (od-pust delavcev — predvsem nepriljublje-njih, pravkar obravnavani odnos do viso-kokvalificiranih kadrov itd.), nam kažejo na trdno odločenost nekaterih vztrajati v starem, oziroma poskusiti se še en-krat spretno reševati z metodami, ki so pri izigravanju, torej »reševanju« lastne-ga gospodarskega poiožaja že tolikokrat uspele. Ko hoče »dober kpnj« drugič (ali bogve katerikrat že) potegniti, se danes poslužuje poleg omenjenega še vrste dru-gih možnosti. Naštejmo nekatere: mo-nopoliziranja (kar omogočajo ponekod ce-16 obstoječi predpisi); dogovora o cenah in neupravičenega dviganja cen, ki naj omogoči manj rentabilnim podjetjem eksi-stenco v panogi; vezane trgovine (če ho-češ paradižnik, kupi še makarone; če ho-češ otrobe, kupi še jezik itd.); preložitev bremena trenutne stagnacije z industri- je na trgovino; vztrajanja še nadalje na zamrznjenih. cenah (češ, te so dogovorje-ne) tudi tam, kjer bi morale biti že nižje (radio, televizorji itd.). Izčrpali smo prostor za naštevanje, ni-kakor pa ne obstoječih variant za reše-vanje statusa quo. VLOGA GOSPODARSKE REFORME Namen pričujočega razmišljanja je tu-di pokazati na le delno uspešnost sub-jektivne akcije političnih organizacij (za dvig štipendij, proti odpuščanju, za mi-nimalne osebne dohodke itd.), če ni isto-časno objektivnih pogojev v bazi, da bi tako akcijo sprejela. V realnem svetu pomenijo take subjektivne akcije vendar-le samo socialo, ker niso imanentne tre-nutnim potrebam delovnih organizacdj in vzdržijo le toliko časa, dokler delovne or-ganizacije ekonomsko tako socialo pre-nesejo. Ce je Marx dal revolucionarno napo-tilo delavskemu razredu: »Ne boj za po-šteno mezdo, temveč proč z mezdnim sistemom!«, potem lahko za naš čas in prostor rečemo: »Ne boj za poštene šti-pendije, za minimalne osebne dohodke itd., temveč boj za drugačno strukturo proizvodnje.« To je revolucionarna zahte-va sedanje generacije. Revolucionarno na-logo izvajalcev gospqdarske reforme vidi-mo torej v brezkompromisnem objektivi-ziranju pogojev gospodarjenja do take stopnje, ko bo trmasto vztrajanje na sta-rem pomenilo samo propad. če je gospodarska reforma revolucija, ki naj predvsem spreminja organizacijske strukture v gospodarskih in negospodar-skih področjih, jim z boljšo tehnologijo, znanstvenim pristopom in zato nujno upo-rabo visokokvalificiranih kadrov omogoča uspešno (ne za vsako ceno!) vključitev v mednarodno delitev, in čim uspešnejše pa-raliziranje negativnih aspektov blagovno-tržnih zakonitpsti, potem bo ta revolucija uspela šele takrat, ko bo stavek »praksa potrebuje strokovnjake« conditio sine qua non ne pa contradictio obstoječe prakse. VLOGA UNIVERZE Vlogo univerze v luči te ocene vidim predvsem v: ustvarjanju vzdušja za možnost iave^ue te organizacijske revolucije in podpiranju ustreznih ukrepov; kritičnem obravnavanju načelnih in konkretnih problemov na gospodarskem in splošno družbenem planu; formiranju takih strokovnjakov, ki bo-do spoznanim jutrišnjim nalogam kos. To pa seveda zahteva borbo za tak status uni-verze v okviru nacionalne in državne skup-nosti, ki bo formiranje takega strokov-njaka omogočil. Vrsti vprašanj ob taki orientaciji dela na univerzi, ki predvsem predpostavlja intenzifikacijo visokošolske-ga študija, pa bo morala v razpravah in v razreševanju dati odgovor tudi univerza sama. To pa bo mogoče samo z uveljavit-vijo ustrezne samoupravne prakse. - NOTRANJE REZERVE NA UNIVERZI Mišljenje, da pri nas zaradi pre-majhnih možnosti za finansiranje šol-stva v tej družbeni sferi ni nikakrš-nih notranjih rezerv, je zmotno. Ven-dar pa velja pribiti, da te rezerve ne obstajajo v takih oblikah kot v go-spodarskih organizacijah in vistano-vah. Splošno je namreč znano, da skoraj na vseh fakultetah in visokih šolah dejansko primanjkuje sposobnih pedagoško znanstvenih delavcev. Zato bi iskanje rešitve z odpuščanjemzuni-verze rodilo le zelo nezaželene posledi-ce. še nadalje bi padala raven diplo-mantov in likrat; bi se čutila škoda tu-di v padanju intenzitete znanstvenih raziskovanj; posredno bi obe komipo-nenti vplivali na gospodarstvo — prav to gospodarstvo, ki se v trenutni si-tuaciji sicer brani visoko kvalificira-Hih kadrov. Ce hočemo na univerzi res racio-nalno izkoristiti vsa razpoložljiva sred-stva, bo potrebno predvsem racionali-zirati pouk. Znano je, da na univerzi obstaja niz sorodnih ali enakih kate-der za iste predmete, ki vzdržujejo vsaka posebej lastne profesorje in op-Temo. Verjetno bi prihranili precej denarja, če bi npr. matematiiko na vsej univerzi združili na naravoslo-vni fakulteti, kemijo na kemijskem oddel-ku FNT in podobno. Resnica je sicer, da so učni programi za posamezne predmete na fakultetah različni, da pa bi detajle, ki so ozko strokovni, lahko predavali ločeno za študente, ki se specializirajo y posamezni stroki. Ta-ko bi prihranili dosti več sredstev, Kot bi jih dobili z odpustom nekaj pro-fesorjev ali asistentov. Prav tako po različnih fakultetah obstaja veliko število predmetov, ki obsegajo komaj po nekaj ur v en©m semestru, poleg tega pa so še ozko strokovni ter se navezujejo na dolo-čeno večjo skupino predmetov. Mož-nost za racionalizacijo je na dlani — take predmete bi se brez večjih te-žav dalo priključiti v obliki kolokvi-jev k veojim sorodnim izpitom. Zraven tega se postavlja celo vpra-šanje, če fakulteta ali visoka šola di-plomantu res mora dati maksimalno znanje iz vseh specialnosti. To vpra-šanje sd zastavljam zato, ker vsi strokovnjaki, ki pridejo v pralkso, ta-ko ali tako ne uporabijo vsega, kar so se naučili; s široko razgledanostjo, ki jo univerza da diplomantu (praksa kaže, da naj bi jo pravzaprav le mo-rala dati), pa verjetno ni težko za po-trebe oako sipeoializirane proizvodnje ali določene voje znanstvenega razd-skovanja prešfaidirati potrebno db-datno snov. To je v ozkih specializa-cijah celo nujno, ker takih predmetov tudi fakulteta nima v zadostni meri. Ker pogosto diplomantu dajemo vtis, da zna vse, kar je potrebno za pra-kso, zna pa le površno, prihaja do stro-kovnjaške okorelosti, se pravi prakti-cizma, kar pa je y današnjih razme-rah najbolj škodljivo. Največja rezerva, ki pa se je žal najmanj zavedamo (zavedamo se je že, pa ne znaino poiskati rešitve), pa je nadaljnja intenzifikacija študija v smislu skrajšanja študijske dobe. Pov-prečni čas študiranja v Ljubljani zna-ša šest let in pol. Celotni znesek, ki ga je univerza dobila za leto 1965, pa znaša 4.140.773.000 din. Ce ta sredstva valoriziramo, se pravi, domnevamo, da so bila glede na raven cen v pre-teklih Ietih enaka ali celo ve^ja,' pa lahko zaključimo, da gredo ogromne vsote iz teh sredstev na račvm nedo-končanih študijev; za vsako leto ver-jetno zelo blizu erikratne letne dota-cije. Ker je osip študentov zelo velik, pa so sredstva, vložena za enega di-plomanta, ogromna. Na ta način bi s skrajšanjem šfcu-dija na vsaj normalno dobo pet let prihranili gotovo vsaj toliko sred-stev, da bi zgradili tisto, kar bi na umiverzi še morali zgraditi. Ivo Marenk ZBOR TRIBUNE Prvi letošnji zbor bralcev in sodelav-cev Tribune bo v petek, 19. novembra, ob 20.15 v menzi študentskega naselja. Dnevni red: L. Razprava o konceptu lista l. Razprava o obvezni naročnini 3. Predlogi za uredniški odbor. KJjub temu, da statuta Tribune še zdaj nismo sprejeli, ima zbor Tribune kot po-svetovalni organ vendarle že praktično legalizirano pravico, da razpravlja o kon-ceptu, predlaga nove prvine v usmeritvi lista in da predlaga kandidate za ured-nike, izmed katerih potem plennm um-veraitetnega odbora izvoli- uredništvo Tribune. Vabimo in pozivamo vse bralce ^i so-delavce Tribune, da se udeležijo zbora! Uredništvo Tribune Pi-edsedstvo univerzitetnega odbora ZŠJ TRIBUNA STRAN 3 ROLF HOCHHUTH: NAMESTNIK Svet molči. Svet ve, kaj se tu dogaja — drugače ne more biti, a molči. V Vatikanu molči namestnik Boga ... Iz ilegalne poljske brošure Avgust — 1943* Februarja 1963 je izšla pri založbi Rowohlt knjiga, ki je že maja naslednjega leta dosegla skoraj neverjetno število izvodov: 210 tisoč. Delo s kratkim naslovom Namestnik in s skromno opombo, da gre za gledališko delo (Schauspiel), je razburilo in razgibalo ne samo evropski kulturni svet, pač pa tudi posamezni-ke, ki se drugače ne vtikajo v kulturno in gle-dališko politiko, tokrat pa so celo fizično zago-varjali, branili ali napadali ocenjevalce in ne-posredne ustvarjalce tako literarnega teksta kot gledališke predstave, ki je bila po tem tekstu ustvarjena. Obenem pa se je v literaturi pojavilo za marsikoga novo in malo znano ime nemškega pisatelja Rolfa Hochhutha. Dejstvo, da smo bili y Jugoslaviji, tako kot so bili tudi drugod v socialističnih deželah, pri-krajšani za razburljivo polemiko o Rolfu Hoch-huthu in njegovem delu, je botrovala pisatelje-va odločitev, da knjige ne bo dovolil izdati na Vzhodu (sem je štel pisatelj tudi Jugoslavijo) — dela, ki se dotika najnovejše cerkvene zgo-dovine in ki bi ga lahko — po Hochhuthovem mnenju — v" socialističnih deželah razumeli predvsem kot napad na medvojno stališče Vati-kana. V svojem odprtem odgovoru Ladislavu Mnačku (Naši razgledi — 27. marca 1965) Hoch-huth še pojasnjuje svoje stališče in pravi: »In kakor je treba cerkev brezobzirno kritizirati v tistih. deželah, kjer je na oblasti, tako odloč-no se je treba zavzeti zanjo tam, kjer je pri-tisnjena ob zid kakor na Vzhodu. Zato ne do-volim uprizarjati svoje drame povsod, kjer država zapira duhovnike in mladino sisteima-tično odvrača od rimske cerkve«. Po izmenjavi pisem s češkim pisateljem La-dislavom Mnaokom pa je Hochhuth spremenil svoje stališče. Tudi Mnačko je namreč napisal knjigo, ki načenja kočljiv problem, problem stalinizma in kulta osebnosti. V želji, da bi preprečil nepravilne in tendenčne interpretaci-je, je Mnačko prepovedal tiskanje knjige tako na Vzhodu kot na Zahodu. Nemška založniška hiša iz Kolna pa je prekršila mednarodni do-govor o avtorskih pravicaii in je delo prevedla. Mnačko je napisal odprto pismo Hochiiuthu. V pismu je pojasnil svoje stališče, ga primer-jal s Hochhuthovim in protestiral proti nasilju založnika. V odgovoru je Hochhuth poudaril, da bo, če bodo njegovo pismo objavili tudi v socialističnih deželah, dovolil tem deželam iz-dati svojo knjigo. Tako bo delo, čeprav s pre-cejšnjo zamudo, prišlo tudi do nas. Namestnik zajema tisti del zgodovine druge * Ta citat je uporabil Hochhuth kot motto k tretjemu de-janju Namestnika. svetovne vojne, ki je tako za Nemce kot za Vatiikan najbolj boleč. Pri tem je Hochhuth, zavedajoč se odgovomosti pri prikazovanju in ocenjevanju polpreteklosti, dejanja, scene in osebe svojega dela v posebnem dodatku kot tudi številnih in kvantitativno obširnih komen-tarjih za samo izvedbo dela, utemeljil in doku-mentiral. Spodbuda za njegovo delo ni razhod s katoliško cerkvijo — to dokazuje že dejstvo, da je Namestnika posvetil patru in prelatu. katoliške cerkve, ki sta padla kot žrtvi naci-stičnega terorja. Obenem delo tudi ni obtožba nemškega naroda in nacizma kot zgodovinske-ga pojava nemške družbe in nemškega človeka. »Nasilje druge svetovne vojne ni bilo samo nasilje Nemcev,« meni Hochhuth, »glavna nem-ška krivda je, da je njihov fiihrer napravil pro-gram. Drugače pa so v Franciji, Madžarski, Ukrajini in drugod domačini sami s prav tako vnemo pobijali Žide kot Nemci«. Če torej beremo Namestnika, nimamo pred seboj samo obtožbe vatikanske politike, Na-mestnik ni samo neusmiljeno razkrivanje da-nes že tako znanih grozodejstev nacistične Nenrčije. Hochhuth apelira na človeka, ne sa-mo na določenega, temveč na vsakega človeka. Da bi bolje razumeli samo fabulo in prob-lem dela, bomo v kratkem osvetlili politiko Svete stolice pred vojno in njen odnos do naci-stične Nemčije. Vse obdobje vatikanske politike od Hitler-jevega prihoda na oblast pa do zloma nacistič-ne Nemčije bi pravzaprav lahko imenovali »politiko kardinala Pacellija«, kasnejšega pa-peža Pija XII. Kardinal Pacelli je bil zelo sposoben rimslki diplomat, ki pa je v odločil-nem trenutku precenjeval svoje sposobnosti Pacellijeva politika, njegova diplomatska pri-zadevanja in njegova srečanja so bila produkt strahu »pred rdečo nevarnostjo« in naperjena proti Sovjetski zvezi. V Stalinu je videl Pacelli najhujšega sovražnika celatne zahodne oivili-zacije in njegovo glasno kot tudi tiho podpira-nje Hitlerja moramo gledati predvsem s tega stališča. V svoji knjigi »Vatikan in dvajseto stoletje« meni Avro Manhattan, da Pacelli ozi-roma Vatikan ni upal samo na razbitje SZ kot vira evropskih in ameriških komunističnih gi-banj, ampak je šel v svojih konceptih celo dalje: mislil je na vrnitev pravoslavne cerkve v naročje katolištva. Vatikan je že od začetka podpiral Hitlerjev prihod na oblast, čeprav je bila Hitlerjeva strpna politika od Vatikana in toleranca kato-liške cerkve v Nemčiji le prazna obljuba. že takoj po sklepu konkordata med nemško drža-vo in cerkvijo je namreč Hitler pogodbo prekršil, razpustil katoliško mladinsko ligo, vzel oerkvi šole in začel s preganjanjein duhov-nikov. Vatikan je dolgo molčal. Ne samo, da je bil konkordat zanj silno ugoden (v Nemčiji je bilo leta 1938 samo 36«/» rimskih katoliča-nov) in zato ni bilo govora o kakem intenziv-nem poseganju v nemško rvotranjo politiko, štavila po robu nastali situaciji leta 1936, ki je bila za Vatikan dokaj neugodna. Ljudska fron-ta v Franciji, španska vojna in širjenje komu-nističnih in socialističnih idej v Južni Ameriki, vse to je vplivalo na vatikansko strpnost. Pij XI. je sicer res poslal v svet encikliko »Mit brennender Sorge«, ko je divjanje nacistov nad katoliško cerkvijo doseglo višek, vendar je bil fcudi ta odpor predvsem formalnega značaja. Zakaj Nemci niso držali «bljube, ki so jo dali s podpisom konkordata? Avro Manhattan pravi v že omenjeni knjigi, da »duh totalitariz-ma ne pozna enakopravnih partnerjev«. Kon-flikt se je vnel že pri vprašanju vzgoje mladine. Tu seveda ni bilo alternative. Tako cerkev kot nacistični režim sta si lastila privilegije do šolstva in vzgoje. Hitler je hotel enotno drža-vo, državo v eni roki in zato je morala cerkev potrpeti. Situacija pa s.e je bistveno spremenila z začet-kom vojne. Leta 1939 se je v samem Vatikanu izvršila sprememba. Papež, Pij XI. je umrl in na njegovo mesto je stopil njegov državni se-kretar Pacelli. Poleg tega je prišlo do nemško-sovjetske nenapadalne pogodbe. Pacelli je začel obupen diplomatski boj. Želel je rešiti Zahod pred notranjim konflik-tom. O kaki rešitvi pa tu seveda ni bilo govora. Hitler je bil že odločen, da bo napadel Poljsko in spopad se je začel. V toku vojne se je papež še večkrat trudil doseči pomirjenje med zahod-nimi zavezniki in Nemčijo, toda ker je Roos-velt vezal vprašanje premirja z Nemčijo s Hitlerjevim' odstopom, so vsa pogajanja z Nemci propadla. Tako se papež skozi vso vojno ni mogel postaviti zoper Hitlerja. Dobro je vedel, da bi njegova obsodba grozodejstev na Poljskem in ravnanja z Židi lahko demoralizirala Hitlerjevo Nemčijo. In prav o tem vprašanju papeževe poslanice govori Hochhuth v svoji drami. II Hochhuth je delo razdelil na pet dejanj: prvo dejanje se dogaja v Berlinu, tri v Vati-kanu in zadnje v Auschwitzu. Samo razdobje dveh let 1942—44, ki omejuje delo, je razdobje najhujših političnih grozodejstev^ V tem času pa, pravi Erwin Piscator v uvodu, je imel vše-eno vsak človek možnost odločiti se zoper ne-človečnost. Kierkegaardov citat v začetku in poudarjanje človekove svobodne odločitve tako v uvodu Erwina Piscatorja kot v sami drami gotovo nista naključna. V vsem konceptu gre za eksistencialistično pojmovanje človekove nedetermiranosti oziroma človekove proste iz-bire, »kajti, tudi če se ne odločiš, se pravzaprav odločiš«. Dve osebi, ki nosita težišče dogajanja, .spremljamo skozi celotno dramo. To sta ilic-cardo Fontana, jezuitski pater in vatikanski diplomat, in SS oficir Gerstein, ki je ena od štirih oseb v delu — poleg papeškega nuncija v Ber-linu Orseniga, samega papeža in Adolfa Eich- in jo je poskusil stojno. Gerstein budo za protest njegove roke. Ge lin, potem ko si mana — kateri I h ni spremenil imena Poljskem, in poi ^prositi cerkveni pro- test. Riccardo F nunciju in ki vid na cesto, kasneje bi, da bo papež j al. Vrne se v Vatikan, govon s papeze\i do pa ne doseže nad Pacellijern, s katoliškimi židi ,ti kar najbolj verodo-)vec — odpadnik. Po-i je dal Hochhufch v ride k nunciju v Ber-al taborišča smrti na ki je na obisku pri vrže nuncij Gersteina Jersteina in mu oblju- ivnim sekretarjem in celo samim pape govor teče v času, ko so Nemci že za m ki ko prav mimo papeževe palače \ de na Poljsko. Riccar- žu ničesar. Razočaran e občudoval prav od mladih let, si v i lavzočnosti pripne na prsi rumeno zvez le v Auschwitz skupaj j temu, da ga poizku- ša Gerstein rešit »orišču v konfliktu esesovcem podlež Celotna fabuli tej dovolj preprosta. Toda po sami p; skem dialogu, brutalno izviren profesor Hirt, kii lobanj, svojemu prej fotografira pri likvidaciji ujetnik — Rus ali odrezati in naj za razširitev zbi stvena mojstrovi kov: vse kar se zapisati s točnimi| lacijami. Njegovi verjamemo, čep: težko. Da bi Hochhu sporazum, je opl skimi opombami. je točno določilj Eichmanovo vilo se zabavajo Eioli vosti scen in mojstr-biti mestoma kar »rvem dejanju naroča o zbirko človeških 'vcu, kako naj naj- ki ga bo ubil in naj i na lobanjo. Ko bo ,ev, naj mu da glavo ibanjo profesorju — obsežno delo edin-ith je brez pomisle-zgodilo, je treba Lpromisnimi forrau- so ljudje, v katere storima resnično :il kakršenkoli ne-z obširnimi režij-fsceno in vsako osebo robnosti spoznamo >r s kegljiščem, kjer ijegovi sodelavci. Pa- peževa slika je slika človeka, ki igra samega sebe in je kot človek že izgubil stik z zunanjim svetom. Pretresljivi prizori na poti v Aus<::h-witz, monolog starca, monolog žene, ki čaka otroka in ki ve,. da bo umrla z otrokom v sebi, še preden bo minil teden, so podani s tako pre-ciznostjo, da o nesporazumu ne more biti go-vora. In kakšna je vrednost Hochhuthovega dela? Kaj nima vsa predloga le zgodovinsko-doku-mentacijski pomen? že večkrat smo zatrdili, da delo ni samo kritika Vatikana, ni samo razkrivanje Nemcev, nacizma, fašizma, princi-pa. totalitarne družbe. Hochhuth opominja na princip, ki se pojavlja v vsakem času in v vsakem trenutku človeške zgodovine, tako se-danjega kot preteklega dogajanja. Gre za lo-čevanje pojmov: biti v službi oloveka in biti v službi dogmatske politike, v službi družbenih principov in neke nedoločene, meglene prihod-nosti. Papežev primer je primer, eden izmed primerov. Kaj ni Stalin prav tako poizkušal s pomočjo Hitlerja doseči zmago v vojni, ki naj bi bila v korist njegovim agresivnim in impe-rialističnim težnjam? S kakšno pravico so za-padni zavezniki obljubljali Ceškoslovaško Hit-lerju s pogojem, da napade Sovjetsko zvezo? Tudi Združenim državam je bila prav dolgo znana Hitlerjeva agresivnost, njegova diktator-ska in imperialistična politika, a so popolno-ma mirno, celo ob sodelovanju lastnega kapi-tala dopustile njegov vzpon. In končno, kako je bilo mogoče, da je Thorez kot voditelj fran-coske komunistične partije zapustil Francijo v najtežjih trenutkih, odpotoval v Mo&kvo, ko-munisti pa so izločili iz svojila vrst vsakega, ki je odšel na fronto, da bi se uprl Nemcem? Hochhuthova drama je opomin človeški ve-sti. Hochhuthova drama je razkrinkanje »lepo-dušništva«. Hochhuthovo delo je napisano za vse tiste, ki so zatisnili oko pred umazanim in človeka nevrednim zgodovinskim trenufckom z izgovorom, da je treba obdržati enotnost tabora zaradi grozeče in še hujše nevarnas^ti. P. V. OSEAA IN POL . Eden največjih filmskih režiserjev Federico Fellini je imel silno razgibano življenje. Ta nje-gova razgibanost v življenju je prisotna sko-raj v vseh njegovih filmih, posebno še, ker je navadno tudi sam glavni scenarist. Sama zgodba filma Osem in pol je dokaj preprosta. Govori o nastajanju nekega filma, in se ne premakne s svoje začetne točke preprosto zato, ker se režiser Guido (Marcello Mastroianni) boji zgrešiti »pravo pot«. Guido dvomi, preveč dvomi v nujnost tega filma, ki naj bi »vsakomur nekaj povedal«. Zato je film že vnaprej obsojen na propad. Zgodba filma vsebuje Guidova razmišljanja, asociacije, sa-nje, spomine, njegov notranji nemir in vse to prepleteno z realnostjo. V termalnem zdravi-lišču, kjer se zdravi, si vzame čas za razmišlja-nje. Toda to njegovemu filmu samo škoduje, ker začne dvomiti v pomen in iskrenost svoje-ga dela. Vso to njegovo razglabljanje in sanjarjenje pa skoraj nasilno trga družba, kateri pripada in ki ga ves čas obdaja. Tu so igralci, novinar-ji, producenti, njegova Ijubica, žena in še kdo. Vse to ga moti in mu še povečuje občutek ne-gotovosti. Izgublja se v prepletanju realnosti, spominov in asociacij. Na koncu se nekako pri-silno reši v vrvež oseb, ki jih je sam ustvaril v svojih prejšnjih filmih. Po izijavi Fellinija samega naj bi bil v za-četku konec filma brezizhoden, vendar ga je Fellini pozneje spremenil, ker se mu je zdelo, da je dolžan podati neko rešitev, pa čeprav nekoliko navidezno. Kompozicijo filma ustvarja samo mentalno stanje glavnega junaka. Guido sam sebe oka-rakterizira z besedami: »Zmeda sem jaz sam.« V filmu skoraj sistematično zasledujemo do-godke iz življenja glavnega junaka: mladost je nekoliko oddaljena. Guido je imel katoliško vzgojo, do katere zgodaj občuti odpor pred-vsem zaradi prisilnega ponižanja pred vzgoji-telji. V tej dobi se prvič sreča z grehom v obli- ki ženske — malce omejene Ribičevke, ki je otrokom za nekaj denarja piesaia in v njih vzbujala neko vrsto »poželenja«. Prav tako kot režiser Guido je tudi junak njegovega nikoli končanega filma vzgojen v katoliškem duhu. Kardinal mu je poosebljena »resnica«. Toda kakšno razočaranje po pogo-voru s kardinalom! Kardinal govori vedno iz-mikajoče in dvoumno. V njegovi osebi je sim-boliziran ves skrivnostni red krščanske hierar-hije. Guido ne ljubi nikogar. Prav takšen je ju-nak njegovega filma: Nikogar ne ljubi, vendar je po Guidovem mnenju vreden sočustvovanja. To pove Claudii (Claudia Cardinale), ki pa je mnenja, da z osebo, ki ne ljubi, ni treba soču-stvovati. Claudia mu je ideal sodobnega dekle-ta, vse dokler se realno po nekaj letih zopet ne srečata. Tedaj Guido spozna, da je bil tudi ta ideal lažen. Glavni junak se vedno bolj po-taplja v svet svojih idej. Vedno manj se meni za realni svet, ki pa mu kljub vsemu ne pusti, da bi s svojo notranjostjo ostal sam in ideje domislil do kraja. Zato je obsojen na vedno pogostejše kompromise. Druži se s scenaristom, ki mu daje razumne in jasne rešitve. Toda Guidov svet je predaleč od scenaristovih real-nih predlogov, da bi jih lahko upošteval. Na koncu se Guidu osebe, ki jih je hotel v filmu realizirati, izgube, zato opusti snemanje in odi-de. Pred koncem naredi še navidezni samomor (fantazija) pred zbranimi novinarji, katerim ne more reči niti besedice, tako prazen je na-enkrat postal. Reši se k svojim, že v prejšnjih filmih ustvarjenim likom. Postane zopet tak-šen, kot je bil: član družbe, ki ga obdaja. Se-veda pa vse njegovo razglabljanje ni bilo za-man. Postal je kljub nedomišljenju lastnih idej notranje bogatejši. »Osem in pol« je, če ne že najboljši, prav gotovo eden najboljših Fellinijevih filmov. V filmu je ustvaril relativno pregleden svet, ki je mnogostran, slikovit in poglobljen. Močno fantazijsko obarvan neorealizem nekoliko mo-tijo nekatere nadrealistične scene. To je pa naj-brž tudi vse, kar bi se dalo temu filmu očitati. Danilo Čelofiga SLAVVOMIR MROŽEK: TANGO Teater mora biti vedno neko totalno biva-nje. Nepričakovani ali skoro nasilni zaključki posameznih dram me ne motijo. Razumem, zakaj mora biti Caligula na koncu nepreklicno ubit. Luno je zaman hotel in je potem ttidi za-man ubijal v njenem imenu. Bivanje sicer lah-ko opraviči smrt, če se uresniči — neosmisleno in v sebi razklano golo hotenje ne. Prav zrato se tudi Sartrov Goetz v finalu tako nemadoma cxiloči za stvarno in neposredno bivanjsko prakso in se z obupom in nostalgijo ozre za tistim absolufcnim hotenjem, ki ga je obvlado-valo prej. Ampak premagal ga je. Izvojevati je treba človeško vojno, ne pa božje. Razumem tudi dolgočasnost tiste človeške situacije, ki take odločitve ne zmore — bodisi zafco, ker &i je preveč na jasnem sama s seboj, bodisi, fker je preveč izničena v sebi, in ki se je obsodila na čakanje s tisto slepo in do absurda nujno vero, ki uči, da bo že jutri vse boljše, ko bo prišel Godot in stvari uredil, situacijo, kakor jo npr. bivajo junaki Beckettovega Čakanja Godota. Razumem gledališče, v katerem avtorji ne puščajo — za vsak primer — narahlo od-prtih vrat za seboj in v katerem si ne dovolju-jejo skozi junakova usta avditoriju soliti pa-meti — pa naj bo njihov končni gledališki rezultat še tako absurden, beden in ex nihilo. Razumem vsako situacijo, ki je 61oveška last, in tudi tisto, ki je samo izraz njenih potreb ali njene vere, nemoči ali še tako smešnega patosa; nečloveško je pač tudi izraz olo-veškega. Ni mi pa tudi tuj tisti teater, ki pomeni le &pekulacijo z bivanjem, samo da se v tem primeru z njini ne morem ukvarjati kot s te-atrom, torej bivanjem, ampak le kot s priče-vanjem o bivanju. Kot bi si neko skrito življe-nje ogledoval v zrcalu — in kot da je pomemb-nejši tisti, ki zrcalo drži, od onega, ki pred njim biva. Od položaja zrcala je namreč odvi-sen videz slike. Eoo takšnih — skoro — brezhibnih špeku-lacij z bivanjem pomeni tudi predstava Tanga Slawomira Mrožka in reži&erja Mirana Herzo-ga v ljubljanski Drami. Nima pomena, da bi nekateritn slovenskim recenzentom na tem me-stu in zdaj poskušali dokazovati dvojnost nji-hovili kriterijev, Josipu Vidmarju na priliko, ko moramo samohotno primerjati njegovo re-cenzijo Camusovega Caligule in Miheličeve Ure naših dni in tudi Tanga, čeprav se to človeku kar nekam vsiljuje, in čeprav bi šlo to tudi k doikumentu, tudi ne bomo zmogli opravičiti svojega početja s tem, da bomo dokazovali, kje so kvalitativne prednosti igre, kakor sta jo pokazala Maks Bajc in Janez Albreht v tej predstavi, pred deležem Alija Ranerja, ki je igral protagoinista Arturja — na premieri dosti slabše kakor na drugi reprizi. Tudi režijski prispevek Mirana Herzoga, dovolj adekvatno odrsiko transplantacijo Mrožkovega teksta, ki je pogrešala edinole izrazitejšega tempa (zlasti prvo dejanje) in bolj smiselnega prelivanja fi-lozofskih in grotesknih prvin (drugo dejanje) ter ostreje akcentuiranih poant (tretje deja-nje), pustimo zaerkkrat ob strani. Kaj bi nam navsezadnje koristil izrazitejši tempo, bolj smiselno prelivanje različnih stilnih dejstev igre in ostrejše akcentuiranje, ko pa je več kot očitno, da izvira njihova odsotnost v pretežni meri že iz teksta samega. Režiser jih ni zmdgel ali pa jih ni znal nadomestiti skoz celovito inkarnacijo svojega lastnega odnosa do sveta, ki bi jo bilo treba postaviti v uprizoritvi. Res je, da se prav v tem režiserjevem »lastnem od-nosu« skriva smisel njegove režije kot umetni-ške izpovedi. Sicer ostanemo na uradniškem nivoju indiferentne in apriorne zapisanosti dramskemu tekstu. če pa ugotavljamo, da te-ga »lastnega odnosa« ni in da je režija popol-noma adekvatna tekstu, in ker ne maramo biti niti fevalitativni moralisti niti estetizirajoče-tak- tizerski apostoli, se bomo slej ko prej morali vprašati, zakaj je temu tako, torej po vzroku in šele nato — če bo potrebno — po posledi-cah, kakor jih razodeva predstava v svoji zu-nanji, fenomenalni strukturi. Ali povedano dru-gače: zakaj smo se potemtakem sprijaznili z lego ogledala, se pravi z dokumentarističnim odno&om do teatra, ki odseva sliko življenja, nismo pa mogli pristati na življenje samo? Zakaj smo obupali nad umetniško trasformaoi-jo in pristali le na vrednost pričevalnega do-kumenta, kakor nam ga daje to naše gledali-šče? In še naprej: Kaj je v svoji osnovi Mrožkov Tango? V tretji številki zvezne jugoslovanske revije z-a gledališče Scena piše Jovan čirilov o tem ta-kole: »Ključni prizor je prizor iskanja Ideje v tretjem dejanju. Drug drugemu si ponujata za vrhunsko idejo: Boga, šport, Eksperiment, (Novo življenje), Napredek, da jo bosta morda našla v smrti. To pomeni, da so miti religije, fizionega principa, politike zavrženi zato, da bi našli svoj konec v ek&istencialističnem kon-cu brez konca — v smrti.« In vendar, kljub temu, ali ta Mrožkova drama sploh omogoča avtohtoni režijski odnos? Namreč odnos, ki nam bi pctem omogočal — ne samo estetizirajo-eega spraševanja po literaturi in teatru, am-pak — analizo vizije takšnega bivanja, kakor je v njem razodeta, in nam hkrati vsilil še kcmfrontacijo z našim tukajšnjim iai zdajšnjim svetom, v katerem je pač edini razlog za takš-.no in ne drugačno gledališče in za enak izbor literature za ta teater. Bistvo avtohtonega re-žijskega odnosa je odbiranje in akcentuiranje posameznih — za avditorij in režiserja — usod-no veljavnih dimenzij v dramskem tekstu, zraščanje odrskega z literarnim, ki prinaša — kakor rečeno — s seboj novo resnico bivanja, resndoo, ki je dramski tekst ne more poznati v tako poudarjeni meri kakor predstava, res-nico, ki je sinteza dveh zgodovin, zakaj resnica bivanja j$ v odnosu, v medsebojnem prepleta-nju, učinkovanju in resonanci — in zato je tudi gledališka predstava praviloma polnejša od dramskega teksta. Seveda pa so potrebni za možnost tako aktualizirajoče in konkretizira-joče nadgradnje določeni pogoji že v samera dramskem tekstuj strukturi gledališfl Vendar pa poa nja — konkret^j bomo hkrati razMsei, svoje lastne inaBno« Alegorični, oba »svetova«: v kor se zdi — & svet, ki »je s tinfce trdne forme, v n&kakšen simpl: gtarega sveta sp formo, načela in normalni bonton, tja v tri dni. Ko Stomil zapne s\š hiače, striček dolgimi, babica v modi njene čas čiti z Alo (za če je še kaj več o spi z moškimi), obleko namesto živi, nenadoma roko Ala domenftre 3tA). simboBen 5VI#0 prevaraMom, Zdaj se mu »stari dobri« ganski organizacijsiki namesto teoretizira-s Tangom tako, da jeve (ne)možaiosti, ijske perspektive v in nazadnje tudi tem samo še za ne za resnično postavljena nasproti: re in cilja, ki je tak jal kanvencije, torei i, pa jih ni znal na-zapadel v nekakšen eksperimenta«, .rjenje; to je svet mame Eleono-drugi strani je svet, spraviti kaos, ki vladal, spet v red; to ki se je raje odloč-il eksperim&ntalno convencionalrno pozo, družine., — Nekje >ji Edek, poosebljen bivajoči »plebs«. imata kajpa tudi |e poosebljena — ka-Ipretekla zgodovina, pozna več nobene pa naša sodobnost, et, ki naj kaos rcia«, mu torej vrne je, oziroma nekakšen bo več vagabundaril skoraj že uspe in si eonora sleče jahalne kratke hlače z klobuk, ki je bil se sam sklene poro-ne ve, kaj je, in lalne« ženske,, ki rada kftriložnost ableče belo rajce, v kateri sicer Hja je zjutraj pred po- ifftamle EvAenja pftene ka*ek pna forma, namreč porfced s sprevodom in pojedino namesto prejšnjega razvezanega spol-nega odnosa, obenem pa se skoraj nujmo mora skregati z Edkom, nekakšno svojo telesno stra-žo, ki jo je uporabljal tudi kot strašilo v od-nosih do drugih. Edek stori seveda samo to, kar more. Zelo je močan in ko vidi, da je ogro-žen, s pestjo podre Arturja na tla, si obleče njegovo sviknjo in prisili &tridka Evgenija, "da znjim zapleše tango. S tem je očitno dokazano, da smo se vsi motili in da zgodovina biva mi-mo tistih, ki jo delajo, v »avtentičnem« plebsu, torej ljudstvu, ki bo v kritičnih situacijah že znalo samo opraviti tako, da bo prav. S tem pa je dokazan tudi paradoks vseh prejšnjih trenj med kaosom in formo, ki so očitno potekala povsem mimo bistva stvari. Artur bi moral postaviti svojo potrebo ne zo-per svoje sorodnike, zoper kaotični svet, am-pak zoper Edka. Potem bi človek še nekako razumel ta kompilacijski (Camiis, Sartre, Bec-kett, Ionesco), groteskni in groteslcno površni in neenoviti konstriiktivizem. Tako pa je spo-pad med Arturjem in njegovimi sorodniki ves čas preveč postavljen v prvi plan, da bi mogli tudi razumeti morebitno drugo poanto tega teksta: namreč farso, ki je lastna Edku, »av-tentičnemu« ljudskemu bivanju, ki se ne meni za gospodarja, če se mu pri njem dobro godi, ki pa je v primeru, če so ogrožene njegove (tu sicer samo seksualne) potrebe, zmožno pokazati tudi pesti in vzeti kreacijo zgodovine — vsaj začasno — v svpje roke in prisiliti stare-ga gospodarja (ki ga je dozdaj kot kačo gojil na svojih prsih), da z njim zapleše tango in se mu tako podredi. Ta odnois je — kakor rečeno — zelo neraz-vit. Temeljni konflikt igre je zastavljen mimo njega, predvsem med Arturja in njegovega oče-ta Stomila. Izpeljan pa je tudi na nekem zelo površnem nivoju, ki ga grotesknega dela &pe-kulacija s prostorom in kostumi, ki z akterji le redko zrastejo v neko trdinejšo enovitos^t. Zato je struktura teksta tudi v svoji osnovi neenotna in eklektiono zlepljena iz filozofije in grotesknega prostora, v katerem se ta filozo-fija pripoveduje. Na žalost pa je tudi filozofija formalna, saj ji nikoli ne gre, da bi zavrtala v usodnejšo vsebinsko problematiko sodobnega sveta in ji gre v glavnem za to, da bi teonu sve- tu nadela samo formo, ne pa da bi si prišla na jasno v njegovih temeljnih stvareh, torej z vsebino njegovega bivanja. Bistveno draž tega formalnega filozofiranja vidijo nekateri v teni, da starejši zagovarjajo načelo kaosa, liberalizina, nekomvencionalnost in eksperiment za vsako ceno, njim nasproti pa mladi Artur postavlja princip reda in trdne konvencije. Isti ljudje tudi trdijo, da je ta Mrožkov izum zelo avtentiona vizija navskrižij v sodobnem svetu. Ne verjainem: zato ne, ker ne živim niti Arturjeve usode, niti ne občutim Stomilove. Ne gre namreč zato, da bi svetu vrnili formo, ampak zato, da bi zajeli njegovo bivanje v vseh dimenzijah, da bi si tako one-mogočili sleherno iluzijo, da je mogoče kaj spremeniti, da je mogoče v svet naseliti idea-Jiteto naših želja, gre torej za to, da po&kuša-mo razumeti svet, kakršen pač je. če mu Mro-žek dela silo, nič hudega. Moral pa bi to opra-vičiti. To sicer namiguje z Edkom. Ampak zgolj špekulativno, anekdotično. Ne verjamem mu, ker je prej, pred Edkovim aktivnim vsto-pom v dejanje, nasul preveč neslanosti in ne-resnice, da bi jih Edikovo vstajanje od mrtvih moglo odtehtati in pozerstvo zares trdno po-staviti na laž in osmešiti: Stomilovo, torej »eiksperimentalno« in Arturjevo aktivi&tično, in s tem njuno iluzijo vrniti na trdna tla realitete, sveta, kakršen je. Miran Herzog se je očitno zavedal tega te-meljnega dualizma Tanga. Njegova režija je uspešna — ker se preseli v dvorano — le tam, kjer je Edeik v prvem planu. Tam pa, kjer gre za sliko kaosa, je burkast in potem tudi ne-avtentičen; avditorij je to zaslutil na reprizi: prvo in drugo dejanje sta šla popoinoma mi-mo. V drugem dejanju se začne tudi filozofaža. šele na koncu tega dejanja, kjer filozofažo za-menja erotična persiflaža, je bila omogočena komunikacija. Filozofija je bila površna in zgolj logicistična, kot pri Mrpžku samem, ero-fcične scene so bile dražljive:'recimo — scena, kjer naj bi Stoinil maščeval svoje rogonosov-stvo. Ampak to je premalo. Erotika bi morala prerasti v simbol. Edek bi moral zra&ti zoper vse. Tako pa je bila Edkova revolta samo pri-znanje, da se je spolno res spozabil in da mora braniti ta svoj interes. Nič drugega. Zato filo- zofija doseže svoj konec tam, kjer ga zasluži: v obscenosti privatne sorte, to pa seveda po-meni, da v sinabol ni preraslo nič, namreč tako prerasfo, da bi moglo kaj obveljati tiidi za nas, za splošnost. Imam občutek, da se nekdo dela norca iz tega, kar v resnici sem, norca s formaliziranjem in setksološkim spreneveda-njem, s tem strah.apetnim begam v privatnost. — Rad bi videl Edka, kako ves čas izkorišča tako eno kot drugo dimenzijo sveta, potem pa začne premišljeno izrabijati obe v svoj prid: z umorom, s svojim avtentičnim, z razumom neobteženim življenjskim dejanjem. Od začet-ka do kanca bi naj postavii na laž vse pozer-ske stvarjalce zgodovine in naj bi namesto konceipta, poze, doktrine, politike itn. postavil svoj živi interes. To bi bila deziluzionistiona, xazbijalska predstava, in ker se ne bi ozirala ,na nič, bi mogla biti avtentična. Ampak morala bi biti do konca. Tega pa tudi Mrožek ne omogoča. Tudi re-žiser se je zavedal njegovega eklekticizma. Zato ga je postavil takšnega, kakršem je, ne da bi se odločil za eno poanto in eno spoznanje. Dvomim, če je več tudi mogel. Izbor teksta ga je v preodločilni meri opredeljeval. In tekst očitno pozna tudi samo eno dimenzijo. Zato se mi zdi vse to liberalistično sprene-vedanje na las podobno situaciji, v kateri je to naše gledališče zadnji čas: Artur je Jasip Vidmar, ki že ves čas rohni zoper »zmedo« v tem gledališču. Gledališče mu je letos popu-stilo, kakor je Stomil popustil Arturju: zdaj bojo igrali Molierove Učene ženske in Strička J^anjo č&hova. Gledališče bo s tema dvema predsitavama dobilo svojo »formo«, zraven pa ,bo z drugimi predstavami zganjalo »zmedo«. iiaprej. Imelo bo torej formo in je ne bo ime-lo, in tudi vsebine po vsem tem ne bo moglo imeti: svoje lastne, enovite, dosledne. Tolaži-jno se s tem, da dosleden nihče ne more biti in da smo vsi žrtve svojih razmer. Na žalost pa to gledališče in njegova situacija ne pozna nobenega Edka, ki bi se spomnil, da bi bile ,treba nekaj narediti, namreč z vsebino, z de-iom, ne pa zgolj skoz načela in politiko, skaz pozerske uvodnike v gledališkem listu. In zato gmo tudi vsi, kar nas je, samo dokument svoje 4obe. Nič več. Več je samo Edek. Andrej Inkret franci zagoričnik njiva 1. Med mano in tabo, prst, tned tabo in mano je njiva. Hraniš me, sloveniš me. Prepotena v jesenskem jutru ne vstajam k počitku, ker legam v budnost. Ujede zasedejo dlan. Dlan mi sega v misli brez misli, pa vendar nestrpno. Izdaja me, prodaja me, cefra me vzravnano, pa vendar zlo. Njiva sem, ujeda sem, jutro sem in jaz. Nekaj me pobere, nekaj se zavržem sam, nekaj me ostane, ali nič. Med mano in mano boj. Torej med tabo in tabo, med nama. Moja koža je tvoja zastava. Tvoj drog je moja hrbtenica. Branim svojo njivo pred izobiljem svojega zla. 2. psalm obdarjeni z izjemnimi pogoji tega tako imenovanega Sveta brusimo ostiostem svojih čeljusti za jutrišnjo žetev sončnih peg blagoslovljena bodi pasja mater mi'hovina moje ljubezni moja kost moja popotnica skozi sušno obdobje vere moj zid je pernica vetrovom pena ki me bo preživela v gobcu časa z zvenečimi imenovavci moj zid je igrača velikim nemočnim otrokom z angelskimi obrazki zapuščenih cerkvic kjer preostali pajki lovijo preostale duše muh tako potem preostanejo vprašanja preostalih vprašanj prav tako vpvašanja vseh možnih odgovorov kajti ne obrodijo v svoji nespolnosti jegulja je moja mati volkulja in tudi govedo za katero brusim sekiro in ne naposled Bach ali jutro še neznane pesmi 3. norica Velika sentimentalna podgana žvenklja z lepo prihodnostjo mačkam ki so zaostale v rasti in je ne dosezajo več udarja po mizi rožlja z neukinljivimi sredstvi v trenutkih vročice napolni ves prostor četudi ni čisto res ampak to je pesem dali ji bomo injekcijo potem naj redno jemlje svečke kakor sem predpisal predvsem jo je treba omejiti na lepe oblike skromne po obsegu velike po ambiciji na zvok na ritem na pozlačeno kletko Saj ne boste zamerili se je še opravičil čarodej in je najprej na sebi pokazal kako to misli bilo je prav tako . vendar so nekateri potrdili ne le zaradi zlobe da samo še bolj zaudarja. TRIBUNA STRAN 6 AMERIŠKI VIOLINIST ISAAC STERN V FILHARMONIJI Nastop slavnega violonista je privabil slehernega koncertnega obiskovalca; prišli so celo iz sosednje republike. študentu, ki se je odločil za obisk kon-certa, pa je pred blagajno Sf stopila na pot ovira. Vstopnina najmanj dva tisoč drnarjev. Pomislil je: »Ali pomeni tako draga vsopnica tudi izredno kvali-teto izvajanja?« Ob takili priložnostih ni opaziti dovolj mladega poslušalstva, ki sprošča togo atmo-sfero »resnih obrazov«. Prva polovica -programa je obsegala dela starih mojstrov; Geminianijeva Sonata je zamenjala delo kakega drugega Italijana, za njim Beethovnova So-nata in Bachova Partita za violkio solo. Od teh se je drugi del usmeril v izpovedno lažja dela: Bartok — Prva rapsodija, Dvofak — Romantične skladbe, Sa-rasate — Caprice basque. Geminiani — naslednik Corellijeve kompozicijske šole — je že v večji meri vnašal v dela osebno iz-povedni »ton«. Bachova partita: od allemande do bourreja, z doubleji za vsakim stavkom, sezliva v celoto gradbe-ni člen za členom, misel za mislijo. Na slušni poti jih odkrivamo že pri tehnično dovršeni izvedbi, a pri tem pogrešamo njih organsko rast, rodijo in za-živijo šele ob prisotnosti ustvarjalne volje izvajalca. Beethovnova sonata v c-m&lu je v klasično formo zajeto in z individualno izklesano govorico postav-ljeno delo. V njem je kot v vsakem Beethovnovem delu polno prisofcna njegova natura. Do njenega izvira more stopiti samo oseba, ki v sebi nosi klice narav-no pogojenega iskateljskega gona smisla bivanja. Ostala tri dela so po kompozicijskem prijemu in izpovedani moči manjša. Dvofakovo je že v naskmi izrazno opredeljeno, Bartokovo Prvo rapsodijo ka-rakterizira stilizirano zajeti folklorni svet z vso svo jo elementarnostjo. Ritmično življenje se pri posled-njem delu »Caprice basque« spremeni že v stalne ritmične obrazce. Tehniona zahtevnost skladbe mor-da skuša prekriti pomanjkanje ustvarjalne potence komponista. »Glasbene teže« v njej ni. šest različnih fiziognomij, načinov gledanja na življenje in moči izpovedovanja bi si morali vtisniti v našo zavest skozi podajanip violonista I. Sterna in spremljevalca na klavirju Alexandra Zakina. Da pa je stopila v nas Beethovnova iskateljska natura, ali Bachova, Geminianijeva, in druge, vsaka v svo-jem jeziku izpovedujoča glasbena osebnost, ne mo-remo trditi. Kjer si lok samo z rutino odmeri moč pritiska na struno, ne pa da bi roka prenašala notranji utrip živega doživljanja slednje gla^sbene rnisli, ni moč najti stika z delom. Na ta način izvab-ljeni ton poslušalca ne prebudi in spravi v stiik z glasbeno izpovedjo. Ali ni tako imenovano »objektiv-no podajanje«, kjer si mora poslušalec sam v sebi delo graditi in se mu dokdpati do pcmp^a. ?p odraz' zmehaniziranega sveta? Marjan Gabrijelčič JOŽE TOPORIŠIČ: SLOVENSKI KNJIŽNI JEZIK I Slovenski knjižni jezik — tak je naslov najnovejše Lzvirne gramatike slovenskega jezika, ki jo piše pro-fesor dr. Jože Toporišič in katere prvi zvezek je pred kratkim izšel pri založbi Obzorja (celotno delo bo obsegalo štiri zvezke) — bo obravnaval poleg snovi, ki jo je že doslej obšegala »tako imeftovana slovni-ca«, to je poleg glasoslovja, oblikbslovja, besedotvor-ja, sintakse in pravopisa, tudi stilistiko. »Tudi te bo učil (Slovenski knjižni jezik, op.) iz bogastva glasov, oblik in besed, besednih in stavčnih zvez našega knjižnega jezika izsbirati za vsaktero sporočilo naj-primernejše xn se izogibati manj primernemu ali neprimernemu (stilistika).« (str. 5) Podrobneje g_o-vori o tem vprašanju knjiga na 157. strani pod Stil-sko označenostjo: gre za ločevanje navadnega in ne-navadnega. »Na taka vprašanja odgovarja stilistika, ki trdi, da je pri več »enakih« jezikovnih sredstvih navadno, vsakdanje, normalno tisto, ki se pogosteje (najpogosteje) rabi. Stilistika pravi za tako sredstvo, da je nezaznamovano ali neoznačeno ali nevtralno. Ono drugo je potemtakem seveda zaznamo^ano ali označeno, tj. doživljajno posebno obarvano in zato seveda bolj opazno.« Te avtorjeve obljube in obrav-nave mora biti pač vsak, ki kolikor toliko poana do-slejšnjo zgodovino slovenskega slovničarstva, resnič-no vesel. Vendar pa to ni edini razjog, ki nas je spodbudil, da čisto obrisno spregovorimo o pričujoči Toporišče-vi knjigi na tem mestu. Marsikaj namreč napove-duje, da bo Sloveniski knjižni jezik v svoji celotni podobi pomenil začetek nove stopnje slovenskega šolskega slovničarstva (šolskega pravim zato, ker je knjigo »kot učbenik potrdil republiški sekretariat za šolstvo«, pri tern pa ni vedel ne za kakšno šolo in ne za kateri razred potrjuje; domišljam si, da je knjiga namenjena srednjim šolam), začetek enako pomembne stopnje, kot so bili doslej Janežič, Brez-nik in Bajec, Kolarič in Rupel. Trditev podpira najprej sam naslov knjige. Vse dozdajšnje gramatike slovenskega jezika, ^opisne ali zgodovinske, so nosile splošni naslov »slovenska slovnica« ali »slovnica slovenskega jezika«, najnovej-še variante za nižjo šolo pa »spoznavajmo slovenski jezik«, Toporiščevo poimenovanje »slovenski knjizni jezik« opozarja na globok premik v pojmovanju je-zika sploh, na vfeebinsko spremenjen pogled na jezik, in je zategadelj čisto načelne narave. Zakaj? Avtor se namreč zaveda namenske, funkcijske razvejanosti celotnega slovenskega jezikovnega ustroja, v katerem je knjižni jezik samo sestavna, in to poglavitna se-stavna plast; ta plast je zase spet trden sistem, raz-ličen na primer od narečnega ali pogovomega siste-ma. In ker piše Toporišič slovnico knjižnega jezika, ne pa slovnico kateregakoli narečja ali pogovornega jezika, je seveda edino prav, da je dal delu tak na-slov. Iz spremenjenega pogleda na jezik pravzaprav vse nadaljnje novote, ki jih Slovenski knjižni jezik v naši jezikoslovni praksi uveljavlja. Omenimo razporeditev snovi: doslejšnja tradicionalna obravnava slovniškega gradiva je potekala po znanem, zelo starem redu: fonetika, morfologija, sintaksa, raba sklonov, besedni red (navajo po Slovenski slovnici 1964). V tako raz-poreditev je popolnoma kot tujek uvrščen še pravo-pis med fonetiko in morfologijo, medtem ko je sklad-nja, to je slovniško področje, ki je v primeri z dru-gimi še danes dokaj naivno obdelano, na čuden na-čin razsekano v stavek, rabo sklonov in besedni red. Toporišič sicer ohranja prakso, da je obravnavo pravopisa dokaj neprimerno uvrstil med poglavja, ki bi si po mojem mnenju morala slediti povezano, zato pa je samo jezikovno gradivo razporedil druga-če, kot je bila navada doslej: njegovo poglavitno stališče je miselno, logično, ne strogo gramatično. Vodi ga od temeljnega gavomega elementa, in to je stavek, v njegove manjše sestavine (glasoslovje, ob-likoslovje), Menim, da je taka pot naravna in pri-merna pa tudi pedagoško metodološko ustreznejša (pedagoškega vidika ob knjigi, ki je učbenik, nikakor ne smemo pustiti ob strani; Toporišič je s številni-mi vajami, kipomenijo nadaljnjo novoto v slovenskih srednješolskih slovnicah, temu vidiku bogato ustre-gel): bralca vodi od večjega k manjšemu, od celote v posamezne člene. In če bo razporeditveni ustroj Toporišičeve knjige marsikoga razburil, bomo pripi-sali to pač resnici, da je dosedanja praksa v nas preveč mehansko zakoreninjena Slovenski knjižni jezik podira omenjeno prakso prav na nekaterih ključnih mestih. Ali počenja to upravičeno ali neupravičeno, pravilno ali nepravilno, prepričljivo ali neprepričljivo, to bo morala ugoro viti naša strokovna kritika, kakor bo sploh morala izreči svojo temeljito besedo o celotnem Toporišiče-vem delu. Mi si take pravice seveda ne morraao in t-udi ne smemo lastiti. Povemo lahko samo, da vodi zgolj formalna želja povedati sleherno reč za vsako ceno na nov način v neporebnp zapletanje (prim. na primer razdelek Pika, klicaj in vprašaj sredi stav-ka), če te želje ne narekuje tudi novo spozmanje. Od celotnega gradiva, ki ga prinaša prvi zv^ek Slovenskega knjižnega jezika, bi rad opozoril samo na dvoje poglavij: Slntaksa stavka in Sporočanje. Prepričan sem namreč, da pomeni poglavje o stavku poglavitno vrednoto, ki jo Toporišičeva knjiga uva-ja, in ta vrednota mi znova potrjuje, da izhaja avtor bolj iz miselnega, logičnega členjenja stavčnih ele-mentov namesto dosedanjega strogo gramatičnega. Zategadelj je nujno, da je skladnjo močno poenosta-vil, hkrati pa spopolnil (prim. na primer samd res-nico, da je končno vendarle tudi v slovnici ugotov-Ijeno, da gre v primeru Sava teče motna za povedkov prilastek). Sledeč strogi misli, oplojeni neutajljivo med drugim pri P. Guberini in Klemensziewiczu (wy-powiedzenie — poved), avtor ne more šteti k samo-stojnim stavčnim členom niti povedkovega določila niti prilastka, ker se oba obvezno na nekaj naslanja-ta. Poglavje Sporočanje uvaja kot dodatek v naše gramatike znova skopo poetiko, ki je od 1947. leta naše slovnice niso obsegale. Njen namen je seznaniti uporabnika z nastankom, deli, prenosniki in oblika-mi sporočanja. Po vsem tem lahko sklenemo, da je Toporišičeva fcnjiga Slovenski knjižni jezik 1 pomembno delo. Da-siravno je namenjeno šolam, mora nujno pritegniti slehernega drugega uporabnika, znanstvenika ali ne-znanstvenika. To terja prav avtorjev odnos do jezi-ka, ki utegne postaviti naše slovničarstvo na so-dobno znanstveno stopnjo. Za zdaj je to najbrž še prezgodaj trditi, ko imarao v rokah komaj prvi zve-zek celotnega dela in ker odseva pričujoča knjiga tudi dokajšnjo težavnostno neuravnanost: znanstve-na misel v njej je namreč za stopnjo, ki ji je name-njena, hudo neenotna. Vpeljava številnih novih poj-mov (fonem, morfem, naslovnik, poved itd.) terja razmeroma visok intelektualni nivo, številne razlage, primeri in formulacije pa se spuščajo daleč podenj. In še nekaj moramo poudariti: knjiga vzpostavlja* zelo neposredno (v uvodni besedi celo naivno) zvezo med avtorjem in uporabnikom, saj se avtor obrača k bralcu pogosto z neposrednim nagovorom. h. v. P. S. Na tem mestu se tovarišu Janezu Gradiš-niku opravičujem, ker zveze » ... situacija... (se je) ovedela komajda šele krize sodobne poezije...« ni razumel. Meni m še komu ne dela nobenih prsglavic (prim. Delo, 31. okt. 1965, Sloveaščina za Slovence). BURŽOAZIRANJE SOCIALIZMA To bo prenapet članek. Nenavaden za zdajšnjo usmeritev Tribune. Toda naj že s svojim golim obstojem dokazuje nemož-nost te usmeritve (ali nekaterih njenih prvin, zdaj to ni važno). Če se sizifovsko kopičenje dejstev ne njore odlepiti od po-ziti-vističnega odsevanja resničnosti, ki mu je dano stanje norma — ostaja samo še abstraktno intelektualni upor. Dve skraj-nosti — dve zagati. Kaj nas potiska v zagato, obrača naša dejanja zoper nas? V naslovu sem zapisal geslo: buržoaziranje socializma. Kaj je to buržoaziranje naših odnosov, kakšen je obseg prekletstva? — Naj ostane razsež-nost tega imenitnega družbenega procesa za zdaj nedoločena! Njegovo vsebino pa določimo kar s stvarmi samimi. že pet številk se vrti Tribuna okrog iste vrele kaše: hočemo reformo univer- vzdržujemo šole, ki ustvarjajo Ijudi z ne-smiselno ozkim profilom strokovne uspo-sobljenosti. Zakaj še nismo ustanovili vi-soke šole za vzgojo urednikov Nedeljske-ga dnevnika. To bi bila nedvomno korist-na družbena investicija! še pred kratkim so velikapotezno ru-šili Ljubljano in postavljali grandomanske spomenike kdo ve komu ali čemu. Danes pa »ni sredstev«, da bi dogradili strojno fakulteto! Tega niti zdravi razum ne more doumeti! Kaj vse to pomeni? — Ne, da »ni sred-stev« in da smo revna družba, ampak da je razdelitev družbenega bogastva neustrez-na. To pa pomeni, da so odnosi popačeni, degradirani. Seveda, ves ta metafizičnri svet alumini-jastaih sftolpnic in psevdobistarJičnih arkad nam je zgradil strokovni razum. Gotovo v računih ni nobene napake. Sartiozadovolj- Foto: Karpo Acimovic — Godina ze, vsi hočemo reformo, družba zahteva reformo, denarja pa ni. Družba je v go-spodarski krizi, treba je štediti, iskati no-tranje rezerve. — Univerza in družbena notranja rezerva! Kakšna bolestna konce-aja tehnokratizmu: bedake je treba pre-pričati z njihovim lastnim jezikom, z njihovimi predsodki. Iz ropotarnice pozi-tivistične revizije marksizma so privlekli bazo, ki da je pogoj vrhnji stavbi, ki da jo vrhnja stavba »odseva«. Pa kaj je baza? Celota produktivnih sil in odnosov. Kaj pa so produktivne sile? človekova dejav- , nost: materiaMzirano delo (delovna sred-stva) in živo delo. Univerza pa ni delo, raziskovanje pa ni delo, vzgoja in uče-nje pa ni delo?! — Paradoiks je seveda v tem, da moramo, če ne mislimo načelno, v marsikaterem konkretnem primeru na to retorično vprašanje odgovoriti nikalno: da torej v marsikaterem primeru poučevanje na šolah, študij na univezah ni družbe-no potrebno delo, ni družbena dejavnost. Ta pojav je posebno močan pri tako ime-novanih humanističmh vedah — in začuda >, tudi pri družbenih vedah v ožjem smislu i besede (da je temu res tako, kaže npr. { trenutno popolnoma neurejen položaj od-delka za sociologijo na filozofski fakulte-ti; letošnji bruci se na ta oddelek niso mogli vpisati enopredmetno, sociologija je možna celo samo kot B skupina). — To me spominja na položaj družbene zavesti v kapitalistični družbeni struktiini, kjer ta zavest postaja vse bolj in bolj le odsev dogajanj v ekonomski »bazi«, ko je za-vest vse bolj kapitulantsko pasivna do ekonomike. To se konkretno kaže ali kot esteticizem ali Pa kot hlapčevsko udinja-nje vladajoči finančni in politični oMgar-hiji. — Vsekakor nezavidljive primerjave! Govori se, da »ni sredstev«. Obenem pa no lahko manipuliramo s tem svetom, saj je strokovnemu razumu dostopen; sposob-ni smo izračunati, kakšne strokovnjake in kdaj jih bomo potrebovali. Danes prav s to utemeljitvijo moledujemo za milošči-no univerzi: saj bomo vse zračunalii, po-tem pa bomo v svoj mlin vtaknili nekaj generacij in iz njega bodo leteli strokov-njaki zahtevanih profilov. Strokovnost nad vsem! To geslo je sicer upravičeno v boju proti primitivizmu: ampak načela morajo iti ajmerom za koraik pred deja-njem. In če se danes borimo proti primi-tivizmu, moramo mislifci na boj proti ozki strokovnosti. Drugače bomo čez nekaj let živeli v mravljišču iz jekla in stekla ter opravljali matematično določene funkcio-nalne gibe. Takrat bomo seveda že zdav-naj pozabili na vsestransko razvitega člo-veka, zdavnaj bomo pozabili na sociali-zem ... In vendar hodijo naše trditve, da je univerza »družbena notranja rezerva«, na skrivaj prav po poti, ki pelje v tako prihodnost. Pa kaj bi se podajali v priihodnost! Sedanjost naj zadostuje. — Ko že ome-njam grandomanske zidave, kratka obrob-na apomba: danes se študentske družine vseljujejo v bivše pisarne družbenih in podobnih. organizacij, ki so se preselile v nove prostore. Kdaj bo obratno? Ko bo-do naši odnosi humani? Sicer pa je vpra-šanje nesmiselno: kdaj je le kakšna orga-nizacija uradovala v kletnem stanovanju? Kaj to pomeni? — Da oddvajamo orga-nizacijo od ljudi, človeka od njegovih družbenih odnoSfcv, ki ga zasužnjujejo. Po-tem pa se človek razkolje in po božje ča-sti svoj družbeni del, svoje neobvladjjive družbene odnose, svojo organizacijo, ki se je boji — politiono je pasiven, dezorienti-ran in beži v zasebnost, kvečjemu da je zmožen abstraktnih manifestativnih izbru-hov. Da je temu tako, in kako normalno se nam zdi to stanje, naj pokaže nazoren, čeprav obroben primer. — Danes veliko govorimo o zabavi, zabavnem tisku, za-bavnih >adijskih in TV oddajah itd. Še nihče pa se ni vprašal, kaj pravza-prav je zabava, iz česa prejema svoj smi-sel in potrebnost — zabava se poraja iz nujnosti, da izpolnimo svoj prosti čas. Pro-sti čas pa je del dneva, ko človek ne dela, je torej nasprotje delu. Kadar človek dela, se ne »zabava«, se ne sprosti in ni vesel; zato ga je treba sproščati v prostem času. In res danes opažamo, da se ljudje ne ču-tijo doma pri delu, da jim je delo le sredstvo za življenje, to življenje pa se odvija v ne-delovni sferi. Delo je sredstvo za ne-delo, ko človek šele zaživi, ko se šele začuti »doma«. Tedaj pa se hoče za-bavati. Ta zabava je ne-delavna, neustvar-jalna, prav tako kot je delo ne-zabavno, ubijajoče^ torej tudd neustvairjalno. Najrazličnejši slaboumni »zabavni pro-grami« nam vsak dan znova potrjujejo, da delo nj v veselje, ni življenjska po-treba, sprostitev, ampaik le nujno zlo, od katerega beže v lažni svet popevk, filmskih mitov ali televizijskih detek-tivk, horoskopov, ali plehkih mondenih škandalov. Zabava v buržoaznem svetu še veliko huje požira človeka; in naši »mojstri« se pridno učijo pri njej. Buržoaziranje — ampak ne naravnih zabavnih programov, naravnih produkcijskih odnosov. To pa je veliko usodneje. Samoupravljanje se mi tako ne kaže le kot načelo, kot cilj, am-pak kot imperativ, kot nujen pogoj soci-alizma. če ne uresničimo samoupravljanja, pa bomo še naprej hodili po kavarnah, ali se vozili v avtomobilih loveč seksualne in podobne avanture, mešetarili s svojim življenjem, telesom in dušo — da ome-nim samo eno možnost te živalskosti. To kar sem napisal, je mogoče samo zbirka anekdot — vendar — kjerkoli smo načeli vprašanje, povsod smo prišli do podobnega ali istega sklepa: odnosi so zastrupljeni, degradirani, nečloveški. Zdi se, da bi pri podrobnejši analizi teh vpra-šanj prišli do pojmov odtujitve in postva-relosti — pojmov, ki jih je Marx uporab-ljal za kritiko dosedanjih zgodovinskih družb in ki jih tudi danes uporabljamo v opisovanju sodobnih (predvsem buržo-aznih) družb. Zdi se, da naša družba teh temeljnih dehumanizirajočih struktur ni uspela revolueioniratii. To ni čudno, saj je v današnjem svetu tako nemogoče od-praviti na primer tako alienativno struk-turo, kot je blagovno-tržna produkcija. Bolj zaskrbljujoč je drug, pojav. Da se namreč mi vsi do te družbene strukture, do teh nečloveških odnosov vedemo kot do normativne danosti, da se nam vse to zdi zmerom bolj prirodno in samoumev-nO. Prav to pa je tisto, kar naj označi iz-raz buržoaziranje socializma. Dano stanje ham je sveto, prirodno — pristajamo nanj in mešetarimo z možnostmi za kariero, računamo pot do avtomobila ali manipu-liramo s spolnostjo. življenje je enostav-no, ker je račun — prihodnosti ni, prese-ganja ni, človeka ni. Po vsem zapisanem bomo verjetno laž-je doumeli vprašanje usmeritve Tribune, ki sem ga nakazal že v uvodu. Načelo le-tošnjega koncepta je bilo graditi na kon-kretnih dejstvih, podatkih, želeli smo se torej ueiti na prejšnjih napakah. In ven-dar se je izkazalo, da konkretnost pripe-lje v pozitivistično prikrivanje resnice z goro podatkov, da s konkretnostjo pride tudi težnja k veličanju obstoječega stanja in k mešetarjenju v danih okvirih. Kakš-na je ta struktura, ki ne dovoljuje revo-lucionarne konkretnosti? — Toda verjet-no bi se bilo pametneje vprašati po zna-čaju te konkretnosti same: zakaj je to pozitivistična konkretnost? Kakšna je ta struktura, ki deformira zavest v pozitivi-zem, če hoče biti konkretna? Zakaj se okrog gesla konkretnosti zbira samo po-zitivistična zavest? In če se spomnimo na lanskoletne iz-kušnje, se lahko vprašamo: zakaj sta mož-ni samo dve polarno nasprotni dejavno-sti? — Abstraktna revolucionarnost in me-šetarska, torej reakcionarna konkretnost? Prav s tem vprašanjem pa smo zajeli vse prekletstvo: zakaj obe obliki angažiranja, ki ju poznamo — abstraktni negativizem in konkretni pozitivizem — oboje je način vzdrževanja in pristajanja na obstoječe stanje. Resnično revolucionarno bi bilo samo konkretno preseganje danega sveta, njegova konkretna negacija. Veliko vpra-šanje pa je, v koliki meri in kako je to sploh možno; izkušnje nikakor niso ohra-brujoče. Odgovor na to bi moral dati gle-de Tribune gotovo zbor bralcev in sode-lavcev, ki ga je prav zato uredništvo tudi sklicalo. Rastko Močnik DAN MRTVIH -POST FESTUM Naj mi oproste vsi tisti, ki jih, verjemite mi, nenamerno žalim! Organizirano smo 1. novembra po-hiteli na Žale. (Avtobusov je b.lo na srečo dovolj.) Pobožna želja, spomniti se naših rajnkih, nas je vodila tja. Vsaj enkrat na leto. Ka-ko lepo in hvalevredno. Vsako leto tako. Učenci pišejo obvezne domače in šolske naloge, nekateri časoplsi prinašajo podrob-ne opise komemorac'j, opise z vse-mi potrebnimi stat stičnimi podat-ki; govorniki govorijo solzne in gan-ljive besede, prodajalci cvetja, ven-cev, košaric in sveč si zadovoljno manejo roke, kupci pa na posveče-nem zemljiščii preklinjajo visoke cene. »Kupite, kupite! Maroni, maroni . .. sol.dna postrežba, ugodna cena! Turški med, turški med, ajmo dru govi ...« »Košarica samo za enega jurja! Kupite, kupite!« V nekem manjšem mestu blizu Ljubljane so dan, dva pred dnevom mrtvih, zgnali skupaj trop ciciba-nov in pionirjev. Na pokopališče so prišli, ne da bi sami vedeli zakaj (k0 pa je toliko proslav, akademij z obveznim občinstvom) in — plo-skali po vsaki točki žainega pro-grama. Tudi nekateri na grobišču obvezno stoječi obč nski možje so ganjeno in zanosno ploskal . Učen-ci pa drugi dan pišej0 nalogo: Dan mrtvih, ali pa: Pohiteli smo na gro-bove naših dragih. . . Tisti. ki jim puh že nagaja pod nosom, pa: živ-ljen,je je smrt, smrt je živlenje. Vsi skupaj pa po i tem kopitu Žale na dan mrtvih — semenj malomeščanske ničevosti ljubljan-ske. »Mejduš, ali n tista grobnica fajn? Cela garsonjera.« »Pejmo še na grob sosedovega Janeza. Bom > videli. kako se Ma-rička briga zanj ...« »Ampas veš kaj, a ne bi bilo lep-še, če bi kupla nageljne?« — — »Ja, dragica, ampak dragi so, dragl« — »Ja, ja, reforma. Pa šele prvega smo« »Joj, kako lepo je tale grobek ure-jen. Glej, pa še tako mlada... Aja, zato so beli nageljni.« »Vidiš fstile spomenik? Lan ko leto ga pa še ni bilo. Gremo tja?« — »Je pa res velika stvar. Le ka-ko so ga prinesli sem? Se mi je zdelo, da je »švasan« .. .« »Si za en tarok zvečer?« »Bj šla zdajle na dva deci?« »Ne gre mi v glavo, da je Olimpi-ja zgubla v Sarajevu. Taki brez-vezn ki ...« »Madona, danes pa nisem kosil. Svinjarija, ni bilo elektrike. Naše gospodarstvo .. .« »Kupite, kupite! Tam naprej je dražje! Kupte ...!« Ne, ne, nočem posploševati. Tudi solze so bUe, posebno ob svežih grobovih. Vendar, zapisal sem, kar sem sl šal. Mrtvi, nikar ne bodite užaljeni! Saj veste, toliko skrbi... Vsi se spominjamo našilj dragih. Praznik je praznik — pa še prost dan po vrhu. Mitja Meršol POPRAVEK V članku Zgodovina naravoslovja in tehnike v Sovjetski zvezi (Tribuna št. 5, 1965) so bile zaradi tehničnih težav brez vednosti avtorja narejene naslednje spre-membe: 1. izpuščeno je bUo poglavje Zgodo-vina naravoslovja, 2. izpuščene so bile avtorjeve kritične pripombe na zgodovino tehnike v Sovjet-ski žvezi. Zaradi tega je prišlo do neskladja med vsebino in naslovom. Avtcrju se opraviču-jemo za te nedovoljene posege. Za urednistvo Milan Pintar TRIBUNA STRAN 7 MATERIALNI POLOŽAJ DIJAKOV če se danes beseda univerza vse pogosteje sliši tudi izven univerze in to v najrazličnejših stavčnih zvezah, nam to daje upanje, da bo prej ko slej prišlo do odločnejšega reševanja in morda tudi do zadovoljive rešitve tega družbenega problema. Vse pogosteje se piše in razpravlja o problemih učnega uspeha štu-dentov, njihove socialne strukture, njihovega materialnega položaja, njihovega izo-brazbenega nivoja itn. Vse prepogosto pa pri tem iščemo zdravila za posledice, in ne za vzroke problemov. Problemi univerze oziroma njihovi vzroki in njihove rešitve pa so dosti bolj kompleksni, kot se običajno pojmuje. Reševanja se je treba lotiti najmanj pri šolah druge stopnje, pogosto pa še prej. Marsikateri problem, ki v srednjih šolah ni niti velik niti nerešljiv, postane na univerzi velik in pogosto tudi nerešljiv; tako velik, da ga lahko vsi vidimo, da ga bomo vsi reševali, kajti več Ijudi več ve! Materialni položaj študentov navajajo kot enega poglavitnih vzrokov. Če se reševanje tega problema ponazarja s početjem gasilcev, potem bi materialni položaj dijakov — zlasti tistih, ki žive v internatih — lahko ponazorili s požarom v nekem odročnem kraju, kamor gasilci sploh ne pridejo — ampak ga gasi le dež. Tja zaide kvečjemu kakšen misijonar, ki nato v svojih potopisih seznani svet o ne-sreči, nakar se odpravijo na pot reševalne ekipe itn. če bom prikazal materialni položaj dijakov v primerjavi s študenti, bom to storil tudi zato, ker se mi zdi, da se njihovi življenjski stroški listveno ne raz-likujejo. Pri tem naj opozorim na dejstvo, da so podatki za dijake rezultat an-kete, ki je bila izvedena letos spomladi le na nekaterih šolah in v nekaterih domovih v Ljubljani ftorej življenjski stroški vsaj glede na geografski položaj ne morejo biti različni), vendar je vzorec zadosti velik. življenjski stroški so bili v domu okrog 14.000 din poleg oskrbovalnine, zunaj doma pa potrebuje študent oziroma dijak 42.000—47.000 dinarjev mesečno. Povprečna štipendija študenta je maja letos znašala 19.100 dinarjev. V šolskem letu 1963/64 je povprečna štipendija pokrila le 53 °/o njegovih. življenjskih stro škov. Ta situacija pa se je z gospodarsko reformo verjetno precej poslabšala (tudi za dijake) in to v dvojnem pomenu. ^življenjski stroški so občutno narasli, šti-pendije se niso dvignile v skladu z njimi, njihovo število pa je celo padlo. Pri dijakih je bilo v šolskem letu 1964/65 62,2 °/o štipendistov (po anketi). Višina štipendij je takale (mislim, da smo z delitvijo na več kategorij bližje real-nemu stanju kot s povprečjem, zato bom podatke navajal v tej obliki): višina do 10.001 10.001—12.501 12.501—14.501 14.501—16.501 nad 16.501 °lo 17,0 20,7 24,7 23,4 13,8 štipendije so torej znatno nižje kot pri študentih, saj doseze povprečno študentskp štipendijo pri dijakih le 3,2 °lo. Kolikšen odstotek življenjskih stroškov pokrije dijak s svojo štipendijo, si torej lahko mislimo. študentje so pri tem imeli na razpolago še dva vira za kritje te razlike — subvencije in posojila, medtem ko so dijaki vezani le na starše. Zato je prav, če si še ogledamo, kakšen je mate-rialni položaj družin, iz katerih izhajajo dijaki. Ne bom se ustavljal pri težavnosti ugotavljanja višine dohodkov in še posebej njihove realne vrednosti. Dohodke zato navajam v absolutni višini, za kmete pa v številu hektarjev zemlje. dohodki 25.001— 40.001-do 25.001 40.001 50.001 50.001— 60.001— nad 60.001 80.001 80.001 ne ve Kmetje ha zemlje 8,9 do 5 ha 24,9 19,9 5—10 ha 15,9 17,9 122 11,6 nad 10 ha 35,4 22,9 41,6 Za realnejšo oceno materialnega položaja družine pa še števito nepreskrblje-nih otrok: število nepreskrb-Ijenih otrok eden dva tri in več 36,1 34,1 29,5 Kako se pri tem preživljajo dijaki iz družin, ki imajo dohodke pod 25.000 din, ali dijaki, katerih starši imajo le do 40.000 din dohodkov in pri tem morda še kakšnega nespreskrbljenega otroka, se lahko samo sprašujemo, zakaj odgovor vedo le tisti, ki so v takem položaju. Gospodarski ukrepi, kot je reforma, pa prav gotovo najtolj prizadenejo tiste, ki so materialno najšibkejši. Morda bi si za ilustracijo veljalo ogledati še nekaj »zgodovinskih« primerov: Dijak iz kmečke družine (2,7 ha zemlje), kjer so trije nepreskrbljeni otroci, ima 7000 din štipendije. Dijak iz delavske družine s 35.000 dinarji dohodkov in dvema nepreskrbljenima otrokoma ima 4000 (štiri tisočj din. štipenditor: občinska skup-ščina Cerknica. S kakšnim namenom se daje taka štipendija, je menda jasno. Zelo zanimivi so tudi »reformni primeri«. Dijaku, ki je tri leta dobival štipendijo, so nedavno sporočili, naj se javi na občini zaradi prekinitve štipendije. Bistvo nove pogodbe, ki sta jo podpisala štipenditor in štipendist, je naslednje: štipendist bo dobival štipendijo še do 1.1. 1966, nato pa se le-ta prekine in štipendista razveže vseh pogodbenih obveznosti. Torej so se pol leta pred diplomo ^odkrižali« tehnika, ki so ga »potrebovali« tri leta vn pol. Znotraj te primerjave med materialnim položajem študentov in dijakov šol druge stopnje je posebno zanimiva primerjava med dijaškimi in študentskimi domovi, hkrati pa tudi bolj precizna in >jasna. Hkrati pa bo ta primerjava recU-nejši pokazovalec položaja in reševanja ieh problemov pri enih in drugih. V študentskih domovih stane hrana (brez zajtrka) in stanovanje do 19.000 din, v dijaških domovih (gre samo za Ijubljanske domove) pa skupno s slabim zajtrkom od 22.000 do 25.000 din. Vendar same številke še ne pokažejo prave raz-like, zakaj ne povedo nam, da tisti, ki plačujejo več, prebivajo v slabših pogojih; v lesenih barakah, kjer ni peči, v sobah, kjer jih spi pc štirideset skupaj, v sobah, kjer so pogradi v dve nadstropji; da imajo nekje po štiri gojenke eno omaro itn., (razna obolenja, ki se v takih razmerah pojavijo, so razumljiva), medtern ko so v študentskih domovih večinoma sobe z dvema posteljama, morda s štirimi. Po-javi se vprašanje, odkod taka razlika glede na udobje in višino oskrbovalnine, ki sta v obratnem sorazmerju. Eden od vzrokov je prav gotovo v tem, da so študentski domovi večinoma v novih, dijaški pa v starih zgradbah in je torej razumljivo, da je vzdrževanje tu dražje. Pa vendar to ni tako bistven izdatek, da bi bil za-dosten vzrok za tako razliko. To, kar predvsem ustvari razliko, je dotacija, ki jo prejemajo študentski domovi. Tu.ne gre za dotacije, ki so namenjene za adapta-cije in nabavo novega inventarja, te dobe včasih tudi dijaški domovi (lani jo je v Ljubljani dobil en dom — 3.000.000 din — čeprav bi devet domov skupaj potre-bovalo za adaptacije namanj 250.000.000 din, temveč za dotacijo, katere neposredni cilj je zmanjšanje oskrbovalnine. Samo za sanacijo posledic gospodarske reforme so študentski domovi in menze prejeli dotacijo v višini 3.000.000 dinarjev, tako da študent plača le eno tretjino podražitve, dijak pa vso. Skratka, študentu je sufc-vencioniranih 48 odstotkov hrane in stanovanja, dijak pa plačuje ekonomske cene. (lzjema so morda nekateri vajenski domovi, ki jih neposredno sofinancirajo za-interesirana podjetja.J Ob tem so na skladu za šolstvo razmišljali o možnosti, da bi zagotovili študentom brezplačno stanovanje, v nekaterih dijaških domovih pa, kje dobiti sredstva za osebne dohodke vzgojiteljev. V Ljubljani so trije domovi (podatki so za šolsko leto 1964/65), ki morajo iz lastnih sredstev mesečno dajati za osebne dohodke vzgojiteljev od 25.000 do 111.500 din, pri tem pa dijake, ki te zneske plačujejo, v šoli uče, da je pri nas vzgoja brezplačna. Torej, če smo prej ugotovili, da imajo dijaki nižje štipendije (za 4000—5000 din) kot študentje, plačujejo pa za hrano in slabše stanovanje več (3000—5000 din), če so življenjski stroški za dijaka že v domu od 37.500 do 40.500 din, medtem ko so za študenta v domu 34.500 din, in če k temu dodamo še manjše dohodke dijaka, potem nam je njegov nevzdržni položaj jasen. Da ne bi napačno razumeli te primerjave med študenti in dijaki, naj po-udarim, da s tem ne mislim, naj bi na račun študentov reševali tezak položaj di-jakov, ampak hočem prikazati še slabši položaj v odnosu s slabim, ter reči, da, ko se bomo odločili rešiti materialni položaj študentov, bomo morali rešiti hkrati s tem tudi položaj dijakov, sicer to sploh ne bo resnična rešitev. če mate-rialni položaj študentov zahteva hitrega in odločnega ukrepanja, potem to še toliko prej in toliko bolj zahteva položaj dijakov. Gotovo je, da se dijak, ki je vsa leta študija na srednji Šoli zivel v ne-mogočih razmerah, ne bo odločil za nadaljevanje študija na univerzi. Na fakul-tetah pa bomo še vedno le registratorji neprimerne socialne strukture študentov, ki po svoje gotovo vpliva na njihov učni uspeh, ideološke nazore itn. Sposotnost bo ostala še vedno le parola, mi pa bomo razpravljali o reformi študija itn. Na koncu se mi postavlja vprašanje, zakaj študentski domovi dobivajo do-tacijo, študentje dobivajo subvencije, dijaki pa niso deležni ne prvega, ne drugega? Jože šter ŠTUDENTSKA SVOBODA PO NIZOZEMSKO »Student freedom?« — »To je morda malce težko razumljiv izraz«, mi je pred kratkim, ko sem bil na Nizozemskem, dejal študent ekonomije, triindvajset-lefcni Pim de Bekker iz Tilburga. Svoboda, demokracija... besede, ki sem jih slišal vsepovsod. Ko pa sem neko noč v burmi disikusiji v delftskem študentskem bistroju (bistro = študentovo prebivališče) pobaral nekega najbolj gorečega prosvetitelja ljudi izza »želazne zavese«, kaj si predstavlja pod besedo svoboda — študentska svoboda — mi ni vedel kaj dosti povedati. Torej le lepe besede? »To je svoboda študija. Lahko šbudiraš kjerkodi in kolikor časa te je volja«, pojasnjuje Pim de Bekker. »študiraš, karkoli hočeš, seveda pa je to tudi odvisno od vrste opravljene srednje šole (»Secondary school«). Vse skupaij je zgodovinsko pogojeno. Za nas, za vsako družbo je pomembno, da imamo dobre voditelje, visoko izobražene direktorje... Vsakdo sam odloča o rasti svoje osebnosti!«, poudarja Pim. Skuša me prepričati, da to ni anarhija, ampak da vsakdo rabi veliko veliko časa (tudi takega, ki nima zveze s študijem), da se izoblikuje v samostojno oseb-nost. »Zaradi tega mora vsak študent sam odločati o vsem.« »Imamo veliko študentskih klubov, s posebnim načinom študentskega živ-ljenja.« (Prav dobro sem ga spoznal.) »Od časa do časa se moramo sprostiti...« Pim bi govaril še in še. Mimogrede pa je še poudaril, da ta svoboda ni absolutna svoboda... potem pa se je izgubil v tavtologiji in prišel do zaključka, da je to — relativna svoboda. študij na Nizozemskem traja povprečno šest do sedem let. »Tako je bilo do sedaj«, pravi Pim. »V bodoče kaže, da bo študij slkrajšan na pet let.« Vprašanje pa je, kakšno besedo imajo nizozemski študentje pri sestavljanju študijskih programov. Besednik mi je vedel povedati samo to, da je «... študij na univerzah povsem drugačen od študija na sekundamih šolah.« »Zadovoljen sem z našim študijskim sistemom. Imamo dobre kontakte z našimi profesorji. Studentsko življenje pri nas na jugu (podobno je organizirano tudi v severnem delu Nizozemske) je zelo prijetno, razgibano.« Kaj pa njihove študentske organizacije? Spominjam se, kako so si člani katoliške študentske organizacije zadovoljno ttieli roke, ko je njihova stranka nekaj izglasovala v parlamentu. »Ne ne, mi nismo politična organizacija,« so zatr-jevali neuradni predstavniki delftskih študentov. V Tilburgu imajo več študentsklh organizacij. Pasebno pomembna je ATSO (Splošna organizacija tilburških študentav) nekakšen splošni servis za tilburške ištudeaite. Pim je eden izmed funkcionarjev študentske organizacije. In — borijo se tudi za popust za študente pri nakupovanju. Za zaključek še ena Pimova izjava: »Akademik ni specialist za posebno stroko (je lahko ekspert), arapafc je osebnost, izoblikovana po svobodni poti življenja — Studija.« Mitja Meršol