H b b
A- A A	6 O i
1J A K i)I ZNIC
.P. 12<
IS
IB
Primorski c
neviuk
Poštnina plačana v gotovuu
Abb postale 1 gruppo l^eiia OUU lir
Leto XXXV. Št. 301 (10.520)
TRST, nedelja, 30. decembra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim* razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi.
Razumevanje in akcijska enotnost v novem letu!
| Slovenci v Italiji se ne moremo pohvaliti s tem, kar Ham je prineslo leto, ki je ta nami. Sile, ki jih je združilo protislovensko in protijugoslovansko razpoloženje v nasprotovanju določbam in duhu Osima, so v preteklem letu «obogatile» svojo nacionalistično nestrpnost z odkritim nasprotovanjem Pravicam, ki jih naša skupnost terja vso povojno dobo.
Predstavljali smo si, da *e ne morejo ponoviti dogodki izpred dvajsetih let, ko je sleherna naša zahteva ali še tako majhna obljuba bila povod za nasprotovanje v tisku in na ulicah.
Po uveljavitvi naprednih sil v Italiji in v obdobju, ko so se v zakonodaji in Praksi uresničevale razne državljanske pravice, o katerih ni bilo mogoče pred dvajsetimi leti niti sanjati, si je bilo težko predstavljati, da j se bo v naših krajih ponovilo tisto, kar je predstavljalo v daljni preteklosti in v i Polpreteklem času sramoto 'za te kraje. Še težje si je i bilo mogoče predstavljati, da | *e bo pojavila nestrpnost pa tudi sovraštvo po tolikih le-I tih odprte meje, ko postajajo obmejna območja go-I spodarsko vedno bolj odvisna drug od drugega in so desettisoči Slovencev in Jugoslovanov dnevni gostje Trsta, Gorice, Čedada in Trbiža.
V preteklem letu smo začudenje nad tem pojavom večkrat izrekli in pokazali tudi na krivdo za tako stanje. Očitno ne zadostujejo Za spremembo miselnosti Zgolj spremenjene razmere iti vzdušje, potrebna je tudi Zavestna akcija vseh dejavnikov, ki na miselnost lahko vplivajo. Objektivne razmere lahko ustvarjajo ugodna tla za proces, ki je dolgoročen, zato je treba naporov vseh tistih sil, ki nasprotujejo, da se negativni pojavi ponovno oživljajo in se o-zračje ponovno zastruplja.
Namesto akcije demokratičnih in naprednejših sil, so bile aktivne nacionalistične in nazadnjaške sile. V tržaškem in videmskem tisku so z alarmantnimi in ; lažnimi informacijami obujali tisto, kar je spadalo v Preteklost. V slovenskih krajih videmske pokrajine so v •obrambi» domačega narečja habirali podpise proti slovenski šoli, v Trstu pa proti bilingvizmu, kar v bistvu Pomeni, da so mobilizirali del javnega mnenja proti sleherni bistvenejši pravici I Slovencev. V Miljah so si izmislili, da so slovenski starši vzeli italijanskim otrokom šolske prostore.
Ne moremo reči, da so bile v tej kampanji vse napred-j he sile pasivne. Nekateri so Poudarjali in prepričevali o nujnosti, da se načelo o narodnostnih pravicah mora : Uslišati tudi glede Sloven-' cev. Kljub temu moramo izgotoviti, da so demokratične sile na splošno ob tej priložnosti doživele nemajhen j Poraz.
Izkušnje preteklega leta tnorajo zato biti vodilo za Politično akcijo v novem letu in v letih, ki so pred nami. Občana italijanske narodnosti, ki so ga demago-Ški prikazi morda res prestrašili, da bo težje dobil Zaposlitev, če se bo uveljavljala pravica slovenskega jezika, je treba prepričati o lažnivosti takih trditev. Če So v njegovi zavesti še usedline nestrpnosti do sodržavljana druge narodnosti, je treba take usedline izpirati Z vztrajnim prepričevanjem iti informiranjem. Najslabša 'Varianta reagiranja na izbruhe nestrpnosti je molk iti nepremičnost v oportunistični utvari, da je umik naj-tnanjše zlo. Slej ko prej se tako zadržanje maščuje, ker Oportunizem ni nikoli ni-
kogar nagradil, najmanj pa tiste sile, ki želijo spreminjati odnose med ljudmi.
Lansko leto ni v bistvu približalo uzakonitve naših pravic. S tem v zvezi je danes jasna le ena stvar: stališča tistih, od katerih je najbolj odvisno, kdaj in kakšni zaščitni zakon bomo dobili, in naše zahteve so si še vedno daleč narazen. U-pravičeno smo prizadeti, da niso celo nekatere naše elementarne zahteve naletele na razumevanje. Pričakujemo zato, da pride v novem letu do pozitivnega premika in večjega razumevanja.
Slovence in tiste politične sile italijanske družbe, ki nas jDodpirajo, čaka v novem letu velika odgovornost. Tudi mi bomo odgovorni, kdaj se bo naša pravda začela u-resničevati in kakšne pravice bomo dobili. Razdvojeni in prezaposleni z gojitvijo svojih vrtičkov ne bomo niti časovno, še manj pa vsebinsko pridobili, kvečjemu bomo za neodgovornost kaznovani. Drobtinice, ki bi nam v tem primeru padle, ne bi odtehtale niti dosedanjih naporov. Razdvojeni ne bi mogli izpolniti niti del pričakovanj naše skupnosti.
Akcijska enotnost med najbolj reprezentativnimi komponentami naše skupnosti je danes bolj potrebna kot kdajkoli. Ne bi nam smelo biti žal niti časa niti naporov, da skupaj nastopamo, da skupaj najdemo rešitve in da zahtevamo našo aktivno prisotnost pri oblikovanju ukrepov.
S takimi željami stopamo v novo leto v prepričanju, da si tudi sami kujemo bodočnost.
BORIS RACE
Zaskrbljenost v svetu zorani posega čet SZ v Afganistanu
^ že/i vsem svojim
bralcem
PRIMORSKI DNEVNIK
mtitniiiiuiitiiMMiiitiimiiiimiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiMiimiiitmiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiimtiiiHifiniiimitiiiitmimHiiiiiiiiiiiitiiimifiiMiiiiMiiiiiimuiiiiMiiiiiiiiiMiiiiii
Vlada je včeraj odobrila podražitev bendna, telefona\ električnega toka
RIM — Vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila ukrepe o podražitvi petrolejskih proizvodov, električnega toka in telefona.
V trenutku, ko poročamo, še niso objhvili sklepov o podražitvah petrolejskih proizvodov in električnega toka. Podrobneje torej navajamo sklep o podražitvi telefonskih tarif in o pokojninski re-
SLOVENSKA
KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA
želi vsem svojim članicam
in vsem Slovencem uspešno
v združenih naporih za uzakonitev naših narodnostnih pravic, za plodno sožitje in mir v svetu
leto 1980
formi, medtem ko o petrolejskih proizvodih lahko rečemo le, da se bo — po nepotrjenih vesteh — bencin podražil za 55 lir pri litru, plinsko olje pa za 75 lir. Cena električnega toka bo — kot kaže — ostala nespremenjena za majhne porabnike, ki bodo še vedno plačevali po 36,95 lire za kilovatno uro, medtem ko se bo cena 60,75 lire za kilovatno uro dvignila na 68,50 lire.
TELEFONSKE TARIFE: začele bodo veljati na dan objave v Uradnem listu (predvidoma 1. januarja). Vsak krajevni telefonski pogovor z javne govorilnice bo stal 100 lir (doslej 50 lir); telefonski naročniki bodo morali odšteti 30 lir za prvih 100 pogovorov v trimesečju (to je toliko, kot doslej). Za naslednjih 100 pogovorov bo treba odšteti po 55 lir (doslej 50 lir), nadaljni pogovori bodo stali po 65 lir in to do 500 pogovorov v trimesečju, medtem ko bo treba za vsak naslednji pogovor odšteti 72 lir. Doslej je bila cena pogovorov enotna in sicer 50 lir.
Podražile so se tudi trimesečne naročnine. Naročniki kategorije A
(javne ustanove) bodo morali plačati 4.000 Ur (doslej 1.875 lir), kategorija B (zasebniki) 9.500 lir (6.875) za napeljave sdmplex in
4.000	lir (3.000 lir) za napeljave duplex, naročniki kategorije C (podjetja) pa bodo morali plačati
23.000	Ur (18.125) oziroma 15.000 lir (11.720) za tiste naročnike, ki imajo pravico do znižane naročnine. Podražili se bodo tudi stroški za nove napeljave.
POKOJNINE: vlada je na svoji včerajšnji seji sprejela zakonski osnutek o pokojninski reformi, ki predvideva poenotenje italijanskega sistema in tudi nekatere poviške, med katerimi je najpomembnejši sklep o šestmesečnem prilagajanju pokojnine življenjskim stroškom. Vsem, ki i-majo najnižjo pokojnino in ki i-majo najmanj 15 let plačanih prispevkov bodo pokojnine povišali za 20.000 lir mesečno, prav toliko se bodo dvignile »socialne pokojnine* ki bodo od 1. januarja dalje znašale 102.350 Ur, končno pa bodo poenotili višino pokojnin samostojnih in odvisnih delavcev.
KABUL — Stanje v Afganistanu se ni bistveno spremenilo. Sovjetske čete nadzirajo stanje v državi in včeraj niso zabeležili večjih neredov. Pač pa se je po vdoru vojske SZ v Afganistan razvila izredno živahna diplomatska dejavnost, predvsem po zaslugi predsednika ZDA Carterja, ki je naslovil posebne poslanice številnim predsednikom vlad in držav, z nekaterimi, tudi s Cossigo, pa se je celo pogovoril. Baje se je Carter poslužil tudi »rdečega telefona* in opozoril Brežnjcva na «težke posledice* sovjetskega posega v Afganistanu. Predsednik ZDA je naslovil poslanico tudi na jugoslovanskega predsednika Tita. Jugoslavija še ni zavzela uradnega stališča o tem vprašanju, kot poroča tiskovna agencija ANSA pa je neki funkcionar zunanjega ministrstva v Beogradu izjavil, da bo Jugoslavija potrdila osnovno načelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in stališče, da vojaški posegi ogrožajo mir in popuščanje napetosti v svetu.
* * *
Leto 1979 se je začelo z vdorom vietnamskih čet v Kampučijo, končuje pa se z intervencijo sovjetske vojske v Afganistan, s strmoglavljenjem vlade v Kabulu in z umorom ministrskega predsednika Amina.
Dogodek bi lahko imel hude posledice na razvoj miru v svetu, saj se na Srednjem vzhodu odpira novo žarišče, ki se bo pridružilo iransko-amerišk; krizi. Marsikje govore o novi Češkoslovaški, vendar pa primerjava ni najbolj posrečena, saj so leta 1938 sovjetske čete delovale znotraj meja držav varšavskega pakta, medtem ko so tokrat prestopile te meje z odkrito intervencijo in ne s posegom običajnih izvedencev ali vojaških svetovalcev, ki jih je Sovjetska zveza poslala marsikam.
Stvarnejša je torej druga definicija, ki govori o novem Vietnamu in primerja sovjetski poseg s posegom ZDA izpred desetih let.
Sovjetska zveza dejansko tvega, da se zaplete v državljansko vojno znotraj Afganistana, ki bi lahko imela resne posledice v bodoči politiki Srednjega vzhoda in v celotnem islamskem svetu. Sovjetska zveza je hotela s svojim posegom nedvomno preprečiti, da bi se islamska mrzlica razširila do njenih meja in je izkoristila trenutek ameriško - i-ranske krize. Vprašanje pa je, če je pri tem na odpor tistega dela afganskega prebivalca, ki s tem posebom ne soglaša in ki se versko (a v islamskem svetu pomeni to tudi politično) naslanja na sosednji Iran.
Res je, da je stvarnost v Afganistanu nekoliko drugačna kot je bila ob ameriški zasedbi Viet nama. Prvič zato, ker Sovjetska zveza meji na to državo, medtem ko so ZDA oddaljene od Vietnama na tisoče kilometrov; drugič, ker afganistanski uporniki nima-
jo tako velikih zaveznikov, kot sta bila Sovjetska zveza in Kitajska za Vietnam, saj lahko računajo le na skromno pomoč Saudske Arabije in na zgolj ideološko in psihološko podporo »iranske revolucije*. Vendar je vprašanje kako dolgo bo to stanje lahko še trajalo.
V vseh teh primerih je namreč jasno, da gre za ukrepe, ki se uokvirjajo v širšo blokovsko politiko in v delitev sveta na vplivna področja. V trenutku, ko so sovjetske čete prestopile mejo z Afganistanom je na istem območju, v Indijskem oceanu ob iranski obali koncentrirano številno vojno ladjevje ZDA z najmodernejšim strateškim orožjem. Gre za sporazumevanje med velesilama ali za naraščanje temperature v odnosih med njima? Dogodki prihodnjih dni bodo to verjetno pokazali.
Pri vsem tem pa ostaja dejstvo, da je šlo v primeru Afganistana — kot tudi v primeru Kampučije in še prej Vietnama — za kršenje ene najosnovnejših pravic vsakega naroda, da si sam odloča o svoji notranji ureditvi. * v
Cenjene bralce obveščamo, da bomo razpis tradicionalnega oziroma tradicionalnih izletov Primorskega dnevnika za leto 1980 objavili v nedeljo, 6. januarja.
Tudi tokrat so interesi blokovske politike prevladali nad interesi miru in popuščanja napetosti v svetu in nad zakonitimi pravicami narodov, da sami odločajo o svoji usodi. Svet je nad razvojem dogodkom upravičeno zaskrbljen.	B. Br,
V CORRIERE DELLA SERA
Intervju M. Minica o varnosti v svetu
MILAN — Vprašanje miru in sodelovanja glede na nevarno naraščanje napetosti v svetu, vloga gibanja neuvrščenih držav ter razvoj prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo po Pertini-jevem obisku v Beogradu so o-srednje teme razgovora Miloša Minica z urednikom milanskega dnevnika »Corriere della sera*. Minic je na široko obravnaval uresničevanje helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in to pred sestankom na vrhu o tem vprašanju, ki bo v Madridu jeseni prihodnjega leta ter je izrazil zaskrbljenost jugoslovanske vlade glede novih žarišč napetosti, ki v tem trenutku nevarno ogrožajo mir v svetu. Poudaril je, da predstavljajo o-simski sporazumi pomembno izhodiščno točko za nove in vsestranske odnose prijateljstva med državami v svetu in v Evropi.
liiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiaaiiiiiiiiiiiiiaitiiiiiiiiifia
S PETKOVEGA SREČANJA S TAJNIKI STRANK
Benečani zahtevajo dejanja za razvoj
Politične sile morajo stvarno pristopiti k reševanju problemov Slovencev v videmski pokrajini
ŠPETER — »Benečija ima pravico do samostojnega gospodarskega in socialnega razvoja, hoče razbiti več kot stoletno emar-ginacijo, ki je rodila revščino, izseljeništvo ter odtujenost od lastne nacionalne identitete. Naveličali smo se obljub in lepih besed, hočemo dejanja, ki bi dokončno izbrisala zavest, da smo državljani druge kategorije.* Te besede je na petkovem srečanju
v Špetru z deželnimi tajniki o-srednjih strank izrekel mladi Benečan, ki živi in dela v Zvezni republiki Nemčiji in ki ie za praznike obiskal rodni kraj, že več let pa jih ob raznih prilikah ponavljajo mnogi Slovenci v videmski pokrajini, ki nimajo šol v materinem jeziku, ki morajo za kruhom v tujino in ki kot pripadnik" manjšir^ ne uživajo nobene pravice.
.............imiiii.mi......................■■•mm...uti.••.milili.■■■■■■"■»•■mili...■"■....
Krepitev gospodarskega sodelovanja ob meji pomemben dejavnik za izhod iz sedanje krize
Za leto 1979, ki se pravkar izteka, je značilna znatna okrepitev gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter na meddeželni ravni med Furlanijo - Julijsko krajino na eni in SR Slovenijo ter SR Hrvatsko na drugi strani.
Posebno važnost zavzema pri tem obisk predsednika italijanske republike Pertinija oktobra letos pri predsedniku Titu, s katerim sta poleg drugih vprašanj skupnega interesa načela tudi nekatere probleme s področja medsebojnega gospodarskega sodelovanja.
Še poprej je obiskal Jugoslavijo italijanski minister za zunanje zadeve A. Forlani, ki se je med drugim v Beogradu sestal s svojim jugoslovanskim kolegom J. Vrhovcem. V niz meddržavnih stikov se uvršča tudi seja mešanega italijansko - jugoslovanskega odbora za gospodarsko, tehnično in industrijsko sodelovanje, ki je bilo maja meseca v Rimu.
Na meddeželni rami so bili stiki seveda bolj številni: v februarju sta se srečala v Opatiji predsednik deželnega odbora Comelli in predsednik izvršnega sveta hrvatskega sabora Flekovič, pozneje je bil predsednik tržaške trgovinske zbornice Modiano na Reki, na ljubljanskem sejmu »Alpe Adria» je našo deželo zastopal odbornik za promet Cocianni; aprila je obiskal Ljubljano predsednik pokrajinske uprave Ghersi, pozneje je predsednik G Z Slovenije Boris Zidarič nastopil na sejmu «Espomego» v Gorici. Na Benečanskih kulturnih dnevih sla imela skupno predavanje podpredsednik deželnega odbora Coloni in podpredsednik odbora SR Slovenije za gospodarske odnose s tujino J. Jan; na tržaškem velesejmu je nastopil predsednik gospodarske zbornice SR Hrvatske Kurelič, deželni odbornik za turizem Bomben pa se je udeležil italijanskega dneva na jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu. Naše kraje je obiskala skupina kmetijskih strokovnjakov iz Jugoslavije. Sledila sta dva še posebno pomembna obiska, in sicer predsednika sabora Hrvatske Biliča in predsednika IS Slovenije Vratuše. Sem spada nadalje dvodnevno srečanje mešanih zbornic v Portorožu (5. in S. decembra) s čimer je povezan tudi obisk italijanskega ministra za zunanjo trgovino Stammatija v Ljubljani (6. decembra). K vsemu temu moramo dodati nove konkretne stike med gradbeniki iz sosednih obmejnih območij, stike med Ljubljansko banko in tržaško ter goriško hranilnico, podaljšanje veljavnosti zakona o ribolovu, okrepitev Delovne skupnosti Vzhodnih Alp, zaključek razmejitvenega postopka, razvoj sodelovanja v zvezi z gradnjo hidroelektrarne na Soči pri Solkanu, dalje sodelovanja med ENI in IN A ter. nove stike na področjih sejemskih
dejavnosti, sindikalnega gibanja, varstva Jadrana in urejanja mejnih prehodov.
Dolg niz stikov na raznih ravneh, torej. V vseh primerih pa so bila v ospredju vsa glavna gospodarska vprašanja. Na vseh srečanjih sta partnerja naglasila, da sta Italija in Jugoslavija že ugodno razvili medsebojno sodelovanje na raznih področjih gospodarskega udejstvovanja, pa so zlasti po podpisu in ratifikaciji osimskih sporazumov dane možnosti še za neprimerno večji razmah medsebojne kooperacije. Kar zadeva splošno blagovno menjavo med obema državama, so ugotovili, da se ta ugodno veča, da pa se pri tem nevarno veča tudi del jugoslovanskega uvoza, ki ga sosedna država ni mogla pokriti z izvozom. To se pravi, da nastaja na jugoslovanski strani medsebojne trgovinske bilance čedalje večji primanjkljaj, kar utegne tudi na krajši rok negativno vplivati na nadaljnji razvoj blagovne menjave med jadranskima sosedama, če ne bodo na italijanski strani prevzeli ukrepov, ki bi mogli uravnovesiti ustrezne račune.
Kar zadeva blagovno menjavo med obmejnimi območji, pa so na skupnih srečanjih lahko ugotovili, da se je ta lani zelo ugodno razvijala, zlasti v okviru tržaškega avtonomnega računa, tako da je bil na njem do konca leta dosežen rekorden promet v višini okrog 50 milijard lir. Na drugih področjih pa. se stvari le ne razvijajo tako, kakor bi bilo želeti in kakor bi ustrezalo komplementarnosti in razvojni stopnji, ki jo je v zadnjih letih doseglo jugoslovansko gospodarstvo. Glede tega so stiki pokazali, da bi bilo mogoče ob primerni dobri volji obeh partnerjev marsikaj narediti na primer na področju skupnih vlaganj, na področju skupnega nastopanja na tretjih tržiščih, v turizmu, pomorstvu, luških dejavnostih in še kje.
Na skupnih sestankih in na srečanjih so prisotni nadalje ugotovili, da se tudi nekatere točke gospodarskega dela osimskih sporazumov polagoma uresničujejo. To velja na primer za nove prometnice na Tržaškem in Goriškem, za študije v zvezi z možnostjo realizacije skupne industrijske cone na Krasu, na določene študije v zvezi z možnostjo speljave plovnega prekopa z Jadranskega morja preko Soče, Save in Drave do Donave, nekaj se dela na mejnih prehodih na Goriškem in Tržaškem, prvi boječi stiki se vzpostavljajo tudi med tržaškim in koprskim pristaniščem.
Pri tem sta partnerja upoštevala tudi pomemben dejavnik, ki ga predstavlja skorajšnja sklenitev novega sporazuma o sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, pri čemer naj bi Italija podprla jugoslovanske zahteve oziroma prizadevanja glede na to, da bo prav danes prevzela vodilno funkcijo v okviru EGS
in da bodo pogajanja najbrž prešla v zaključno fazo prav v šest-mesečju (do konca junija 1980), ob koncu katerega bo Italija ponovno odložila svoj šestmesečni mandat.
V letu, ki se začenja, bo treba nadaljevati po tej začrtani poti in rešiti še marsikateri problem v okviru obojestranskega gospodarskega sodelovanja. Tako je v Milanu predviden sestanek, na katerem naj bi našli pot za močnejše prodiranje jugoslovanskega blaga na italijansko tržišče. Nadalje so predvidene nove seje mešanih zbornic, da bi uredili vse potrebno za še hitrejši razvoj maloobmejne blagovne menjave. Na nedavnem obisku predsednika GZ Slovenije Verbiča pri Modianu je bila postavljena osnova za okrepitev medsebojnega sodelovanja italijanskih in jugoslovanskih, posebej še obmejnih podjetij na raznih sejemskih prireditvah v Trstu, Gorici, Vidmu, Ljubljani, Zagrebu itd. Izražena je bila obojestranska pripravljenost na iskanje upravnih inštrumentov za lažje poslovanje po tržaškem in goriškem avtonomnem računu. Prav tako sta se partnerja obvezala poglobiti celo vrsto vprašanj skupnega interesa na področjih cestnih in železniških , zvez, skupne industrijske cone, adaptacije gospodarskega sodelovanja ob meji napredujočim gospodarskim trendom in možnostim obmejnih gospodarstev s prehodom od strogo trgovinskega sodelovanja k sodelovanju na višji ravni, se pravi k sodelovanju na osnovi skupnega vlaganja v nova proizvodna podjetja.
Stiki so pokazali, da imata oba partnerja interes, da se kooperacija v prihodnje čim bolj razširi, in sicer zlasti med obmejnimi območji, kar predstavlja tudi glevno vodilo pred petimi leti podpisanih osimskih sporazumov, saj so bili ti sporazumi sklenjeni prav z namenom, da se izboljša življenjska raven v pasu, ki se razteza obakraja skupne meje med Italijo in Jugoslavijo.
Prav zaradi tega si Slovenci v zamejstvu želimo, da bi se med obema državama zlasti pa med njunima obmejnima območjema, izkoristile res vse možnosti za skupno napredovanje v ekonomiji, kar velja šc posebej za tiste oblike sodelovanja, ki se ne nanašajo le na blagovno menjavo, temveč tudi in predvsem na industrijsko tehnično kooperacijo, kar so v vrsti intervjujev in izjav v krajevnem in deželnem tisku jasno poudarili tudi najuglednejši in najbolj pristojni gospodarski dejavniki našega mesta v očitni oporeki z nacionalističnimi protiosimskimi krogi okrog Liste za Trst. Ta vsekakor predstavlja zanesljivejšo osnovo za nadaljnje delo, ki lahko zagotavlja tudi tukajšnjemu prebivalstvu nova delovna mesta, in torej važen, celo edinstven dejavnik za izhod iz sedanje krize.
ELIO FORNAZARIČ
Osrednja tema petkovega srečanja, ki so se ga udeležili deželni tajniki KD Braida. KPI Ros-setti, PSI Bravo in PSDI Bianchi ter številni domačini, med katerimi je bilo največ emigrantov, .je bil sicer politični položaj v deželi Furlaniji - Julijski krajini-posegi in živa pričevanja ljudi pa so pokazali, da govoriti o tem ne pomeni samo omenjati stališča in delovanje strank, ali kroniko deželne krize, pomeni poseči v živo, se spoprijeti s problemi, ki čakajo že preveč let na rešitev. Našteti te probleme ni lahke: gospodarski razvoj, obnova no-tresnega področja, zaščita slovenske manjšine, uresničitev osimskega sporazuma, vrnitev izseljencev. To so morda samo tisti najvidnejši, ki postavljajo stranke. ki so od vedno na oblasti v naši deželi in tudi v Benečiji, na zatožno klop. In ni res, da udeleženci srečanja odklanjajo strankarski sistem, zahtevajo pa točna zagotovila, da bodo politične sile upoštevale dejansko stanje v Beneški Sloveniji ter nato ustrezno ukrepale.
Kot je poudaril v začetku Fer-rucdo Clavora, predsednik Zveze slovenskih emigrantov iz Benečije, pobudnice petkovega srečanja, je sicer zelo pomembno, da so se ugledni predstavniki o-srednjih strank, odzvali vabilu zveze. Morda pomeni to začetek novega odnosa ter enotne zavesti. da Beneška Slovenija ne sme več ostati osamljena, kot doslej. V posegih deželnih tajnikov KD in PSDI pa smo kljub izraženi volji, da se o vprašanjih vsaj razpravlja, zabeležili stara stališča in nerazumevanje za reševanje vprašanj Slovencev v videmski pokrajini. Predvsem tajnik socialdemokratske stranke, ki je sicer v Nadiških dolinah po številu glasov tretja politična sila, ponovil, da nasprotuje globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in da je treba v tem smislu Slovence v naši deželi razdeliti v tri kategorije.
Mimo tega pa so sami Benečani v petek zvečer v Špetru, v prvi osebi pokazali, kateri so problemi ter začrtali nekatere možne rešitve. Mnogim, čeprav zelo točnim vprašanjim, niso sledili odgovori, sledil je molk ali pa beg pred odgovornost,)0. Udeleženci srečanja niso hoteli preveriti, katere stranke se borijo za pravice Beneških Slovencev in katere stranke jim nasprotujejo dejanja in stališča v vsakdanji praksi to neizpodbitno dokazujejo. Hoteli pa so ponovno opozoriti. da se ne nameravajo vdati v usodo ter da bodo enotno nadaljevali boj za priznavanje Vseh pravic, ki jim po ustavi in v sklopu stvarne demokracije pripadajo.
S.	T.
POLITIČNO ŽIVLJENJE V TRSTU NA PREHODU V OSEMDESETA LETA
Demokratične politične sile stopajo v novo leto z odgovornimi nalogami
Prehod iz sedemdesetih v osemdeseta leta poteka v političnem pogledu za Trst v skrajno zapletenih razmerah. Politične sile so se v razburkanem in v marsikaterem pogledu nepredvidljivem toku dogajanja teh zadnjih let znašle pred težkimi vprašanji, na katera doslej še niso znale dati jasnega odgovora. Vso njihovo dosedanjo strategijo so v bistvu presenetili pojavi, ki se jih marsikdaj ne da v celoti racionalno opredeliti, čeprav imajo od vselej trdno in globoko razpredene korenine na teh tleh.
Korenine, iz katerih so po podpisu osimskih sporazumov, kot reakcija na novo se izoblikujočo stvarnost, ki bi lahko podrla določena razmerja sil in ogrozila skrbno varovane interese, vzklile sadike preteklosti ter se ovile, kolikor so mogle, okrog centrov oblasti.
Analizirati vse te nove pojave ter iz zaključkov teh analiz preoblikovati svoja politična stališča je bila glavna skrb, ki so si jo stranke zadale že pred poldrugim letom, neposredno po junijskih volitvah 1978, in s še resnejšimi na-
•iiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiimitiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiitiiimiifiHiitniiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiimiiimti
OBIČAJ, KI SE OBNAVLJA ŽE VRSTO LET
Silvestrovanja naših društev za pristnejše domače vzdušje
Številne pobude na Krasu in v Bregu - Gostilne, restavracije in zabavišča že pripravljeni
meni po letošnjih parlamentarnih in evropskih volitvah, vendar se je ta naloga izkazala za zahtevnejšo, kot so mnogokateri mislili. Znotraj strank samih je nova politična stvarnost izzvala trenja, ki se še niso pomirila. Osnovno vprašanje, okrog katerega se v nobeni od demokratičnih političnih sil verjetno še ni izkristalizirala popolna enotnost pogledov, je to, ali je treba s silami reakcije, ki so na zadnjih dveh volitvah s takšno močjo privrele na dan, stopiti v frontalni spopad, ali pa je pametnejše z njimi obračunati po mirni poti, z iskanjem določenih kompromisov, in jih na ta način počasi nevtralizirati.
Ob prehodu v leto 1980 je ta dilema še na stežaj odprta. Istočasno pa je na ta način ostalo odprtih nebroj problemov upravnega značaja. In v tem vzdušju, ob vseh teh nerešenih upravno političnih zadevah, se nekatere stranke pri pravljajo na svoje kongrese. Ob takšnem vzdušju se tudi približujemo novim volitvam. Na vrsti bo tržaška pokrajina, ki je s svojo
Tržačani, oz. tisti, ki so morali zaradi dela ali zaradi drugih razlogov ostati za praznike v domačem kraju, vneto pričakujejo silvestrovanje, da jih bo s svojim razposajenim in prazničnim vzdušjem poneslo novemu desetletju naproti. Med temi je seveda tudi mnogo članov naše skupnosti, ki bodo preživeli novo leto doma, ali v domačem kragu ali pa v družbi znancev in prijateljev.
Vneto pa se na silvestrovanja pripravljajo tudi številna naša društva, ki že vrsto let pripravljajo prav ob koncu leta vesele družabnosti, da bi omogočili domačinom veselo zabavo in počutje v domačem okolju. Odziv na te že tradicionalne pobude je bil s strani pre bivalcev predvsem okoliških vasi vedno polnoštevilen in takšen bo gotovo tudi letaš.
I Med društvi, ki že dolgo let pri-
i rejaje silvestrovanja za svoje člane in simpatizerje, sodi v prvi vrsti Športni krožek Kras. Športniki iz zgoniške in repentabrske občine bodo tudi letos «navalili» v gostilno Križman v Repnu, kjer jim bo za prijetno in veselo razpoloženje zaigral domači ansambel Lojzeta Furlana.
Babna hiša je postala v zadnjem času pravo središče prosvetnega delovanja v Ricmanjih, v ponedeljek zvečer pa bo praznično okrašena, da bo sprejela vse udeležence silvestrovanja, ki ga prireja domače Prosvetno društvo Slavec. Prav nič manj prijetno ne bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu, kjer bo priredilo poslednjo večerjo v letu ŠD , Breg, Prosvetno društvo La njer - Katinara in Adria pa bosta poskrbela za silvestrovanje svojih privržencev in članov v društvenih prostorih. Nabrežinsko PD I. Gruden in ŠD Sokol bosta organiziral:; silvestrovanje v dvorani prosvetnega društva, živo pa bo tudi v Ljud skem domu v Križu, kjer se bodo udeleženci lahko zavrteli, zapeli in nasitili. Na Proseku - Kontovelu bodo starejši silvestrovali (kot že vrsto let) v krožku ŠD Primorje, mlajši pa so se tudi letos sami organizirali in se bodo veselili v Kul turnem d°mu Prosek - Kontovel
Poleg omenjenih bodo potekala silvestrovanja še v številnih krajih. Luštno bo v gostilnah v okolici mesta (kjer pa se pritožujejo nad obiskom domačih gostov), v restavracijah in zabaviščih. Iz javnih la kalov bo v ponedeljek ponoči prekipevalo veselje in zadovoljstvo ter naznanjalo zečetek 1S80.
Časnikarji Piccola še vedno stavkajo
Tržaški italijanski dnevnik «11 Piccolo* že osem dni ni izšel zaradi stavke časnikarjev; stavka se bo nadaljevala vsaj do 2. januarja, ko se bodo časnikarji ponovno sestali na skupščini, a preučijo zadržanje uprave do njihovih zahtev. Sindikalni odbor časnikarjev tega dnevnika je včeraj obrazložil te zahteve na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali predvsem zato, da pravilno informirajo tržaško javnost o sva jem sedanjem stanju.
Na tiskovni konferenci so pred stavniki sindikalnega odbora pred vsem obrazložili, da časnikarska pogodba zagotavlja časnikarjem plače, ki ne ustrezajo njihovemu delu in ki so znatno prenizke glede na naraščanje življenjskih stroškov, saj nihajo osnovne plače novinarjev okoli 400 tisoč lir mesečno. Leta 1974 so nri Piccolu sklenili dodatno notranjo pogodbo, ki pa je kasneje niso preverili oziroma prilagodili naraščanju stroškov, ampak je o-stala pet let nespremenjena. Zato je sindikalni odbor pripravil vrsto 'zahtev, ki pa jih je uprava oodjet-ja takoj zavrnila, češ da se namerava pogajati le o poviških plač in ne o organizacijskih vprašanjih. Sindikalni odbor je — sicer nerad — to sprejel, ko pa se je začelo pogajanje o plačah je uprava zavrnila vse zahteve in poudarila, da se ne namerava pogajati o niče-
mer. Odtod sklep o stavki in mcžno je, da se bo stavka nadaljevala tudi po 2. januarju, če časnikarji ne prejmejo ustreznih odgovorov na svoje zahteve.
Okvirni zakon KPI za zaščito jezikov in kultur manjšin
Komunistična parlamentarna skupina bo v kratkem predložila osnutek okvirnega zakona za zaščito jezikov in kultur manjšin, ki živijo v Italiji. Osnutek je praktično podoben onemu, ki ga je komunistična skupina predložila v prejšnji mandatni dobi o zaščiti furlanščine. Nov osnutek okvirnega zakona pa upošteva tudi albanščino, srbohrvaščino, no-vogrščino, ciganščino, provensalšči-no, okcitanščino, katalanščino, sar-dinščino in ladinski jezik seveda z vsemi njihovimi variantami.
Na osnovi zakona bodo dežele lahko raztegnile ista določila tudi na druge govorice.
Komunistična parlamentarna skupina nadalje sporoča, da se bodo kmalu zaključila posvetovanja o zakonskem osnutku KPI o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Omenjeni zakon je bil nekoliko spremenjen; z novimi popravki je postal bolj jasen, predvsem kar se tiče tolmačenja nekaterih določil, ki so jih določene sile na izkrivljeni način tolmačile.
Rajonski svet za Skedenj in Čar-bolo se bo sestal dne 4. januarja na svojem sedežu v Ul. Roncheto 77. Na dnevnem redu seje, ki se bo začela ob 19. uri, poleg drugih vprašanj, bo tudi razprava o resoluciji o osimskih sporazumih.
levičarsko upravo dokaj globoko posegla v preobrazbo določenih a-spektov tržaškega javnega življenja in s tem po svoje tudi dregnila v sršenje gnezdo tržaških konzervativnih in reakcionarnih krogov. Ob tu tudi upravičeno pesimistična mnenja, da se lahko ponovi nekaj takega, kar se je po lanskih upravnih volitvah pripetilo na občini. In na vrsti so volitve v okoliških občinah, kjer niso predvidevanja veliko bolj rožnata, zlasti ne za nekatere občine kot je mil.jska, kjer se je pojavila listarska mlajša politična sestra Lista za Milje, ali devinsko-nabrežinske, kjer je napredna uprava s slovenskim županom tudi na prepihu. Po zadnjih govoricah naj bi te volitve zdrknile od pomladi na jesen, ker bo treba medtem delati račune tudi z verjetno vladno krizo, po drugi strani pa s toliko opevano reformo krajevnih upray, ki naj bi dala drugačno, funkcionalnejše lice občinam in pokrajinam in nove pristojnosti deželam, a s katero prav gotovo ne bo šlo vse hitro in gladko. Ne glede na to pa so stranke že vpregle svoje sile in nekako že pričele z volilno predkampanjo.
Ne nazadnje vpliva na politično dogajanje v Trstu tok dogodkov na deželni ravni. Potek pogajanj pred proračunsko debato v deželni skupščini, kakor tudi predhodna napoved odstopa deželnega odbora in s tem formalnega odprtja krize, izpričujejo strah konzervativnih krogov, da bi se levica preveč o krepila in prevzela določeno vlogo, ki bi razmajala dokai trdno in v dolgih letih preizkušeno zgradbo oblasti v naši deželi. Tudi tu je še vse odprto in tudi o tem se bodo morali jasneje izreči kongresi strank.
Na pragu novega desetletja se končno z veliko zaskrnljenostjo nad tem, kako bo potekal nadaljnji politični razvoj v Trstu in vsej de želi Furlaniji - Julijski krajini, spogleduje naša narodnostna skupnost, za katero se je v novih DOlitičnih razmerah marsikaj obrnilo na slabše, kar v prvi vrsti dokazuje neuspeh, ki so ga doživele naše zah teve v posebni komisiji predsedstva vlade za pripravo zaščitnega zakonskega osnutka. Naš boj za narodnostne pravice bo moral zato v novem letu zadobiti novega zagona.
Januarja bodo izplačali pokojnine z zamudami
Zaradi prilagpjevanja pokojnin za leto 1980 bodo posamezne pokojnine, ki zadevajo 4 milijone 650 tisoč upravičencev, januarja izplačali z rahlo zamudo. Glede tega je zavod INPS izdal poročilo, v katerem navaja točne datume izplačevanja.
Od petka, 4. januarja, bodo izplačevali socialne pokojnine; od istega dne bodo izplačali tudi starostne pokojnine za odvisne delavce, kmetovalce, spolovinarje in kolone, ki imajo pravico do pokojnine po mednarodnih konvencijah. Od 9. januarja bodo izplačevali pokojnine iz posebnih skladov (železničarji, pomorščaki), od 14. januarja tudi starostne pokojnine za kmetovalce, spolovinarje in kolone, od 14. januarja tudi starostne pokojnine za odvisne delavce s potrdilom pod 50 milijoni in od 21. januarja bodo izplačevali starostne pokojnine za odvisne delavce s potrdilom za 50 ali več milijonov.
P0 NOVI PODRAŽITVI GORIVA
BENCIN ONSTRAN MEJE OD DANES SPET VABLJIV
Tržaška tradicija tankanja v Jugoslaviji se bo po vsej verjetnosti obnovila - Dinar v Trstu po 33 do 34 lir
Vse kaže, da se bo z novim letom spet obnovila sedaj nekoliko opuščena tradicija izletov tržaških avtomobilistov onstran meje. Z včerajšnjo podražitvijo bencina je namreč pričakovati, da se bodo Tržačani spet podajali v bližnje kraje Slovenije polnit rezervoarje avtomobilov in s tem prihranili še kar čedne vsote. Če ne bo prišlo tudi v Jugoslaviji do podražitve goriva, česar seveda spričo svetovne energetske krize ni mogoče povsem izključiti, bo mogoče s tankanjem onstran meje prihraniti lepo število tisočakov .Bencin v Jugoslaviji stane danes 1350 starih dinarjev liter, z boni za tuje turiste pa ga je mogoče plačati okrog 480 lir. Še bolj pa se bo bencin na jugoslovanskih pumpah splačal za tiste Tržačane, ki bodo nakupili dinarje po 33 lir za en ND: v tem primeru jih bo en liter bencina stal okrog 445 lir.
je sicer, da je Banca nazionale del lavoro izplačevala za en ND od 30 do 31 lir, vse druge banke pa so se držale občutno višje kvotacije: 34 lir za debele dinarje, 33 pa za male. Še bolj ugodno so menjavali trgovci, ki niso hoteli odvrniti jugoslovanskih kupcev, katerim so dinarje menjavali po 36 do 37 lir.
Vsekakor pa drži, da je zmanjšana vrednost dinarja povzročila tudi zmanjšanje dotoka jugoslovanskih kupcev; to je bilo očitno tudi včeraj, ko ni bilo na nabrežjih in po trgovinah običajne sobotne gneče.
Delna omejitev avtobusne službe ob novem letu
Vodstvo podjetj.’. za prevoze sporoča, da se bo mestna avtobusna služba na predvečer novega leta (31. decembra) zaključila dve uri prej kot običajno, za novo leto (1, januarja) pa se bo začela z dveurno zamudo.
V zvezi s kotacijo dinarja na tr žaškem trgu pa je treba pripomniti, da so bile vesti iz prejšnj h dni nekoliko preveč pesimistične. Res
OB SKORAJŠNJEM POVIŠKU TARIF
Urnik trgovin za Novo leto
Združenje nadrobnih trgovcev, ki je včlanjeno v pokrajinski zvezi trgovcev, nam je poslalo v objavo urnik ob priliki novoletnega praznovanja. Za tržaško, dolinsko, re-pentabrsko in zgoniško občino velja sledeče:
danes, 30. decembra — vse trgovine morajo ostati obvezno zaprte;
jutri, 31. decembra — vse trgovine smejo obratovati tako v dopoldanskih kot v popoldanskih urah;
torek, 1. januarja — obvezna zapora vseh trge-in, razen slaščičarn ter gostinstev s pripravljenimi jedmi, ki bi morali tega dne imeti tedenski počitek;
sreda, 2. januarja — trgovine z jestvinami, prodajalne mesnih delikates, drogerije in cvetličarne smejo obratovati tudi popoldne, čeprav bi morale biti zaprte zaradi tedenskega počitka;
sobota, 5. januarja — trgovine, ki bi sicer zaradi tedenskega počitka ne obratovale redno, lahko ostanejo odprte tako dopoldne kot popoldne.
V miljski občini bo urnik trgovin sledeč:
danes, 30. decembra — zapora vseh trgovin, razen cvetličarn, ki lahko obratujejo od 8.30 do 12.30, in slaščičarn, ki lahko ostanejo odprte od 8. do 21. ure nepretrgoma, vendar ne smejo prodajati kruha;
jutri, 31. decembra — vse trgovine lahko obratujejo ves dan;
torek, 1. januarja — zapora vseh trgovin, razen cvetličarn (8.30-12.30) in slaščičarn (8.00-21.00), ki pa ne smejo prodajati kruha;
sreda, 2. januarja — vse trgovine z ještvinami, mlekarne, trgovine z mesnimi delikatesami, prodajalne sadja in zelenjave, drogerije, cvetličarne in slaščičarne smejo obratovati tudi popoldne kljub siceršnjemu tedenskemu počitku;
sobota, 5. januarja — ves dan o-stanejo odprte lahko tudi tiste trgovine, ki bi tega dne morale imeti tedenski počitek.
In še devinsko - nabrežinska občina:
danes, 30. decembra — obvezna zapora vseh trgovin, razen pekarn in slaščičarn, ki smejo biti odprte od 8. do 12. ure, vendar le za prodajo svežih sladkarij, ne pa tudi kruha;
jutri, 31. decembra — vse trgovine lahko obratujejo ves dan;
torek, 1. januarja — zapora vseh trgovin, razen pekarn in slaščičarn, ki smejo od 8. do 12. ure prodajati izključno sveže sladkarije;
sreda, 2. januarja — ves dan smejo obratovati tudi trgovine z jestvinami, drogerije, prodajalne sadja in zelenjave, cvetličarne, pekarne in slaščičarne, ki bi sicer ne bile redno odprte zaradi tedenskega počitka:
sobota, 5. januarja — vse trgovine lahko poslujejo ves dan.
Vrsta zahtev po učinkovitejšem delovanju pristaniških struktur
Zveza koristnikov tržaške luke |»redložila resolucijo . Vodstvo luke naj bi prevzelo potrebne ukrepe do konca marca 1980
V zvezi s skorajšnjim poviškom pristaniških tarif — te bodo kakor znano v torek, 1. januarja, poskočile poprečno za 25% — in v zvezi z nedavno «Konferenco o tržaškem pristanišču*, na kateri je predsednik Zanetti povabil vse dejavnike, ki imajo opravka z luko, naj mu sporočijo svoja gledišča o pristaniških problemih, je zveza koristnikov pristaniških storitev predložila upravnemu svetu ustanove EAPT resolucijo z naslednjimi zahtevami:
1) Pristaniška ustanova naj tema ljito reorganizira storitve, ki jih nudi koristnikom, tako da bo delovanje luških struktur racionalnejše in učinkovitejše; 2) Urad za pristaniško delo ie treba primerpo okrepiti in mu omogočiti, da bii deloval v skladu z dejanskimi potrebami prometa; 3), Izboljšati,, je treba službo vzdrževanja mehanskih naprav; 4) Delo pristaniščni-kov naj bo urejeno tako, da ne ba do več zaradi hkratnih dopustov nastajale «tradicionalne» zadušitve v prometu; 5) Treba je revidirati tarifni pravilnik za storitve prista-niščnikov, organiziranih v tako imenovanih «kompanijah*; 6) Izdelati je treba srednjeročni načrt za razvoj luke, ki naj upošteva tako urbanistične kakor tudi gospodarske in finančne elemente; 7) Od vlade je treba zahtevati, da bo s posebnim zakonskim posegom prepustila luški ustanovi ves priliv od luških taks.
Resolucija na koncu poziva u-pravni svet in ravnateljstvo pristaniške ustanove, naj sprejmeta formalne ukrepe v smislu navedenih zahtev najkasneje do 31. marca 1980.
Tiskovna konferenca o obnovi Furlanije vzbudila oslro polemiko
Tiskovna konferenca predsednika deželnega odbora Comellija, odbornika za javna dela Biasuttija in izrednega tajnika Chiavole, ki so v petek v Vidmu prikazali trenutno stanje izvajanja obnovitvenih del na potresnem območju, je že vzbudila prva polemike, ki še zaostrujejo odnose med strankami na deželni ravni.
Včeraj so se namreč sestali trije člani operativnega urada za obnovo: Moschioni, ki je sicer član deželnega vodstva KPI, Orlando, tajnik videmske federacije PSDI, ter Saro, član deželnega vodstva PSI. Sestali so se, da bi ocenili zaključke tiskovne konference, predvsem pa zato, da bi proučili vedenje predstavnikov deželnega odbora. Trije člani, ki skupno z deželnim podtajnikom KD Campanerom in tajnikom videmske federacije PRI sestavljajo operativni urad za obnovo, so ocenili skrajno negativno že samo dejstvo, da si je deželni odbor 'prevzel pravico seznanjati javnost o delovanju operativnega u-rada. Predstavniki deželnega odbora so namreč istovetili člane urada z uslužbenci deželne uprave in jih niso upoštevali kot predstavnike političnih sil, kakor v resnici tudi so, ki so še do nedavnega podpirali sedanji odbor. Trije člani urada so namreč postavili vprašanje legitimnosti in korektnosti pobude in zaradi tega so politične zaključke tiskovne konference poverili stran-
......................................milini...............mit...■iilnllii.i.llllllmlllllllllllllllllllllllllmlllllllllll•"l«l,,,l,,,l,,l,lll,lm,,,,",,l,,‘1,l,ll,,,,l,l,,lm,,lllm>,l,l,,l,
NOVOLETNI TELEFONSKI POGOVORI S SOMEŠČANI
KAJ NAM BO PRINESLO LETO 1980
Staro leto se nam bo vsak čas zasukalo. Pravijo, da celo s sekundno zamudo. Nič ne de, pa čeprav v šestdesetih minutah izdihne na svetu nebroj ljudi, četudi se tedaj rodi ravno tako nebroj otrok. Sestop z leta 1979 na leto 1980 pravzaprav ni znak kdove kakšnega pa guma. In vendar kaže, da nam je poguma še kako treba, če se hočemo kolikor toliko učinkovito za-braniti pred neznanim. Neznano se nekje izenačuje s pesimističnim pogledom na prihodnost, toda po pravici moramo povedati, da ljudje iz naših krajev — Slovenci ali Italijani — le ne zrejo tako črnogledo v bodočnost, kot bi morda kdo mislil.
Umberto Vidari (uslužbenec avtomobilske garaže); «Prihodnje leto bo zame presrečno,* je zatrdil, ko smo ga vprašali, kakor še toliko drugih oseb na Tržaškem, kakšno bo pravzaprav po njegovem mnenju leto 1980. Čemu ta odgovor? Zato, ker pojde junija v pokoj . .
Dr. Lidia Simoni (farmacevtka); «Veste, konec koncev sem optimistka.* K sreči. «Vsakdo si nekaj želi, vprašanje pa je, če zastavi dovolj svojih moči v to, da zaželeno tudi doseže. Mislim, da bi sleherni občan moral v današnjih razmerah dati duška prav vsem svojim sposobnostim, da prispeva k izboljšanju družbenih razmer. Trdne volje je predvsem treba, zlasti pa odgovomost-nega čuta in požrtvovalnosti. V prvi vrsti pogrešam zaupanja v svojega bližnjega kot posameznika ali skupnost ali celo vodilno skupino; današnje nezaupanje je morebiti lah ko razumeti, nikakor pa ne opravičiti.* Težko bi bilo pri srcu človeku, ki bi se z vsem tem ne strinjal.
Oskar Kjuder (predsednik in pevovodja Tržaškega partizanskega pevskega zbora); «Prihodnje leto nam res ne obeta dobrega. Upati je seveda, da bo v krogih, ki drže za uzdo, prevladal razum. Vsekakor
je nujno, da se ljudje vsestransko angažirajo in ne štedijo z energijami, kajti le tako bo mogoče izbojevati pravičnejše družbene odnose. V tem smislu bodo seveda še naprej in po možnosti še bolj zagnano delovali tudi vsi člani TPPZ.»
Mira Klabjan (socialna delavka) nima hvaležnega dela: deluje na področju psihiatrične oskrbe, ki je zadnje čase tarča premnogih nizkotno naravnanih puščic. «Moja želja je, da bi se dejavnost prof. Ba-saglie tudi vnaprej redno odvijala, oziroma, seveda, da bi sprotno ba gatela*. Želji se tudi mi pridružujemo v zavesti, da je udejstvovanje na tem kočljivem področju vse preveč podvrženo načrtnemu zaviranju.
Drago Pahor (prosvetni delavec in zgodovinar): «Prepričan sem, da se bo tudi v 1. 1980 razvoj človeštva premaknil na bolje, čeprav komaj zaznavno. Borba za napredek bo še naprej povsod težka in bo terjala še mnogo žrtev. Naš narodnostni obstoj v zamejstvu: tudi zanj je potrebno orožje. Naše orožje je globoka narodna zavest, ki se vidno utrjuje. Ta zavest korenini v naših prednikih, v naši zgodovini. Zelo sem hvaležen prijatelju Ladotu Premruju, da nam je v letošnjem Jadranskem koledarju odkril, kdaj je slovenščina stolo-vala tudi v cerkvi sv. Justa in kdaj so jo izgnali iz nje. Primorski dnevnik je ob slovenski besedi škofa Co-colina napačno napisal, da je šele takrat naš jezik prestopil prag Sv. Justa. Zgodovina je zelo važno orožje v naših rokah, zato vsestransko priporočam, da bi se starejša generacija s pomočjo zavedne mladine la tila zbiranja zgodovinskih podatkov iz dobe osvobodilnega boja. Vsaka naša vas bi morala dobiti lastno monografijo, ki bi pričala o naši borbi in bila vir utrjevanja zavesti novih rodov. V tem smislu voščim vsem rojakom srečno in plodno leto 1980.»
Fulvio Tomizza (pisatelj) ni kdo-
ve kako optimist: «Dosedanja izkušnja je pokazala, da se ljudje zgrinjajo v utesnjenost egoizma in kvalunkvizma. Želeti je — in prepričan sem, da bo tako — da v bodoče temu ne bo več tako: čedalje bolj je občutiti problem, kako poedinec več ne more shajati v danih razmerah, potrebna mu je zaslomba širšega kroga ljudi, to se pravi družbene skupnosti. Soočati se bo moral z bridko stvarnostjo, opustiti bo moral dosedanje osebno svojstvene poglede na življenje ter se zateči k najširši solidarnosti ne glede na barvo, narodnost, idejnost in sploh svetovno nazorsko opredelitev posameznika. Zaželeti bo moral čim iskrenejše sožitje, da ne bo več razlik med ljudmi.» To pa ne sme ostati le želja, je pripomnil Tomizza, to mora postati in tudi bo postala nuja.
Vladimir Kenda (pokrajinski tajnik Vsedržavnega združenja partizanov - ANPI) «Novo leto predstavlja pomembno prelomnico v vsem svetu, kar se bo brez dvoma odrazilo tudi pri nas. Mi živimo sicer na področju, ki je zemljepisno dokaj majhno, ki pa je zelo bogato na zgodovinskih dogodkih, na izkušnjah, ki so jih naši ljudje nabirali in nabrali skozi dolga stoletja. Zato imamo posluh za vse, kar se dogaja pri nas in okoli nas. Obstajajo nevarnosti oživljanja hladne vojne, napetosti, vračanja v stare koncepte ideologije itd., toda neizpodbitno je, da je naše ljudstvo dovolj zrelo, da bo kos vsem preizkušnjam. To je tudi dokazalo v narodnoosvobodilnem boju. Vprašanja miru in vojne, miroljubnega sožitja in konfliktov so predvsem vprašanje nas, živih sil v tem delu Evrope in spričo tega lahko z zaupanjem zremo v novo leto.»
Drago Škrinjar (eden redkih preživelih iz Rižarne) je navidezno pesimist, kar pa je varljivo. «Trpeli smo za dobrobit zanamcev. Današ-
nja mladina malo ve o vsem tem, in vendar ji je treba zaupati. Videz je tak, kot bi danes vsi m% di ribarili v kalni vodi vsakovrstnega protizakonitega postopanja. Pa ni tako. Večina med njimi nasprotuje vsemu temu in si prizadeva, da bi — po svoje seveda — zopet priklenila prikolico k vozu in napravila enkrat za vselej konec vsem protidemokratičnim spletkarjenjem.*
H gornjemu ničesar ne gre dodati, kvečjemu željo, da bi bilo zares tako. (dg)	,
kam, ki jih sami zastopajo v operativnem uradu. Zato bodo tudi sami seznanili javnost o splošnem stanju obnove ter o delovanju operativnega urada, ki ga tudi sami sestavljajo.
• Tržaška pokrajina priredi 1. in 2. marca 1980 zasedanje o temi «Trst v perspektivi vmesne ustanove*. Ta ustanova naj bi bila tisti upravni organizem, ki bo nadomestil današnjo pokrajinsko upravo v smislu številnih ustreznih zakonskih osnutkov. V prireditvenem odboru, ki mu predseduje predsednik pokrajine Ghersi, so načelniki svetovalskih skupin Brezigar, Carbone, De-vescovi, Foscarini, Locchi, Panizon in Zimolo.
• V torek, 1. januarja 1980, bo v
gledališču Rossetti novoletni koncert, ki ga prireja združenje trgovcev na drobno. Kampfelove, Straussove, Leharjeve in Offenbachove skladbe ter tržaške motive in ka račnice bo izvajala mestna godba na pihala Giuseppe Verdi pod vodstvom Lidiana Azzoparda. Koncert bo ob 18. uri, vstop pa prost.
Ob priložnosti bo župen Cecovini izrazil novoletna voščila mestnemu prebivalstvu.
Vlom v stanovanje
upokojenke
Na včerajšnji ■'■rtiiiični dan nismo bili priča hujšim primerom, ki bi sodili na prvo stran v okviru črne kronike. Kljub temu pa, da je božični čas in se bliža novo leto, zlikovci niso mirovali. Tatovi so na primer obiskali tudi 77-letno upokojenko Rosalio Casagrande iz Ul. Romagna 4. Ta je namreč zapustila svoje stanovanje okrog 14. ure in šla po opravkih, kmalu zatem pa se je vrnila in začudeno ugotovila, da so vrata odprta. V njeni odsotnosti so namreč vlomili neznanci, ki pa so sc morali zadovoljiti le z majhnim plenom. Obračun njihovega «podviga» je samo star donošen krzneni plašč, ki naj bi veljal 300 tisoč lir...
Najden ukradeni avto s kranjsko registracijo
Agenti letečega oddelka so včeraj zjutraj ob 7.40 našli ukradeno Zastavo na Nabrežju Mandracchio. Avtomobil «zastava» je last 19-letnega Kranjčana Iva Udrina, ki je krajo svojega avtomobila prijavil že 22. t.m. Neznanci so iz avtomobila odnesli le radio, ob tem pa so se avtomobil najbrž še nekaj dni sposodili in se odpravili na krajše izlete...
iniilliliiiUfiiiimiiiiilliiiiiiiiiilliliiliiMiliiiiiiliiiiMiMiiimiiiniiiiiiiiiiiliHiiHipiliillllllillliiillllliiiiiiilliill
URADI NCPAZLJIVOSTI
VČERAJ MANJŠI POŽAR
V	MESTNEM SKLADIŠČU
V	bolnišnico se je morala zateci tudi neka uradnica, ki je zadobila opekline pri kuhanju kosila
V Ul. Appiari 6/A je prišlo včeraj do manjšega požara, ki so ga pogasili s pomočjo gasilcev. V skladišču gradbenega materiala se je namreč vnelo, ko je hotel eden od obeh lastnikov skladišča, Dario Vi-sintini iz Ul. Vuardel 23, prižgati peč in se tako ogreti. Pri tem pa se ni zavedel, da je cev, ki pelje od plinske bombe do peči poškodovana in da iz nje uhaja plin. Komaj je Visintini prižgal vžigalico, mu je v obraz butnil ogenj in ga tudi močno opekel. Kmalu se je ogenj razplamtel, vnela sta se papir in neki kavč. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci, ki so požar v nekaj minutah ukrotili. Po prvih ugotovitvah je bilo takoj jasno, da je škoda v skladišču neznatna, saj je ogenj zajel le predmete, ki so bili brez vred-
nosti. Sam Visintin pa se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na petnajstdnevno zdravljenje zaradi opeklin 1. in 2. stopnje, ki jih je zadobil po obrazu in desni roki.
Zaradi opeklin se je morala zateči v bolnišnico tudi 33-letna uradnica Maria Leve por. Clemente, stanujoča v Ul. Donadoni št. 3. Zadobila je opekline 1. in 2. stopnje po trebuhu, nogah in po vsej levi strani telesa, tako da se bo morala zdraviti 20 dni. Vzrok temu je bila očitna nepazljivost, ki pa se v kuhinji med lonci lahko tudi drago plača. Clementejeva je namreč kuhala kosilo, ko se je nenadoma zlil nanjo lonec z vrelo vodo. Nesrečnica verjetno še dalj časa si ne bo upala kuhati juhe . . .
Mlad motociklist hudo poškodovan
Včeraj se je okrog 11. ure v Ul. dei Mille pripetila hujša prometna nesreča, katere žrtev je bil 16-let-ni mesarski vajenec Roberto D’A-gostino iz Ul. Burton 14. Po pričevanju očividcev naj bi se D’Agosti-no s svojim motorjem zaletel v o-grajo, ki je ob Ul. dei Mille, in nato zgrmel v brezno, globoko kakih deset metrov.
Takoj so ga prepeljali na nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice, kjer so mu ugotovili pretres možganov in več udarcev po nogah. Zdravniki so si pridržali prognozo, ker je zdravstveno stanje mladeniča zaskrbljujoče.
DANES V AVDITORIJU
Stvarnost našega mesta v svojevrstni predstavi
Danes ob 17. uri bo v Avditoriju v Ul. Tor Bandena po mnogočem posebna predstava, ki se oddaljuje od navadnih gledaliških uprizoritev tako po tematiki kot po podajanju. Skupina otrok iz centrov za prosti čas iz Trsta in Firenc je namreč pripravila predstavo, ki je sad najrazličnejših raziskav o družbenem in zgodovinskem razvoju našega rne-sta. Te raziskave je skupina kakih sto otrok iz Trsta. Milj in Firenc opravila v poletnih mesecih in tako izkoristila, ustvarjalno in delavno, svojo počitnice.
Podobno predstavo smo d\e' dali tudi že lani in je bifn za veliko ljudi pravo odkritje. Gledali smo objektiven prikaz stvarnosti našega mesta, kjer živita z ramo ob rami dve narodnostni skupnosti in videli vsa nesoglasja in protislovja, ki izhajajo iz tega. Verjamemo, da bo tudi današnja predstava uspešna, saj bodo mladinci predstavili središčne izsledke štirih tem, ki so si jih zastavili za predmet raziskave poleti: delavsko gibanje in podjetniško buržoazijo; veroizpovedi in verske manjšine; slovensko narodnostno skupnost; istrske begunce.
Ob hudi izgubi svoje članice Z«' re Čokove izreka svojcem iskren« sožalje Zveza partizanov z Opčin.
27. 12. 1969
27. 12. 19'9
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Ob deseti obletnici smrti
dr. Jožeta Dekleve
z ljubeznijo mislijo nanj
vsi njeg«v*
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in ded
VLADIMIR (LADI) ČUK
Pogreb bo jutri, 31. decembra, ob 13. uri iz kapele na nabrežinskem pokopališču v cerkev na Proseku.
Žalujoči; žena Lina, sin Sandro ter hčeri Nadja in Lučana z družinami, vnuka Martin in Karin, sestra Milka z družino ter vnuk Lučano z družino
Trst, Prosek, Katinara, Veliki Repen, 30. decembra 1979
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage tete
ALOJZIJE ŠTOLFE
Posebna zahvala dr. Grudnu in zgoniškemu duhovniku.
Nečakinja Marija in družina Valentino Salež, -30. decembra 1979 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Vsem, ki so se prijateljsko poslovili od
TONETA KALCA
se iskreno zahvaljujemo, hvaležni Opčine, 30. decembra 1979
SVOJCI
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage
LUCIJE BIZJAK por. JURKIČ
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. Štuhecu, Miklavcu in Šorliju, ki so z obredom počastili njen spomin.
SVOJCI
Trst, 30. decembra 1979
31. 12. 1969
31. 12. 1979
Minilo je deset let, odkar nas jc zapustila naša draga
PAVLA 0LENIK
Vedno se je z žalostjo spominjajo oče, sestra in brata z družinami,
Mačkolje, 30. decembra 1979
PO DOSEDANJIH NEPOPOLNIH PODATKIH
BRATSKE VEZI NAŠIH DRUŠTEV
Letos rekordna vinska letina1 openski zbor «tabor» v občinah Zgonik in Repentabor G0S10VAL v 1RB0VLJAH
Tudi kvaliteta vina bi morala biti na zadovoljivi ravni
Na območju zgoniške in repenta-brske občine je razvito predvsem kmečko gospodarstvo kot tradicionalna dejavnost krajanov, čeprav na osnovi podatkov ugotavljamo, da je število poklicnih kmetov, ki izključno obdelujejo svoje domače posestvo in so zavarovani kot neposredni obdelovalci, sorazmerno zelo nizko. Je pa zato toliko več tistih, i ki so zaposleni v industrijskem ali trgovskem sektorju in se ukvarjajo s kmetijstvom sicer intenzivno, vendar le ob prostem času. Tipična, najbolj razvita in priljubljena ! dejavnost je nedvomno vinogradništvo kot tista kmetijska panoga, ki ' zajema največji del obdelane površine, ki je tudi do neke mere donosna, predvsem pa ni običajno težav za prodajo vinskega pride! -ka, saj tako Kraševci kot meščani fade volje popijejo kozarček pristne domače kapljice.
Še pred letošnjo trgatvijo je bilo na dlani, da bo letošnja vinska letina rekordna, saj že nekaj desetletij ne pomnijo, da bi bile v naših krajih trte tako bogato obložene, vremenske neprilike (slana ali toča) letos izjemoma niso posegle in tudi sončne toplote je bilo še kar na pretek. Grozdje je bilo v glavnem povsod zdravo, odstotek sladkorja, ki je merodajen za kakovost vina, je bil v glavnem še kar visok, čeprav se marsikdo pritožuje, da je letos stopnja alkohola nižja kot sicer zaradi prevelike količine grozdja na posameznih trtah. Vendar o kakovosti vinskega pridelka bomo lahko dali zanesljivejšo oceno šele tedaj, ko bomo lahko pokusili posamezne vzorce na raznih vinskih razstavah oziroma v tradicionalnih osmicah. Tudi če se bo izkazalo, da je letošnja kvaliteta vina zelo dobra, bo marsikateri vinogradnik letos naletel na težave pri prodaji vina, saj bo krajevno tržišče bolj težko izčrpalo vse zaloge vina, če ne bo prišlo do pozitivnih premikov v smeri krajevnih gostinskih obratov, ki bolj redko nudijo odjemalcem domačo kapljico, ker težijo po mast-hejših zaslužkih.
O količini letošnjega vinskega pridelka pa razpolagamo z uradnimi podatki,-ki izhajajo iz letne prijave vina. Pravzaprav moramo tu upoštevati, da je količina pridelka običajno nekoliko višja, kot izhaja iz prijav posameznih trtorejcev (nekateri prijavijo le vino, ki je naprodaj; drugi se bojijo, da bi veliko število prijavljenih hektolitrov imelo lahko neprijetne... davčne posledice; marsikdo, ki pridela vino ,le /za lastno porabo in ga ne prodaja, 'kploh ne javi svojega pridelka), vendar je zelo zanimiva primerjava s ■podatki iz prejšnjih let, ki ima nedvomno absolutno veljavo. Prva taka ugotovitev, ki takoj pade v oči, je neverjetno višji odstotek vinskega pridelka v letu 1979: v zgoniški občini je pridelek višji v primerjavi z letom 1978 za več kot 100 odstotkov (2.415,5 hi, dosedanji «re-kord» izpred dveh let pa. je le malo ;presegal 1.800 hi vina); tudi v re-pentabrski občini so zabeležili 50 odstotkov večjo količino vina v primerjavi z letom 1978. To razliko v j odstotkih med zgoniško in repenta-brsko občino si lahko razlagamo ta-J ko, da je lani prizadela skoraj ce-I lotno območje zgoniške občine mo-I čna slana in nato še toča, ki pa je j »prizanesla* vinogradnikom z Repen tabra.
| V zgoniški občini so v skupno desetih vaseh pridelali v letu 1979 kar
2.415,5 hi vina, od katerih je 1.658,5 lil belega vina in 757 hi terana. Skupna prijavljena količina v letu 1978 je bila 1.204 hi. Največja količina vina in število pridelovalcev je v Saležu, kjer je skupno 38 vinogradnikov pridelalo 570.5 hi belega vina in 235,5 hi terana. V ostalih vaseh pa je bilo stanje naslednje (prva številka ponazarja število vinogradnikov, druga prijavljeno število belega vina, tretja pa terana); Zgonik: 14 — 293 hi — 118 hi; De-vinščina: 9 — 57 hi — 27 hi; Sa-matorca: 18 — 368 hi — 108,5 hi; Repnič; 7 — 54 hi — 29 hi; Gabrovec: 3 — 25 hi — 4 hi; Koludrovca: 6 — 139 hi — 51 hi; Zagradec: 2 — 95 lil - 92 hi; Brišče: 1 - 45 hi -20 hi; Proseška postaja: 1 — 12 hi — 0. Največjo količino vina so prijavili: Miro Žigon - Zgonik 36 (140 hi), Pepko Milič - Zagradec 2 (125 hi), Karlo Štolfa - Salež 46 (95 hi), Just Vodopivec - Koludrovca 4 (81 lil), Aleksander Budin - Samatorca 4 (80 hi), Stanko Milič - Zgonik 34
(75 hi), Stojan Stubelj - Salež 49 (70 hi), Franc Colja - Samatorca 21 (68 hi) in Anton Briščak - Brišče 3 (65 hi).
V repentabrski občini so letos prijavili 429 hi vina, in sicer 145,5 hi, belega vina in 283,5 lil terana. V letu 1978 je skupna količina znašala le 285 hi. Zanimivo je dejstvo, da na Repentabru pridelajo enkrat več terana kot belega vina, zaradi tega imajo npr. le razstavo terana. V Repnu je skupno število 25 vinograd nikov, ki so pridelali 97,5 hi belega vina in 217,5 hi terana; na Colu pa je 7 trtorejcev prijavilo 48 hi belega vina in 66 hi terana. Največ vina je pridelal Romano Purič - Repen 13 (40 hi).
Ljubitelji vinske kapljice so tako obveščeni: vina je letos na pretek, zato naj kar iščejo razobešene br-šljanove veje, ki opozarjajo na o-smico, da »pomagajo* vinogradnikom, da čimprej izpraznijo sode v
blplph
BORIS SIMONETA
Openski pevci so zapeli osem pesmi skupaj s trboveljskimi pevci
Moški pevski zbor prosvetnega društva «.Tabor* z Opčin je v soboto, 15. decembra gostoval v Trbovljah. S tamkajšnjim pevskim zborom «Zarja» je namreč že pred več kot sedmimi leti navezal stike, ki se iz leta v leto utrjujejo, tako da so postali medsebojni obiski že tradicija. Openski pevci so že štirikrat gostovali v Trbovljah, Trboveljčani pa so bili doslej trikrat na Opčinah. Kar velja od teh pevskih srečanj še zlasti o-meniti, so skupni nastopi. Ob vsakem koncertu, pa naj bo koncert openskega zbora v Trbovljah, ali o-bratno, nastopita na koncu oba zbora združeno, kar deluje impozantno na poslušalca in potrjuje, da je mogoče kljub razdaljam in pomanjkanju možnosti skupnih vaj, uskladiti zborovska prizadevanja. Zadostovala je le kratka popoldanslca skupna vaja, da se je vse, kar sta zbora ločeno naštudirala, zlilo v harmonično celoto, Okrog sedemdeset pevcev je ubrano zapelo kar šest pesmi in je moralo nato na vztrajno zahtevo navdušenega občinstva dodati še dve, kar spet dokazuje, da je skupen re-
■ lil II iiiii mili iiiiiiui II lil mil 11II m I lil I lil 11 lili IIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIII1II lili mili lil IIIIIIIIIIIII lil iiiiii II lil Iiiimimruiiiiiiiiiiitini II lil im lil lil II lil im IIIIIIIIIII mil Hlinil
Naši upokojenci so že silvestrovali
Društvo slovenskih upokojencev'.je priredilo v petek družabni popoldan
¥■: .Rffč&Vit) Mra Kulturnega doma. Nameri tega družabnega srečanja ^'je bil, da bi v prijetnem vzdušju 'in vedrem razpoloženju praznovali zadnje dni leta 1979. Da je bilo srečanje potrebno, dokazuje velika udeležba, saj se je zbralo v razmeroma majhnem prostoru več kot sto upokojencev.
Na sporedu so bile tudi kulturne točke, in sicer je najprej gledališki igralec Stane Raztresen pripovedoval slovenske balade, zatem ,pa je nastopila ženska pevska skupiria folklornega ansambla Stu ledi, ki je nadvse ubrano izvajala nekaj starih domačih pesmi, ki so jih udeleženci poslušali z veliko pozornostjo in pevke nagradili z burnim aplavzom. če upoštevamo, da so pevke sama mlada dekleta, jim je treba tudi na tem mestu dati vse priznanje za to, ker so prišle prepevat našim upokojencem. V kulturnem sporedu sta sodelovala tudi naša znana narečna pesnica Marija Mijo-
STO LET DOLINSKIH ORGEL
tova, ki je recitirala nekaj svojih pesmi ter tov. Batič, ki je tudi recitiral svoje pesmi.^
Seveda je bilo poskrbljeno tudi za pijačo ih tildi 'prigrizka ni manjkalo. Za posladek pa so poskrbele nekatere požrtvoraM' ‘članice, ki so napekle pecivo in ga dale na mize'.
Očitno je, da se naši upokojenci še ne dajo kar tako potisniti v kot. Prav ta prireditev kaže, da imajo naši upokojenci še vedno željo in tudi sposobnosti, da se morejo v družbi uveljaviti, škoda, da družba ne zna, ali pa noče, izkoriščati ne njihove dobre volje in pripravljenosti za sodelovanje, ne njih izkušenj in ne nazadnje njihovega znanja.
S. A.
V	Šfmpolajii in okolici k 10 dni brez poštarja
V	šempolaju in okoliških vaseh so že deset dni brez poštarja. O-krožno ravnateljstvo poštarske u-stanove s sedežem v Trstu je namreč 21. decembra premestilo poštarja, ki je doslej raznašal pošto v šempolaju in okolici nekam drugam, ni pa poskrbelo, da bi na njegovo mesto namestilo drugega u-službenca. To je seveda povzročilo velike težave ne samo prizadetim občanom, ampak tudi poštnemu u-radu v Nabrežini, saj se tam kopičijo, posebno v tem prazničnem obdobju, kupi pošte.
Da bi se tako nevzdržno stanje takoj rešilo je devinsko - nabrežin-ska občinska uprava odposlala brzojavko na okrožno ravnateljstvo v Trst, saj je nedopustno, da bi Šem-polaj in, okoliške vasi ostale še naprej brez poštarja.
Dolinske orgle (na sliki) so letos novembra dopolnile sto let. Izrekal in sestavil jih je Franc Goršič, ljubljanski mojster, ki je v tedanji Avstroogrski postavil ničkoliko podobnih inštrumentov. Bil je zelo slaven in cenjen in to po pravici, Saj so orgle v župni cerkvi v Dolini še danes polno zvočne. Nanje je igralo mnogo priznanih mojstrov orglarske umetnosti, med njimi tudi hajvečji slovenski živeči organist Humbert Bergant, ki bo danes spet Bost dolinske župnije. Župnik Albin
Grmek, je želel počastiti 'pomembni jubilej orgel čimbolj preprosto, a vendar tako, da bi praznik ne šel nepozabno mimo faranov. .Dolinčani so na svoje starožitnosti močno navezani, zato tpdi ta obletnica ne mo-' re in ne sme mimo njih. Danes popoldne ob 15. uri bo torej v župni corkvi svetega Urha slovesni koncert orglarja Humbčrta Berganta, ki bo izvajal klasična dela največjih mojstrov, kot Haydna, Beethovna in drugih, ki so mnogo pisali za ta plemeniti inštrument.
Poslušalcem Radia Koper
V današnji oddaji »Sosednji kraji in ljudje* ob 13. uri, ki je namenjena Slovencem v zamejstvu, bo govor o delu in načrtih prosvetnega društva «Igo Gruden* iz Nabrežine. Novinarka Radia Koper Neva Lukeš je v zvezi s tem pripravila reportažo, v kateri bodo o svojem društvu govorili nekateri njegovi člani, ki vodijo društveno dejavnost, tri pevske zbore in domače športno društvo.
Pismo uredništvu
Nekaj vprašanj prirediteljem otroškega v Čarboli
praznika
Spoštovano uredništvo!
Bral sem v nedeljski številki vašega dnevnika, kako so na zaključni slovesnosti ob mednarodnem letu o-troka v športni palači slovenski in
zujejo, da nekateri, v dobri ali slabi veri1 (to naj presojajo drugi), vendarle niso pripravljeni vložiti vkeh naporov, da bi bili ob takšnih pomembnih priložnostih, kakršna je bila škedenjska zdključna sloves-nbst, polno 'iri enakovredno zastopani obe narodnostni skupnosti.
Sprašujem se na primer, zakaj ni bila slovenska osnovna šola «1-van Grbec*, zastopana tudi na razstavi risb in ročnih del. Nikjer nisem namreč zasledil napisa, ki bi njeno prisotnost na razstavi potrjeval. Pozabljivost?
Sprašujem se nadalje, kako to, da v dolgem seznamu škedenjskih organizacij in ustanov, ki so bile poleg rajonskega sveta soudeležene pri organizaciji prireditve, ni razbrati imena škedenjskega slovenskega prosvetnega društva «Ivan Grbec*, ki ima vendarle dolgo kulturno tradicijo za sabo. Ir. tretjič se sprašujem, zakaj se je dvojezičnost na prireditvi pokazala v tako skromni in plahi obliki. V obeh jezikih so namreč napovedali samo tiste točke, ki so zadevale nastop slovenskih o-trok. Je mar slovenščina koga tako bodla, da jo je raje potisnil čimbolj ob stran?
Zanimivo bi bilo vedeti, kaj o vsem tem menijo prireditelji.
S spoštovanjem bralec PD
Neugodna bilanca družbe Ralsider
V Genovi je bil včeraj občni zbor delničarjev družbe «Italsider», ki ima kakor znano en obrat tudi v Trstu. Na zboru so pregledali bilanco poslovanja do konca septembra letos in ugotovili, da je družba do tega datuma imela primanjkljaj v višini 205,2 milijarde lir. K temu je treba dodati primanjkljaj iz lanskega leta, ki je znašal 213,9 milijarde. Letošnja proizvodnja jekla je bila za 750.000 ton manjša od lanske.
pertoar dokaj širok in obsežen. Poleg nekaterih zahtevnejših umetnih pesmi, kot so na primer Mirkova *Na trgu*, ali Vrabčeva rldravica*, ter borbenih pesmi, so se skupno poskusili tudi v Vrabčevi narečni uPet milijonov*, ki jih je že zaradi nareč-nosti dokaj zahtevna zlasti za Trboveljčane. Tako pevovodja openskega zbora Sveto Grgič, kot pevovodja tZarje* Rihard Ojerman, sta na koncu pritrdila svojim pevcem, da bi bilo zelo prijetno in lepo voditi tako številen zbor.
Gostovanje openskih pevcev je bilo tudi sicer zanimivo in uspešno. V dopoldanskih urah so jih gostitelji vodili po zagorskem premogovniku, nakar so jim priredili domačo pojedino. Zvečer pa so nastopili pred številno in pozorno publiko, kateri so zapustili nadvse dober vtis. Po samostojnem nastopu v prvem delu, so. kol rečeno, nastopili združeno s trboveljskimi gostitelji. Ob tej priložnosti sta si predsednika obeh zborov, Milko Čebulec za «Tabor* in Silvo Rehar za cZarjo*, izmenjala pozdrave, darila in želje po nadaljnjih snidenjih in skupnih nastopih.
Predlogi Združenja za zaščito Opčin
Združenje za zaščito Opčin «ADC» je v teh dneh sestavilo poseben komunike, s katerim skuša sensibilizi-rati javne organe glede nekaterih nerešenih problemov, ki zadevajo prebivalstvo Opčin, Banov in Kon-konela.
V prvi vrsti se zavzemajo za u-reditev in izgradnjo novega pokopališča, saj je sedanje že skoraj popolnoma izčrpano. Na podlagi zakona z dne 22.10.1971 št. 865 je tržaška občina dodelila 120.000 kv. metrov na področju Banov, točneje severno od pokrajinske ceste Opčine - Bazovica. Ozemlje pa ni ne jusarsko in ne občinsko, kar pomeni za krajevno prebivalstvo razlastitev, S tem v zvezi je združenje «ADC* mnenja, da je 12 hektarjev ozemlja za gradnjo dodatnega pokopališča na Opčinah prava potrata in da obstajajo v bližini še drtiga zemljišča javne koristi, ki ne bi tako predstavljala bremena za zainteresirane lastnike. Zato pozivajo, naj se vsi oškodovani čimprej zglasijo na sedežu združenja, kjer bodo skupaj zavzeli tako stališče, ki bo predstavljalo zaščito lastnih pravic.
Dalje se združenje zavzema, da bi se ozemlje bivšega begunskega naselja, imed UL Doberdob in državno cesto 202, uredilo v javni park. Gre za nekaj tisoč kvadratnih metrov površine, -kjer pa so že'Zgradili: nekaj stanovanjskih pošlopij. Ostalo o-zemlje pa bi moralo po mnenju združenja ostati nedotaknjeno, saj iz posebnih statističnih parametrov izhaja, da je na področju Opčin premalo zelenja in urejenih parkov.
Glede glavnega openskega križišča, to je tam, kjer se križata Ul. Nazionale in državna cesta 202, pa se združenje poteguje, da bi bolje uredili kanalizacijo ter sistem sema-forov ter da bi na sam) Ul. Nazionale posadili novo rastlinstvo, npr. akacije. Želijo tudi, da bi na Bazo viški cesti ojačili razsvetljavo ter da bi povečali število redarjev, ki bi predvsem skrbeli za' varstvo narave.
danes ob obali
KOPER: ob 10.00 ameriški SINOVI PUSTINJE
ob 16., 18. in 20. uri italijanski ZMEŠNJAVA V AFRIKI IZOLA: ob 10.00 ameriška risanka MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 16.00 in 18.00 ameriški OTOK NA STREHI SVETA ob 20.00 zahodnonemški ZAPELJIVKA
PIRAN: ob 10.00 ameriški TARZAN IN SIRENE
ob 16., 18. in 20. uri hongkonški ČENG
f Čestitke
1. januarja praznuje rojstni dan mama in nona ZOFKA iz Boljunca. Vse najboljše ji želijo Edvin, Marija, Marina, Renato in Suzana.
Jutri praznuje MILKA ŽAGAR rojstni dan, SILVESTRA GRGIČ pa goduje. Še mnogo trdnega zdravja in družinske sreče jima želijo družina Fonda ter Mirjan in Liljana z družinami. Enako voščijo srečno 1980 sorodnikom.
1. januarja 1980 praznuje 80-letni-co MARIJA BANDI vd. PEČAR iz Doline. Čestitajo ji in ji kličejo še na mnoga leta sinova Albert in Frane, hčerka Marija ter vnuki in ostalo sorodstvo.
1. januarja praznuje rojstni dan DOROTEJA VODOPIVEC. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Jutri slavi svoj rojstni dan SVET-KO ČOK. Polno zdravja in na mnoga leta mu želijo Jušta in Andrej Lovrenčič ter Riko in Zvonko z družinami.
Danes praznuje svoj rojstni dan PAVLO ANTONIČ. Vse najboljše in da hi bil vedno priden v šoli in doma mu želita nona Marija in no-no Rudi.
Danes, predzadnji dan v starem letu, slavi svoj rojstni dan naš predsednik in prijatelj ENIJ KURET
Da bi še naprej vztrajal pri tem včasih napornem delu in da bi bil še vedno nasmejan in vesel med nami, mu želijo iz srca PD Slavec, mešani pevski zbor ter vsa mladina.
1. januarja bo praznovala 75. rojstni dan
MILKA BUDIN
še mnogo srečnih in zdravih let ji voščijo hvaležni otroci z družinami.
Kino
Nazionale 14.30 «Gli aristogatti*.
W. Disney.
Ariston 16.00—22.00 »Chiedo asilo*.
R. Beningni. Jutri zaprto.
Ritz 16.00—22.15 «lo sto con gli ippo-potami*. T. Hill in B. Spencer. Eden 16.00 »Riavanti marsch*. Silvia Dionisio, A Maccione, Renzo Montagnani. Od jutri dalje: 16.30 »Giallo a Venezia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «11 malato immagi-nario*. A. Sordi, L. Antonelli. Grattaeielo 16.00 «Mani di velluto*.
A. Celentano, E. Giorgi.
Fenice 16.00 «Apocalypse now». M. Brando. Prepovedan mladini pod 14.- letom.
Mignon 16.00 «L'avventura del gran-
de Nord*. Barvni film za vsakogar.
Filodrammatiro 15.30—22.00 «La parte piu appetitosa del maschio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 15.30 «11 campione*. Jon Voight, Faye Dunaway.
Moderno 15.30 »Alien*. Znanstvenofantastični film.
Aurora 16.00 «Manhattan». Woody Allen. Barvni film za vsakogar. Capitol 16.00 »Fuga da Alcatraz*.
Clint Eastwood. Barvni film. Vlttorio Vene < 15.00 «Geppo il fol-le». A. Celentano in C. Mori. Volta (Milje) 15.00 «1 gladiatori delTanno 3000».
Aldebaran 16.00—22.00 »Amarsi?... Che casino!*
PD JOŽE RAPOTEC
se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu naše proslave.
Posebna zahvala pevskemu zboru Valentin Vodnik iz Doline. Stanetu Raztresenu, Slavi Slavec, Vihri Kodrič in Petru Krmecu - Lojzetu.
19. decembra je na inženirski fakulteti v Kranju diplomiral
MILIVOJ TROBEC iz Velikega dola.
Ob tem uspehu mu iskreno čestita sestra Danica z družino iz Padrič.
ŠK KRAS
prireji v gostilni Križman v Repnu
SILVESTROVANJE z večerjo
Igral bo ansambel Lojzeta Furlana.
Rezervacije v gostilni, telefon 227115.
Gledališča
Slovensko stalno gledališče v Trstu, gostuje danes, 30. t.m., ob 15. uri v Senožečah s predstavo Angela Beolca - Ruzanteja »Pomjenld*.
ROSSETT1
Danes, 30. t.m., ob 16. tiri In 20.31 dva koncerta ansambla «POOH».
Rezervacije pri osrednji blagajni.
• * *
Od 3. do 6. januarja gostuje Cen-tro Teatrale Bresciano s Pirandel-lovim delom «Cosi e se vi pare*. Izven abonmaja. Za abonente popust 30 in 20 odst. Rezervacije pri osrednji blagajni.
Razna obvestila
Skupnost družina Opčine, ki ima :voj sedež v Bazoviški ulici št. 29. organizira v času božičnih in novoletnih počitnic sledeči kulturni program:
Danes, 30. t.m., ob 21. uri Miki Manzon in Beppe Poletti pojeta beneške ljudske pesmi ob spremljavi kitare.
Jutri, 31.	t.m., družabnost ob
pričakovanju novega leta. Večerja po prednaročilu.
Sreda, 2. januarja, ob 20.30 prikaz izletniških točk in lepot dežele Furlanije - Julijske krajine v treh filmih, ki jih je dala na razpolago dežela F— JK: «Kjer še letajo galebi*, »Gradovi* in «Trst, drugačno mesto*.
Četrtek, 3. januarja, ob 21. uri jazz - koncert za klavir, baterijo in električni bas, ki ga predvaja trio Stefano Previsti, Fulvio Zafred in Sergio Portaluri.
Sobota, 5. januarja, ob 20.30 koncert slovenskih božičnih pesmi v izvedbi pevskega zbora Marij Kogoj od Sv. Ivana.
ZKMI iz Križa obvešča, da se bo plesni tečaj pričel 9. januarja 1900 ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma v Križu. Prosimo vse vpisane, da dvignejo izkaznico pri odgovornih odbornikih ali eno uro pred pričetkom tečaja
Narodna In študijska knjižnica v Trstu. Razstava Kardeljevih del v čitalnici NŠK bo podaljšana do vključno sobote, 19. januarja 1980. Šole in skupine, ki si želijo ogledati razstavljeni izbor iž opusa Edvarda Kardelja, prosimo, da dan pred obiskom to sporočijo upravi NŠK.
Pevski zbor Marij Kogoj poje božične pesmi danes, 30. t.m., ob 18. uri v cerkvi sv. Ivana v Trstu.
Razstave
V	pokrajinski unuinoslni galeriji, Trg V. Veneta 4, je razstava 6 likovnikov iz 'Tsta. Razstava je odprta do 6. januarja 1980 vsak dan od 17. do 20. ure. Ob nedeljah od 10. do 12. ure.
V	galeriji Tribbio bodo v sredo, 2. januarja, ob 18. uri odprli razstavo štirih Velikih tržaških* slikarskih mojstrov iž preteklosti: Adolfa Leviera, Piera Lučana, Dyalme Stultusa in Gioviuihj ja1 ■ Zangranda, Razstava bo odprta do 12. januarja.
V	razstavišču «Centro - Bar’’acan» na Trgu Barbacan 4 je odprta razstava pod naslovom «Božič z umetniki m kritiki*.
V	Slovenskem klubu. Ul. sv. Frančiška 70, II. nadstropje, razstavlja LOJZE SPACAL svoje grafike na motiviko Krasa. Razstava je odprta vsak delovni dar ob uradnih urah.
V	stalni prodajni galeriji «Bor» Nabrežina — Postaja 69, razstavlja svoje akvarele dr. Robert Hlavaty.
OBVESTILO SINDIKATA
SLOVENSKE ŠOLE
Sindikat slovenske šole • tajništvo Trst obvešča vse tiste, ki se nameravajo udeležiti natečaja za otroške vrtnarice, ki ga je razpisalo šolsko skrbništvo, da bo v prvih dneh ja-nuara pripravljalni tečaj za pismeno nalogo, ki bo 16. januarja 1980.
Vpisovanja za pripravljalni tečaj so na vseh didaktičnih ravnateljstvih do konca decembra.
Pohitite z vpisovanjem ker samo z vašo številno udeležbo omogočite praktično izvedbo tečaja.
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
RAZPIS NATEČAJA
Z odlokom predsednika deželnega odbora, ki je bil objavljen v deželnem Uradnem vestniku št. 137 od 24. decembra 1979, je deželna uprava razpisala sledeči natečaj:
DPGR 3. decembra 1979 št. 297/Pers.
Javni izpitni natečaj za 7 mest vodilnega funkcionarja na poskušnji z juridično-upravno in pravno specializacijo v sta-ležu osebja avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine.
Deželni Uradni vestnik se more kupiti v Trstu v knjigarni «1. Svevo* na Korzu Italija 9/1 (Galleria Rossom); v Vidmu ...v, papirnic) , »Benedetti*. Ul. Mercatovecchio 13; v Gorici v papirnici »Centrale*. Ul. XXVI Maggio 3/a; v Pordenonu v knjigarni »Minerva* na Trgu XX settembre.
Ustrezne informacije se dobijo na sedežu deželnega odbora v Trstu — Ul. Carducci 6; na sedežu odborništva za krajevne ustanove v Vidmu, Ul. Savorgnana 11, in na sedežu odborništva za kmetijstvo, Ul. Percoto 16; na sedežih pokrajinskih uradov krajevnih ustanov v Gorici, Ul. Monte Santo 7, in v Pordenonu, Ul. Cavallotti 10 ter na sedežih pokrajinskih vodstev za javna dela v Gorici, Korzo Italia 205, in v Pordenonu, Korzo Garibaldi 66.
Trst, 27. decembra 1979
SILVESTROVANJE
v Flnžgarjevem domu (Marl|anišče) na Opčinah. Začetek ob 20. url.	VLJUDNO VABLJENI!
PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO PRALNIH IN ČISTILNIH SREDSTEV
priporočamo vam
KOPE R Ljubljanska cesta 13
• V Ul. Bcllavista, in to na odseku, ki gre od križišča z državno cesto št. 58 do konca konkonelskega naselja, je bila iz varnostnih razlogov uvedena hitrostna omejitev do največ 30 kilometrov na uro.
VČERAJ V KOPRU
Sprejem za predstavnike verskih skupnosti
Komisija za odnose z verskimi skupnostmi obalne skupščine je priredila v Kopru novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na obalnem področju. Prisotni so bili predstavniki katoliških družin na čelu s škofom dr. Janezom Jenkom, nadalje predstavniki pravoslavne cerkve, jehovskih prič in drugi. Med gosti so bili tudi član predsedstva republiške konference
italijanski otroci iz Skednja zako- i SZDL Stane Kolman, predsednik ličili mejnik prijateljstva in kako skupščine obalne skupnosti Alojz Ce-je sploh vse bilo nepozabno. Sam glar, predsednik medobčinskega sve-sem se udeležil prireditve, za ka-. ta SZDL Srečko Kavčič in drugi, tero menim, da predstavlja dejan-1 Na srečanju je predsednik obalne sko pomemben dogodek in v marši- komisije za verske skupnosti Gustav čem tudi zgled za vse naše mesto, Guzej opisal prizadevanja, da bi v v katerem se, kot vemo, ponovno o- naši samoupravni družbi uresničili bujajo prikazni preteklosti in kali- izpovedovanja verske svobode, kol jo sožitje. Kljub temu pa velja za- sestavnega dela samoupravne demo-beležiti nekatera dejstva, ki doka-1 kracije.
•iiiiiiiiiiiiiiiuiii.•"•""on.................m.......m......i...mili..................................................................................................
Danes, NEDELJA, 30. decembra EVGEN
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16,29 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 14.36 in zatone ob 4.23.
Jutri, PONEDELJEK, 31, decembra
SILVESTER
Vreme včeraj: na j višja temperatura 7,3 stopinje, najnižja 5, ob 18. uri 6 stopinj, zračni tlak 1009,2 mb ustaljen, veter 5 km na uro severovzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo pooblačeno, morje malo razgibano, temperatura morja 11 stopinj.
ROJSTVA. SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Sandy Sancin, Domenico Santoriello, Giovatina Monterosso, Erika Stegel.
UMRLI SO: 85-letna Rosa Puz-zer vd. Mlac, 80 letna Angela Trento vd. Poretti, 75-letni Giuseppe Gre-gori, 76-letni Leo Susmel, 73-letni Giuseppe Gisfnondi, 64-letna Maria Lozar por. Filippi, 58-letni Guido Colognatti, 88-letni Michele Gavioli, 86-letni Vittorio Bonifacio, 71-letna Danica Rebula por. Perini, 91-letna Maria Gotzhaber vd. Maurer, 71-letni Michele Corvasci, 75-letna Giu-seppina Scrigner vd. Sgrablich.
OKLICI: pomorščak Mauro Sera-fini in uradnica Cinzja Saffioti, trgovec Giorgio Palermo in trg. po močnica Diana Palotta, radiolog
Včeraj-danes
INAM, INADEL, EN PAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
Paolo Pistori in krznarica Nives Lokatos, tehnik Mauro Ziani in u-radniea Lucia Petronio, uradnik E-doardo Giacomelli in uradnica Vi-viana Antonaz, elektronski monter
I ŠpcATM PJtOST/
D
ulica maizini ff/
Nicola Rapetti in uradnica Luisa Buresch.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2 Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 no 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1 Ul. S. Giusto L
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel 226165; Opčine: tel 211001. Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel 225-596; Nabrežina' tet 200-121; Sesljan: tel. 206197; Žavlje tel. 213 137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance
LOTEK		'JA			
BARI	29	21	8	11	75
CAGLIARI	83	5	15	55	67
FIRENCE	41	85	80	90	59
GENOVA	21	8	61	77	85
MILAN	53	79	27	42	62
NEAPELJ	31	53	12	84	43
PALERMO	60	45	33	15	78
RIM	79	24	35	80	58
TURIN	88	18	23	51	'9
BENETKE	87 51 62 ENALOTTO				67	50
1 2 X 1 X X		X 2 2		2 X 1	
KVOTE
12 — 15.655.000 lir 11 —	428.500	lir
10 -	41.700	lir
PELUCCERIA
C E R V O
priporočena trgovina
za vaše nakup«
KRZNA - JOPE elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata (zbiral
TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796301
RAZMIŠLJANJA OB PREHODU IZ STAREGA V NOVO LETO
Veliko pozitivnega pa tudi negativnega v letu 1979 želimo si več dobrega v vseh osemdesetih letih
Izvedba številnih del na mejnih prehodih in na vpadnicah v Gorico se bliža koncu - Lani smo Slovenci dobili novo šolsko poslopje v mesta, pričakujemo še druge - Gospodarska kriza tepe nekatere industrije, trgovina v Gorici cvete zlasti po zaslugi jugoslovanskih kupcev - Leto 1980:
prelomnica za kulturno udejstvovanje Slovencev v Gorici
Ob koncu leta so obračuni pozitivni in negativni. Ko bomo jutri zvečer pričakali prihod novega leta in nazdravili s kozarcem šampanjca nastopajočemu novemu letu 1980, bomo na hitro preleteli to, kar nam je dobrega in slabega prineslo leto 1979, ki se v teh urah izteka. Pomislili bomo na domače vesele in žalostne trenutke, na petrolejsko krizo, ki je pokazala prve znake spremembe v našem življenju, na vsakdanje skrbi naše manjšinske skupnosti. Ne bo šlo samo za običajen prehod iz starega v novo leto. Začenjajo se osemdeseta leta in naše življenje bo najbrž v prihodnjih letih nekoliko lažje kot je bilo v šestdesetih letih, ko se je v svetu razširjala blaginja. Zaradi političnih in gospodarskih kriz je prišlo sredi sedemdesetih let do raznjh e-nergetskih kriz in cenena energija je na mah postala zelo draga. Nujno bo torej, da bomo spremenili naš način življenja. Napredovali bomo, vendarle najbrž ne s tako hitrim tempom, kot smo ga bili vajeni.
To se seveda odraža tudi v življenju naše pokrajinske skupnosti. Za vso našo pokrajino so bila nekatera vprašanja v iztekajočem se letu 1979 zelo važna in pomembna, čeprav ne vedo v pozitivnem smislu. Osimski sporazum se pri nas zelo hitro izvaja na področju obmejnih infrastruktur. Največji objekt, predviden v tem sporazumu, obmejno postajališče pri štandre-žu, je bilo v tem letu skoro popolnoma zgrajeno. Gre za zares orjaški objekt, za katerega so porabili več kot deset milijard lir (samo na italijanski strani). Po vseh pripravljalnih delih, ki so trajala več let, so letos šli v pospešeno gradnjo. Če se vozimo po cesti iz Gorice proti Trstu, vidimo da že rastejo prve stavbe, ki bndo služile policistom, financarjem, špediterjem, trgovcem, vsem, ki imajo opravka z obmejno postajo. Ne smemo pozabiti, da je goriški cestni prehod, kar se tovornega prometa tiče, na prvem mestu v prometu med Jugoslavijo in Italijo. Prehod bodo odprli najbrž že v ooznem poletji* leta 1980.
Vzporedno s tem so v tem letu gradili tudi nov obmejni prehod 3 Ulci sv. Gabrijela. Otvoritev bo Sp vj februarju, novi prehod ho še tesneje povezal mesti Gorico in Novo Gorico.
K tem delom je treba prišteti tudi takozvani avtoport, tovorno postajališče, ki ga bodo zgradili na
Jeremitišču in za katerega so že na razpolago denar in načrti. Novo tovorno postajališče naj bi bilo v pomoč napravam na obmejnem postajališču, med špediterji in drugimi uporabniki obmejnega prehoda vlada zanj veliko zanimanje. Niso pa vsi prepričani v korist tega postajališča. najmanj še štandrežoi in predvsem kmetje, ki Imajo tam svoje hiše in posestva, ki jih bodo morali najbrž kmalu zapustiti. Precej hudo bodo Udarili po posameznih in po vsej štandreški slovenski skupnosti, saj bo izgubila tisto zemljo, ki so jo naši predniki s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo obdelovali stoletja. Dodajmo še področje, namenjeno industrijski coni, pa bo slika o uničenju sedanje podobe Štandreža popolna.
Pomisleki veljajo tudi okrog vprašanja, ali je predvideni akumulacijski jez na Soči pri pevmskem mostu sploh potreben. O tem bo sicer govor v nastopojačom letu. V letu 1980 bodo najbrž pričeli graditi tudi novo povezovalno cesto med Novo Gorico in Brdi, ki bo po sabotinskem pobočju delno potekala na italijanskem ozemlju.
Da ostanemo na področju javnih del, lahko povemo še, da je bilo v iztekajočem se letu precej govora o reviziji regulacijskega načrta v Gorici. Tozadnevni sklep so sprejeli v občinskem svetu že pred koncem leta 1978, nad 250 prebivalcev občine in ustanove so proti temu sklepu vložili svoje prizive. Kar lahko ugotovimo najprej je to, da je večina ljudi, ki je vložila prizive, slovenske narodnosti. To je spet dokaz, da je bila in je lastnina zemlje v goriški občini, tudi v mestnem središču, v veliki meri še vedno slovenska in da gredo vse novotarije na naš račun. Le nekaterim med tistimi, ki so vložili prizive, je bilo z razpravo v občinskem svetu, ki je bila prav v decembru in ki se bo najbrž končala 4. januarja 1980, u-godeno. Zelo široka večina v občinskem Svetu je prizive v glavnem odbila.
V skladu s predpisi regulacijskega načrta So bila izvedena tudi nekatera javna dela. ki jih je goriška skupnost'dolga leta .pričakovala.* Začeli smo uporabljati hov pjbstlčez Sočo namesto dotrajanega fnostu 9. avgusta. Sicer je šs-.veliko delajpre-dno bodo dostopne poti k temu mostu končane. S tem v zvezi omenimo še, da pričakujemo, da bodo čim-prej na Tržaški cesti končana več
Uspešno in zadovoljno novo leto 1980 vošči vsem svojim prijateljem in somišljenikom,
posebno pa vsem svojim članicam in odborom
ŽENSKI INICIATIVNI ODBOR ZA GORIŠKO
PROSVETNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO
VI PAVA
PEC - RUPA
vošči vsem sodelavcem, in športnikom
ter simpatizerjem
obilo uspeha v letu 1980
AVTOKAROSERIJA
MUŽIČ & KOREČIČ
GORICA
Ul. Randaccio 2
TRGOVINA
OSKAR KOVIC
na PECI, želi vsem cenjenim odjemalcem s te in one strani meje srečno in uspešno novo leto 1980
GOSTILNA
s pristnimi domačimi vini in kuhinjo
PRI VIKTORIJI
DOBERDOB 24
SLAŠČIČARNA -PEKARNA
ELVIRO JERMAN
RONKE, Ul. Garibaldi 72 želi srečno novo leto 1980
AUTO SACCHETTI
servis za
Audi
VOLKSWAGEN
PORSCHS
GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel, 2069
Avtomobilske dobave — Delavnico — Opremo In potrebščine
URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
let trajajoča dela na viaduktu in povezavi z avtocesto, sicer bo prišla do zadušitve štandreških ulic z gostim avtomobilskim in tovornim prometom. Prav tako pričakujemo v prihodnjem letu odprtje novega avtocestnega mosta pri Sovodnjah.
Nekateri predeli v goriških predmestjih so bili končno priključenima metanovodsko omrežje in to bo ljudem prišlo prav v teh hudih časih energetske krize. Zaključujejo se tudi dela na novem mestnem vodovodu. Za gradnjo novih čistilnih naprav je goriška občina v tem letu porabila nad tri milijarde lir in še precej denarja bo porabila v prihodnjih letih.
Slovenci smo v letu 1979 dobili novo osnovno šolo v Ulici del Bro-lo. Gradnja te šole je bila zelo pomembna, saj je šlo za prvo poslopje v mestu, ki ga je goriška občina kdajkoli zgradila za potrebe slovenskih otrok. Kmalu, morda že v prihodnjem letu, bo vseljiv tudi nov otroški vrtec, ki je že skoro dogra-jea v neposredni bližini prej omenjene šole. V prihodnjem letu prič-no tudi s popravilom šolskega poslopja v Pevmi, najbrž bodo v letu 1980 odprli tudi novo šolsko poslopje v števerjanu in popravili ono v Ru-pi. Bolj žalostno pa je s telovadnico v Štandrežu, ki jo je zgradila goriška občinska uprava. Zaradi slabo izvedenih notranjih del so najprej zakasnili odprtje letos poleti, kasneje pa so morali telovadnico ponovno zapreti in vse obljube o o-tvoritvi do novega leta so šle po vodi.
Kakšen pa je gospodarski položaj na Goriškem, če ne bi bilo trgovinske menjave in masovnega prihoda jugoslovanskih kupcev v Gorico, bi vsem nam trda predla. Nihče ni izračunal, in tega tudi ne more, koliko denarja prinašajo Jugoslovani vsak dan v Gorico. Na goriških uli cah in v trgovinah čuješ samo slovensko besedo. Milijarde in milijarde dinarjev in lir pa tudi druge valute držijo pokoncu goriško trgovino in s tem pospešujejo zaposlitev. Manj ronžato je na industrijskem področju, kjer se kriza krčevito drži podgorske predilnice, tržiške ladjedelnice, tovarn koncerna Maraldi in še kakega drugega podjetja. Število zaposlenih v industriji se je občutno zmanjšalo. Dobro se sicer držijo manjše tovarne, tu pa tam gradijo celq . nove?, objeli,, ljudje, ki izgubijo delo v večjih tovarnah v krizi, se običajno zaposlijo v manjših industrijskih obratih ali pri obrtnikih in trgovcih. Kljub veliki uradni mladinski brezposelnosti obrtniki tožijo, da ni moč dobiti delavcev.
Pustili smo za konec našega pregleda našo manjšinsko in kulturno problematiko. Zakona o globalni zaščiti nismo dobili, še več, nekateri nam grozijo, da bomo z zakonom goriški Slovenci dobili še manj kot že dejansko imamo. V letu 1979 smo si Slovenci na Goriškem in v vsej deželi prizadevali dobiti čim več pravic in prav tako si bomo morali prizadevati v prihodnjem letu.
Marsikje smo napravili korak naprej. O gradnji nove slovenske šole v Gorici smo že govorili. Pozitivno je bilo v letu 1979, da smo našo kulturo vključili v nekak uradno priznani okvir. Tako je bilo, ko je
občina predstavila pisatelja Rebulo, tako je bilo, ko je SPZ s pokroviteljstvom goriške občine predstavila slikarja Spacala, tako je bilo ob drugih razstavah, koncertih in drugih nastopih.
V prihodnjem letu bomo goriški Slovenci dosegli kar precej uspehov. Skoro gotovo bo dokončan nov Slovenski dom, ki sicer delno že deluje s telovadnico. V njem bo gledališka dvorana, ki jo krvavo potrebujemo, v njej bodo drugi prostori. Prav tako v letu 1980 bomo odprli novo kulturno središče v Ulica Croce. Tam bodo knjižnica, prosvetna zveza, glasbena šola in še kaj drugega. V Sovodnjah bomo dobili prenovljeni in povečani kulturni dom. In morda bomo dosegli še kaj novega.
Nazdravimo torej z veseljem novemu letu 1980!
Samo s podražitvijo vozovnic nc bo rešen problem javnih prevozov
V kratkem se bodo po vsej verjetnosti podražile za 20 odstotkov avtobusne vozovnice na medkrajevnih progah. O tem vprašanju je te dni razpravljal deželni odbor za prevoze, sklicujoč se pri tem na periodično analizo dohodkov in izdatkov avtoprevoznikih podjetij.
Na to vprašanje je opozorilo deželno tajništvo sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL v daljšem tiskovnem poročilu, v katerem ostro kritizira nameravano podražitev. Nemogoče je reševati vprašanje javnih prevozov samo s stalnim višanjem tarif, ne da bi skušali dejansko izvesti tolikokrat napovedano reformo. Ne gre torej za tehnično vprašanje, ampak za vprašanje političnega pomena, ugotavljajo sindikati, ki napovedujejo, da bi tak u-krep vsekakor pospešil padec števila koristnikov avtobusnega prevoza. Sindikati zahtevajo nadalje, da se čimprej izdela točen in stvaren načrt ureditve prevozov za celotno deželo in dosledno izvajanje napovedane reforme ter vrsto ukrepov in kreditnih olajšav za javna prevozna podjetja.
Štandrež ima veliko 50 - letnikov
Obmejni italijanski in jugoslovanski policijski in carinski organi so si že izmenjali voščila za novo leto in sicer v petek popoldne na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Gre za že tradicionalno obliko voščil.
Na naši sliki vidimo 50-letnike iz Štandreža. Zelo veliko jih je. Pravijo, da je bilo leto 1929 nekaj izrednega na področju rojstev v tej slovenski vasi, ki je komaj dve leti prej izgubila svojo občinsko samostojnost. Preživeli so se zbrali, kot je v naših vaseh že običaj, za fotografa so pozirali pred domačo cerkvijo. Tu so jim prečkali v verzih pisano zdravico, ki jo je za to priložnost zložil domačin Miljo Cinger-li. Zatem so položili venec na domačem pokopališču v spomin vsem umrlim vaščanom in še posebej njihovim vrstnikom. Skupno večerjo so imeli pri Mirotu Hmeljaku v Sovodnjah, tam so se pogovarjali o tem in onem in seveda govorili o načrtih za bodočnost

l ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
Za kulturno in športno dejavnost bodo letos namenili 4 milijone
Poslovcnje v letu 1978 ss je zaključilo s prebitkom v znesku okrog 25 milijonov lir - Razprava in glasovanje o obračunu na prihodnji seji
V petek zvečer se je, zadnjič v tem letu, sestal tudi občinski svet v Sovodnjah ter razpravljal in sklepal o vrsti vprašanj, predvsem u-pravnega značaja, ki jih je treba rešiti še pred iztekom leta. Sejo je vodil župan češčut, na dnevnem, redu pa je bilo kar sedemnajst različnih točk, zato se je zasedanje zavleklo nekoliko dlje kakor običajno.
Po ratifikaciji šestih sklepov ožjega odbora, je župan obrazložil nujnost uvedbe nekaterih popravkov v proračunu za tekoče leto. Predvideni izdatki so se namreč zvišali preko rijere in tako ^c nastal primanjkljaj v nekaterih postavkah (o-krog 3,6 milijona lir), ki ga bodo krili s črpanjem sredstev iz prebitka lanskega poslovanja.
Občinski svet bi moral na petkovi ?eji odobriti tudi obračun poslovanja za leto 1978, vendar so po krajši razpravi glasovanje in sklepanje o tem vprašanju prenesli na prihodnjo sejo, ko bodo pojasnili nekatere netočnosti, ki so se vrinile v dokument in ki so jih ugotovili šele ob razpravi. Netočnosti so vsekakor manjšega pomena in ne bodo v bistvu spremenile izkaz poslovanja, ki se je zaključilo s prebitkom v znesku okrog 25 milijonov lir.
Posebno pozornost so na petkovi seji namenili razdeljevanju prispevkov športnim in kulturnim društvom v občini. V proračunu v ta namen določeni znesek 3.370.000 lir bodo z ustreznimi spremembami proračuna povišali na 4 milijone lir. Od tega bodo športnemu društvu namenili l milijon lir, ostalo pa porazdelili
CD 12. D9 19. JANUARJA V NOVI GORICI
Srečanje malih odrov odslej tekmovalnega značaja
Na sporedu bo sedem predstav - Poleg tekmovalnega sporeda še nastopi slovenskih gledališčnikov in delovna srečanja
V	Novi Gorici bo od 12. do 19. januarja deveto srečanje malih odrov, ki bo letos, za razliko s prejšnjimi tovrstnimi prireditvami, potekalo nekoliko drugače. Tako bodo letosi prvič podelili naprade najboljšim' pledališkim skupinam Goriško srečanje malih odrov se torej uvršča med jugoslovanske je stivalske prireditve tekmovalnega značaja. O podelitvi nagrad bo od ločala šestčlanska žirija, ki bo morala izbrati pet najboljših od skup no sedmih predstav. Drugo novosi pa predstavlja , uvedba nočnega programa, v katerem bodo nastopali pretežno slovenski gledališčniki in s tem nekako dopolnili in popestrili uradni, oziroma tekmovalni del prireditve,
V	tednu od 12. do 19. januarja pa bo v Novi Gorici tudi nekaj de lovnih srečanj. r,a katerih bodo razpravljali o različnih vprašanjih, ki so tako ali drupače povezana z pledališkim snovanjem. Tako bodo razpravljali 0 temi «Arhilekluro kulturnega doma in arhitektura gle dališča» ter o temi «Mitslci motivi v sodobnem slovenskem gledališču». V teh dneh pa bo zasedal tudi med-
Odbor, tehnično vodstvo in navijači
ŠPORTNEGA ZDRU2ENJA
MLADOST
IZ DOBERDOBA
kličejo trikratni zdravo za leto 1980
festivalski odbor dramskih festivalov Jugoslavije.
O podrobnem sporedu Goriških srečanj 80 bomo poročali v prihodnjih dneh.
med druga prosvetna društva, ki delujejo na področju občine. Prispevke bodo podelili ob upoštevanju dejavnosti v letošnjem letu ter na podlagi prošenj. Pri tem velja opozoriti, je dejal župan češčut, da so prošnje predložila samo nekatera društva. Z določanjem prispevkov se bo ukvarjala posebna komisija, v kateri bodo poleg predstavnikov občinskega odbora in, občinskega sveta tudi predstavniki društev.
Na tajni seji je občinski svet, v skladu z novimi zakonskimi določili glede nagrajevanja občinskih u-praviteljev,. sklepal o višini mesečne nagrade, ki jo ob^ar -V prihodnjem letu prejemala župan in podžupan ter o višini sejnin^ za svetovalce in odškodnine odhornikaAi
Spričo vse . večje pristojnosti občine na področju urbanistike, pro storskega načrtovanim ekologije, varstva voda it(i,, prihaja vse bolj •do izraza nujnost vzpostavitve občinske tehnične službe. To vprašanje bo občinska uprava rešila, začenši z novim letom, z imenovanjem občinskega tehničnega svetovalca,- v osebi dr. Cvetka Kocjančiča.
Poleg nekaterih vprašanj upravnega .značaja (imenovanje preglednikov računov’ obodritgv poviška draginjske doklade uslužbencem, pooblastilo vlade opravljanja nadur itd,), je; občinski svet odobril nakup zemljišč od nekaterih zasebnikov in to pa podlagi sporazuma, kljub teinu, da je' že v teku razlastitveni postopek. Zemljišča so jiasegli za gradnjo nove ceste.
Ob koncu seje je župan češčut poročal še o nameravanem obisku v Škofji Loki, ob občinskem prazniku, 9. januarja. V ta kraj bo odpotovala štiričlanska delegacija občinskega sveta in ob tej priložnosti se tbodo, domenili tudi, o sporedu letošnjih prireditev v okviril vsestranskega sodelovanja med pobratenima občinama. Župan Jože češčut je ob koncu seje izrekel še novoletna voščila in zahvalo svetovalcem za sodelovanje v letu, ki se izteka.
Na Oslavju pokopali Ljudmilo Torzer
Ida Fcrlelič odhaja v pokoj
Z odhodom starega leta bo odšla v pokoj tudi priljubljena Ida Fer-letič, dolgoletna prodajalka raznih drogerijskih drobnarij, hišnih po trebščin, čevljev, semen in še marsikaterih drugih stvari za dom in delo v Doberdobu. Začela je leta Km s trgovanjem artiklov, ki so v vasi bili nujno potrebni, ker jih ni bilo najti v drugih trgovinah. S svojim odprtim značajem in spretnostjo si je pridobila nešteto rednih obiskovalcev iz sosednjih vasi in z jugoslovanskega Krasa, posebno pa iz Doberdoba. V dolgih letih trgovanja si je nabrala veliko število prijateljev. ki jo bodo še v letih pokoja rade voije obiskovali. Trgovino bo sedaj prevzel domačin Arnaldo Fer-folja.
Ida Ferletič je mati pokojnega Ivana - Gianija Ferletiča, ki je umrl pred skoraj petnajstimi leti, in je bil med zamejsko mladino zelo priljubljen. Za ves dolgoletni trud pri delu in kljub neozdravljivim ranam ob izgubi sina bo sedaj imela Ida dovolj časa za počitek in rbz miši jan je o stvareh, ki so ji najbolj pri srcu. Da bi njena leta v po koju stekla kar najbolj mirno v krogu družine, ji želi tudi Primorski dnevnik, na katerega je že toliko let navezana.
Na Oslavju so v petek pokopali 88 let staro Ljudmilo Terzer. Pokojnica se je rodila leta 1891 na Bregu pri Kojskem. Že v zelo mladih letih se je morala spoprijeti s trdim delom. Ko ji je bilo 15 let, se je preselila na Oslavje, kamor je šla služit h Klanjščkovi družini. Tam je spoznala bodočega moža Rudolfa, s katerim se je omožila. Skupaj sta imela tri sinove, Vla-dimira, Rudolfa in Milko. V letih prve svetovne vojne so živeli v Gorici, blizu pevmskega mostu, leta 1922 so se vrnili na Oslavje.
Mož Rudolf je bil med drugo svetovno vojno aktiven v odporniškem gibanju, sin Vladimir pa je odšel k partizanom, kjer je bil koristen tudj zaradi krojaškega poidi ca. Tega pa ni mogel več dolgo časa opravljati, saj je oktobra 19M. leta, komaj 22 let star, padel na Trnovskem. Družino je zapustil tudi sin Rudolf, ki sedaj živi v Ma-
riboru. S smrtjo moža Rudolfa, leta 1953, je vse delo na domači kmetiji ostalo na ramenih pokojne Ljudmile, ki se je pogumno lotila tudi najtežavnejših poslov, ki jih je sama opravljala vse do pred dvema letoma. Pred poltretjim mesecem je morala prvič v svojem življenju v bolnico, po krajši bolezni pa je umrla.
Sožalju svojcem naše zveste bralke se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika.
Nekaj koristnih napotkov za novo leto
V novo leto se bomo zapeljali kar z lastnimi avtomobili, tisti . i pa železnih konjičkov ne premorejo, bodo lahko računali le na prevoz z vlakom.
Pokrajinsko prevozno podjetje ,A PT je namreč sporočilo, da na novega leta dan njihovi avtobusi ne bodo vozili, manj avtobusov pa bo tudi v mestnem prometu v Gorici, saj bo v torek veljal na vseh progah. razen med pošto in pokopališčem, praznični vozni red.
Kakor smo že prejšnje dni poročali, v torek bodo vse trgovine zaprte, za, javne lokale pa velja ob prehodu iz starega v novo leto olajšava. Odprti bodo namreč lahko neprekinjeno do 6. ure zjutraj.
Novo lfeto se bo kajpak pričelo v znamenju varčevanja. Vsaj tako plavijo brivci, |d so sklenili, da bodo v glavnem začeli delati šele v četrtek, 3. januarja.
širšim evropskim vprašanjem je bil posvečen sestanek socialističnih aktivistov z evropskim poslancem Carlom Ripo di Meano, ki je bil prejšnji večer v Gorici. Parlamentarca, ki je bil izvoljen v evropski parlament v vzhodnoitalijanskem volilnem okrožju letos spomladi, je predstavil tajnik federacije PSI Gianfranco Trombetta.
Carlo Ripa di Meana je orisal delo evropskega parlamenta v tej začetni fazi. Poudaril je, da se vbadajo s številnimi začetniškimi težavami, saj je sedanji parlament prvi neposredno izvoljen, v njem so se oblikovale na eni strani politične skupine, v katerih ne upoštevajo nacionalnih razlik-,, včasih pa lahko tudi prevladajo interesi posameznih držav in v takem primeru gre v ozadje strankarsko-političnan pripadnost. Evropski parlament ima težave tudi v odnosih s svetom komisarjev, t.j. z evropskp vlado, ki je ne izvoli parlament, marveč je imenovana. V zadnjem času je prišlo do ostrih sporov med parlamentom in vlado. Prišlo pa je do sporov tudi med tistimi, ki želijo pospešiti evropsko integracijo in tistimi, ki ostajajo na strogih držav-no-nacionalnih ločitvah.
Socialistična skupina v evropskem parlamentu si prizadeva, da bi se ustvarila močna, demokratična in enotna Evropa, kajti le tako bo stari kontinent lahko uspešno kljuboval blokoma, ki sta močna na gospodarskem in političnem področju.
Na sestanku je bilo zatem veliko govora o številnih vprašanjih, ki zanimajo našo pokrajino in deželo. Socialistična stranka bo v prihod-
lil Ut lil lili IIII|||IIIIMIII||||I||||||||||M(IIIIIII1IIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIII lil IIIIIIII MIHI ■llllllllllllllll 1111111111111 llllllll
NA POBUDO SPZ
V januarju razstava mojstra Petra Kocjančiča
85-letni mojster fotografije, ki je |>o rodu iz Podgore, je dobil nagrade po vsem svetil
POSLANEC V EVROPSKEM PARLAMENTU JE Bil » GORICI
Evropsku vprašanja v ospredju sestanka PSI z Ripo di Meano
Socialisti priredijo v začetku leta 1980 študijska srečanja o manjšinah, o odnosih med EGS in Jugoslavijo, o pomorski politiki
njih mesecih priredila nekaj študijskih srečanj o vprašanjih ladjedelništva, odnosov med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, deželnih skladov evropske skupnosti, globalne zaščite nacionalnih manjšin, pristanišč in pomorske politike na splošno. Na ta srečanja bodo povabili poslanca Ripo di Meano in druge strokovnjake PSI na evropskem področju.
Slovenska prosvetna zveza bo že v začetku januarja počastila enega najbolj znanih slovenskih mojstrov fotografije. Petra Kocjančiča, po rodu iz Podgore pri Gorici. Peter Kocjančič je živel pri nas v mladih letih, med vrvo vojno je šel v begunstvo in se je kasneje preselil v Ljubljano. kjer je bil zaposlen kot grafik - umetnik v večjem tiskarskem podjetju. Peter Kocjančič bo imel prihodnje leto 85 let. S fotografijo se je pričel ukvarjati med vojnama, že takrat je bil med prvimi tremi na nekem svetovnem tekmovanju, na katerem so sodelovali amaterji iz vsega s ve ta s kar 35.000 slikami. Tudi kasneje je dobil veliko nagrad tako v Jugoslaviji kot v številnih evropskih in izvenevropskih razstavah V zadnjem času je imel več samostojnih razstav širom Jugoslavije in Efvrope.
Razstavo njegovih fotografij bo SPZ odprla v razstavni dvorani av-
Razstave
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini so odprli razstavo slik, grafik in risb Lojzeta Logarja. Umetnik razstavlja že deset let, dobil je tudi več nagrad. Razstava bo odprta do 20. januarja 1980.
V	goriškem teniškem krožku v Drevoredu 20. septembra razstavlja te dni naš goriški rojak Robert Faganel. Razstava bo odprta do 10. januarja.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72-701.
ditorija v Ulici Roma, 14. januar ja. Avtor bo prisoten, ob otvoritvi bo pel podgorski pevski zbor «Andrej Paglavec».
V spomin na očeta Jožeta in mamo Frido Gravner darujejo hčere in sin 100.000 lir za PD Naš prapor v Pevmi.
Namesto cvetja na grob Marjete Tomšič, daruje Ida Pauletti 15.000 za društvo krvodajalcev v Sovodnjah, Gizela Devetak (iz Vasi) pa 25.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah.
Predavanja
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem vabi vse svoje član* v Gregorčičevo dvorano na Verdijevem korzu 13 v soboto, 5. januarja 1980, ob 15. uri na novoletno srečanje, kjer se bomo v vesel* družbi in zabavi sprostili vsakdanjih tažav , in si zaželeli vse najboljše v nastopajočem novem letu.
Slovensko planinsko društvo vab* v četrtek, 3. januarja, ob 20.30 na predavanje o vzponu na Mont Blanc. Predaval bo inž. Cveto Hvala.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 13. januarja, avtobusni izlet za smučarje v Cima Sappada (če ceste ne bodo prevozne, bo izlet na Nevejsko sedlo). Vpisovanje na sedežu do srede 9> januarja ali do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu.
Kino
C uri c u
VERDI 15.00-22.00 «Mani di vellu-to». A. Celentano, Eleonora Gior-gi. Barvni film.
CORSO 15.30—22.00 «Un malato im* maginario*. A. Sordi, S. Sandrel-li. Barvni film.
VITTORIA 15.15-22.00 «Sodomia»-Barvni film. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Tržič
EXCELS1QR 14.00-22.00 «11 laurea-to».
PRINCIPE 14.00-22.00 «La patata bollente*.
J\ovn Carica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 16.00 «Žival* filmske zvezde*.
18.00—20.00 «Maratonec». Ameriški film.
SVOBODA (Šempeter) 16.00 «Rob» Hood». Barvna risanka. 18.00—20.00 «Pasji vojaki*. Ameriški film.
DESKLE 17.00-19.30 «To je zares prava ljubezen*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARN \ V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidei*" ti, Travnik 34, tel. 29-72.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
vabi člane in prijatelje na
VESELO SILVESTROVANJE
v Dijaškem domu s pričetkom ob 20.30.
MLADINSKI KROŽEK ŠTEVERJAN in MLADINSKA SEKCIJA SSk GORICA
VABITA NA
SILVESTROVANJE
ki bo v Sedejevem domu v Števerjanu s pričetkom ob 21. uri.
BIL JE TO ZGODOVINSKO VAŽEN DAN ZA GORIŠKE SLOVENCE
Pred petinsedemdesetimi leti, 24. decembra 1904 se je pričelo društveno življenje v Trgovskem domu
Ta dan seje v svojo pisarno vselila «Trgo vsko-obrtna zadruga?, lastnica stavbe - la nakup parcele v tem najlepšem delu mesta so porabili 44.000 kron ■ V domu so takoj našli streho Pevsko in glasbeno društvo, Narodna prosveta t gledališko skupino in knjižnico, Goriški Sokol in številna druga slovenska društva - Fašisti so nas leta 1933 oropali tega našega imetja s prisilno prodajo za vsoto, ki je bila komaj četrtina od tedaj veljavne cene
Čisto neopazno je šla mimo nas Petinsedemdesetletnica odprtja in Začetka delovanja v Trgovskem domu v Gorici. Ni bilo takrat, ob kontu leta 1904. slovesne otvoritve. Posamezna podjetja, pisarne in društva so se postopoma vseljevala v tlom, ki je kmalu postal najbolj o-biskano in živahno središče Slovencev v Gorici.
Najbolj razširjeno slovensko glasilo na Goriškem, «Soča», je 24. decembra naznanilo s precej velikimi črkami, da obratuje od tega dne 'Trgovsko - obrtna zadruga* v lastnih prostorih v Trgovskem domu. Nekaj dni kasneje se je tako v »Soči* kot v drugih takrat v Gorici Shajajočih slovenskih listih »Gorica*, »Primorec* in «Primorski list* Pojavil večji oglas, s katerim je odvetnik dr. Dragotin Treo obveščal Svojo klientelo, da odpre s 1. januarjem 1905 svojo odvetniško pisarno v prvem nadstropju Trgovskega doma. Dr. Treo je imel prej pisarno na Travniku.
To so bile prve vesti o odprtju mogočne stavbe na eni takratnih in tudi današnjih najbolj prometnih u-lic v Gorici. Stavba je bila slovenska last, last slovenske banke »Trgovsko - obrtna zadruga*, ki so jo Slovenski trgovci in obrtniki ustanovili v letu 1897 na pobudo dr. Henrika Tume, ki je bil takrat tudi predsednik še enega slovenskega bančnega zavoda, t.j. «Goriške ljudske Posojilnice*. «Trgovsko - obrtna zadruga* je nekaj let poslovala v Kutinovi hiši pred škofijsko palačo. Kmalu je dosegla tako velik uspeh, da je lahko pričela misliti na gradnjo lastnega poslopja.
»Trgovsko - obrtna zadruga je bita ustanovljena kot strogo denarni zavod, vendar namenoma kot del Splošne narodne organizacije.* Tako Pravi dr. Henrik Tuma v svoji knjigi spominov in nadaljuje: «Bila je Ustrojena na taki podlagi, da je nosila visok dobiček, a rezervni kapital bi vlagali v stavbe. Saj je bilo v gospodarskem načrtu narodno naj Predne stranke, da Slovenci pokupijo kolikor mogoče poslopij na prometnih krajih v Gorici. Res je v desetletju pred vojno (prvo, op. ur.) Prišla cela vrsta poslopij v roke na-fodpih zavodov ali ljudi. Tako smo Se žarili v Gosposko uličo in pozneje na Corso. V prvi vrsti smo morali skrbeti za lastno stavbo zavoda. V ta namen smo kupili najlepši prostor v Gorici na oglu Ljudskega Vrta v središču mesta.*
Kako je «Trgovsko - obrtna zadruga* kupila to parcelo? Njen lastnik je bil goriški Italijan Giacomo de Ceconi. Ker bi verjetno ne prodal tega zemljišča slovenskemu bančnemu zavodu, se je za stvar zavzel slovenski trgovec Anton Pečenko, ki je bil takrat predsednik načelstva »Trgovsko - obrtne zadruge* in odbornik drugih slovenskih društev. Lastnik parcele de Ceconi je imenoval svojega pooblaščenca v osebi poštnega uradnika Gustava Tominza in ta je Pečenku prodal 5. aprila 1902 omenjeno parcelo za 44.000 kron Lastninska pravica v zemljiško knjigo na ime Pečenka Antona Ivanova se je vpisala 4. maja 1902.
Trgovsko - obrtna zadruga na je medtem že pripravljala načrte za takojšnji začetek gradnje. V nekakem pripravljalnem odboru so bili dr. Henrik Tuma, dr. Rudolf Gruntar. Franc Kocjančič, Rudolf Ko-njedic, prof. Ferdinand Seidl, svetnik Franc Plohl, Anton Pečenko in Andrej Gabršček. Slednjemu so naročili naj na Dunaju poišče profesorja na tamkajšnji visoki tehniški šoli Maxa Fabianija in naj ga povabi, da izdela načrt za novi dom. Kot pravi sam Gabršček v svojih spominih je Fabianija dobil na njegovem stanovanju v Argentinierstrasse na Dunaju: pri njem je bil tudi njegov sodelavec arh. Josip Costaperaria iz Gorice. Max Fabiani je bil pri go-riških Slovencih doma, saj je preuredil notranjost stavbe «Goriške ljudske posojilnice* v tedanji Gosposki ulici štev. 7. Takoj je sprejel predlog, da izdela načrt za novo stavbo, gradbena dela je kasneje vodil že omenjeni arh. Costaperaria.
21. marca 1903 so Anton Pečenko kot prodajalec in Andrej Gabršček in Anton Jerkič kot zastopnika »Trgovsko - obrtne zadruge* kot kupec, podpisali pred notarjem Vittoriom Rumerjem kupno pogodbo. »Trgovsko - obrtna zadruga* je Pečenku plačala 44.000 kron.
Takrat je stvar prišla tudi v javnost. Italijanski listi so pisali o škandalu, da bodo Slovenci gradili svoj dom sredi mesta. Slovenski liberalni listi so o stvari pisali zelo zadovoljno, slovenski klerikalni listi pa so stvar najraje prezrli.
Gradnja nove stavbe je šla zelo hitro naprej, tako da je postala popolnoma vseljiva komaj leto in pol po začetku del, konec leta 1904. Naj povemo imena izvajalcev. Vsa gradbena dela je izvršila domača tvrdka bratov Mozetič v Gorici, mizarska dela »Mizarska zadruga* v Solkanu, ključarska dela goriška tvrdka Alojzija Živica, vsa steklarska dela trgovec Anton Koren.
»Trgovsko - obrtna zadruga* je imela svoje urade na celem vogalu prvega nadstropja. Tu so bili čakalnica, soba za ravnateljstvo, prostori za razne pisarne. Trgovski dom je imel takrat centralno kurjavo po sistemu firme Kelling na Dunaju. V dvorani je bil oder, nekaj imenitnega za takratne čase, izdelan po zgledu monakovskega Princ Regent Theater s čarobno razsvetljavo, ki
Vsak dan je bilo v njem veliko živžava tja do začetka prve svetovne vojne, društveno delo je v njem zaživelo po prvi svetovni vojni, dokler niso fašisti leta 1928 izgnali naše ljudi iz te mogočne stavbe. Vanjo so se vselili fašistični sindikati in leta 1933 (točno 14. decembra) sta pred notarjem Rodolfom Seculinom kupno prodajno pogodbo podpisala likvidator «Trgovsko - obrtne zadruge* (takrat se je imenovala Consor-zio commerciale ed industriale di Gorizia, in liquidazione») ing. Luigi Faleschini in commendator Console Giuseppe Avenanti, tajnik pokrajinska fašistične federacije. Cena te stavbe je bila 400.000 Ur. Ker pa je bilo na stavbi vknjiženega 275.775,22 Ure dolga, je fašistična federacija plačala Ukvidatorju le 124.224,78 Ure. OstaU dolg pa je prevzela nase. Naj povemo še, da je fašistična federacija kmalu zatem najela pri goriški hranilnici še posojilo v znesku
125.000	Ur, ki naj bi ga bila plačala v petindvajsetih letih na obroke 4.719,75 lire vsakih šest mesecev. In še to je zanimivo, da bodo naši ljudje vedeli kako so nas fašisti opeharili. Goriška hranilnica, ki je dala posojilo, je od fašistične federacije zahtevala, da stavbo zavaruje za
1.600.000	Ur, kar je štirikrat več kot je bila vrednost kupno - prodajne pogodbe.
Po drugi svetovni vojni je stavba spet zaživela, dobila je novo ime »Ljudski dom*, v njej so bile številne slovenske in druge napredne
organizacije, za vezniška vojaška u-prava pa je novembra 19-16 izgnala naše organizacije iz tega doma. Takrat se je izgubilo precej dokumentacije takratnih društev in ustanov, ki so bile v tem domu.
Stavba je postala, kot vse imetje bivše fašistične stranke, last italijanske državne uprave. V njej je danes pisarna finančne intendance, v njej so še nekateri drugi državni uradi. Gledališka dvorana je zapuščena, že nekaj let sem je prazen in zaprašen lep trgovski lokal, v katerem je bila pred prvo vojno Ga-brščkova knjigama, po prvi vojni pa ekspozitura Ljubljanske kreditne banke, dokler ni morala zapustiti svoje goriške in tržaške podružnice bančnemu podjetju Banca naziona-le del Lavoro.
Petinsedemdesetletnica odprtja Trgovskega doma sovpada s številnimi akcijami na podobnem področju v sedanjem času. Kmalu bomo odprli prostore knjižnice «Damira Faigla*, Glasbene šole in Slovenske prosvetne zveze v UUci Croce in skoraj gotovo letos na jesen bo odprt tudi Slovenski dom, kjer bo zares lepa gledališka dvorana, ki bo, po zapori Verdijevega gledališča, najlepša v Gorici. Kot je Max Fabiani v začetku stoletja napravil načrte za Trgovski dom v Gorici in Narodni dom v Trstu tako je sedaj arhitekt Edo Mihavec napravil načrte za Kulturni dom v Trstu in Slovenski dom v Gorici.
MARKO WALTRITSCH
je v tistih časih niti večja gledališča še niso imela.
Kmalu so se v dom vselila nekatera slovensa društva, in sicer »Pevsko in glasbeno društvo*, ki je takrat delovalo že štiri leta pod vodstvom Josipa Michla, priznanega češkega glasbenika, ki se je ob začetku stoletja preselil v Gorico, »Goriški Sokol*, »Narodna prosveta* in še druga.
V predpustu 1905 je bilo v dvorani Trgovskega doma veliko plesov, ki so jih priredila razna društva.
Plesali so v veliki dvorani, na balkonu so ljudje gledali tudi nastope, kajti ni bilo plesa brez kulturnega nastopa, v sosednih sobah (iz galerije je bil možen vstop v pisarniške prostore doma) so bili urejeni kavarna in restavracija.
1. februarja je bil tu veliki ples «Pevskega in glasbenega društva*.
Dotlej so imeli Slovenci svoje prireditve v dvorani kavarne Central. 5. februarja je bil na vrsti ples kolesarskega društva «Gorica», sledil je 19. februarja ples »Slovenskega bralnega in podpornega društva*, dvorano pa so odstopili tudi podčastnikom in častnikom goriške garnizije ter orožnikom iz vse goriške dežele. 4. marca je bil na vrsti ples Goriške slovenske mladine, takrat so mladinci prvič plesali »Češko besedo*, oblečeni v najrazličnejše slovanske narodne noše. Pokrovitelj tega plesa je bil Franjo Ferfila, ravnatelj goriške plinarne in eden najvidnejših mož v tedanjem slovenskem javnem življenju v Gorici, še zlasti na gospodarskem (najdemo ga v odborih raznih slovenskih posojilnic). Sledila je še 7. marca maškarada «Goriškega sokola* z našlo vom «V sveti deželi*, ki je bila zelo uspešna.
Istočasno se je ustanovila kulturno - prosvetna organizacija »Narodna prosveta*. Ta je pričela s temeljitim delom na kulturnem področju in 16. marca 1905 odprla v Trgovskem domu knjižnico in čitalnico.
Knjig je bilo precej, dajali so jih na posodo dvakrat tedensko, čitalnica pa je bila odprta vsak dan, v njej je bilo na voljo veliko slovenskih, nemških in italijanskih listov.
Prvi Veliki koncert' je bil v Trgovskem domu 2. aprila v organizaciji «Pevskega in glasbenega dru štva*. Pelk sta’ liibški1 in' mešani zbor društva, igrala je tudi vojaška godba, in kot poroča takratna kritika, je bil koncert na izredni višini.
Prvič so izvajali tudi «Proroka» skladatelja Josipa Michla. Na koncert je prišel tudi ravnatelj Glasbene matice iz Ljubljane Matej Hubad.
«Narodna prosveta* pa je 30. a-prila' 1905 v isti dvorani priredila predstavo «Pri belem konjičku*. Ista gledališka skupina je v letu 1905 pripravila še nekaj nastopov, ki jih je uspešno izpeljala.
Omenili smo nekaj prvih mesecev delovanja v Trgovskem domu. Pri tem velja pogledati kako so takratni slovenski časopisi poročali o delovanju v tej novi slovenski dvorani sredi mesta. Medtem ko sta »Soča* in «Primorec» poročala zelo podrobno in pogosto, je Gregorčičeva «Gorica» le tu pa tam objavila vest kakega društva o nameravani prireditvi, strogo klerikalni «Primorski list* pa je o nastopih v Trgovskem domu vztrajno molčal, seveda če ni šlo za plačani oglas.
Odveč bi bilo tu nadaljevati z o-pisom delovanja v Trgovskem domu.
KMALU BO VISEČI MOST OSTAL LE V SPOMINU LJUDI
Med Mirnom in Orehovi jami bodo zgradili udobnejši in varnejši prehod čez Vipavo
Viseči most so postavili pred tridesetimi leti ■ V zadnjem času je bil prehod čez njega vse manj varen
Kupna pogodba


S*
r

r
Zl-B
■ m~yr A
r
> jfi.-
7
/


v rr r ^	V	^
+■< -el *#*•	*£**-«?<^6?.
L/ r>'





’
^pr*'



X-
-/

r aj ,	ti /	/7/7/?
„ /

-p
S
iSiivSf	i	. .:	"SiitSSŽiiiSaiSiSsiiŠ
Prva stran kupne pogodbe med trgovcem Antonom Pečenkom in »Trgovsko - obrtno zadrugo* za gradbeno parcelo, na kateri so potem zgradili Trgovski dom
..............min....................................iiiiiiiiii....
OB 90-LETNICI KAPELNIKA JOŽETA PETROVIČA
Po vsej slovenski zemlji je polnih 65 let ustanavljal in vodil godbe na pihala
Po prvi svetovni vojni je vodil orkester goriškega godbenega krožka - Tik pred osvoboditvijo je v Brdih na skrivaj vadil godbo, ki je 2. maja 1945 nastopila v Gorici
Vik	1
r:
a r,l ...■	■■ y ..	*
lila
m

¥i
X %
fj/Tsi t ■	'*z4
;&,.4
r
• i
';T^
f / r, r/ ^ Kil * ^
j-!
Pl
■hh	Kltn?l:K i-a .r--;.	..
V vseh ozirih sta povezana Miren in Orehovlje, le v osnovni, fizični povezavi nastajajo težave. Gre za problematiko prehoda čez Reko Vipavo, ki loči oba kraja. Obstoječi viseči mast, ki sicer predstavlja svojevrstno tipičnost, zaradi svoje dotrajanosti že dolgo zadaja muke mirenski krajevni skupnosti. Most slu ži le pešcem in kolesarjem, a kljub temu brez njega ni mogoče, saj predstavlja najprimernejšo in najkrajšo povezavo med krajema in ju celo tako zbliža, da imajo najbolj oddaljene hiše v Orehovljah bliže do centra Mirna kot najbolj oddaljene mirenske. Frekvenca prehodov čez most je prav izrazita: največ ga uporabljajo šolarji za pot v šolo, gospodinje za nakupe, pa tudi številni delavci, ki so zaposleni v tovarni Ciciban (toliko bolj ob sedanjih «parndh* oziroma «neparnih» torkih in četrtkih). Občutno daljšo pot iz enega v drugi kraj morajo napraviti šoferji avtov in drugih vozil, saj njihova pot veže oba kraja v velikem loku.
Tri desetletja je star omenjeni viseči most, pred kakim desetletjem je bil generalno popravljen. V tem obdobju se je brez dvoma že več kot amortiziral, hkrari pa je svoj življenjski tek tudi že preživel. Pestro zgodovino si je nabral posebno v zadnjih letih, ko je zaradi natrga-nosti jeklenih vrvi in siceršnje sploš-
ne razrahljanosti in poškodovanosti varen prehod čezenj postajal
vse
bolj dvomljiv in vprašljiv. Nad mostom so zaradi njegove nevarnosti večkrat bdele administrativne prepovedi uporabe, do katerih izvedbe potem nazadnje vendarle ni prišlo. Pač pa je bil most nekajkrat zaprt ob poplavah minulih let. Most je bil predmet številnih sestankov in zborov krajanov, časopisnih člankov in tudi polemičnih zapisov.
Že pred leti je bila rojena potreba po trajni rešitvi, katere pa ne bi prineslo niti novo popravilo niti možen prenos podobnega visečega mostu Iz Anhovega v Miren. Zato je vse bolj vabljiva postajala misel na nov. sodoben most. Na poti u-resničevanja te želje pa so ob številnih dovoljenjih in soglasjih še večjo oviro predstavljala ogromna finančna sredstva, potrebna za tak objekt, ki so ob končnem oblikovanju načrtov in predračunov skokovito narastla na skoraj tristo milijonov starih dinarjev. Pred mirensko krajevno skupnostjo je bila torej velika in zahtevna naloga, ki je zahtevala veliko časa, predvsem pa vztrajnosti in poguma. Ob posebnem odboru za gradnjo ki ga je vodil Virgili j Ušaj iz Orehovelj, je h končni realizaciii te naloge odločilno prispeval Dušan Pelicon, predsednik sveta KS Miren. Po njegovih učinkovitih prizadevanjih in naporih so
bila sredstva zbrana in dolgotrajen postopek, potreben preden so stroji sploh lahko zaorali v bregova Vipave, je bilo usoešno zaključen.
■Sedaj je gradnja v teku že drugi mesec, most pa naj bi bil predvidoma zgrajen za prvomajske praznike prihodnje leto, dela izvaja SGP Primorje iz Ajdovščine. Tudi novi most bo namenjen le pešcem in kolesarjem, vendar ga ne bodo nosile več vrvi, ampak bo predstavljal stabilno gradnjo. Čez železobetonska mostna podpornika na obeh bregovih reke bo položena železna konstrukcija mostu.
Lep in prijazen je ta rečni svet, sredi katerega je zaživelo gradbišče. Preko Vipave nas med skrbno obdelanimi polji pripelje v pozidani del Orehovelj, ki se v zadnjih letih pospešeno razvijajo. Po obstoječi nu-meraciji kraj šteje 76 hiš, katerim je sedaj treba dodati še številne nove gradnje. V vasi živi nekaj več kot štiristo prebivalcev. Čeprav jih je večina zaposlena po tovarnah, je v kraju še prav živo zaznaven nekdaj tako izrazito prevladujoč kmečki utrip življenja. Skoraj vsi namreč ob redni zaposlitvi obdelujejo še večji ali manjši kos zemlje, v vasi pa je tudi še nekaj samostojnih kmetovalcev. Prav vsi pa so dobro opremljeni s sodobno kmečko mehanizacijo.
P. B.
Glasbeniki po navadi dočakajo visoko starost. Pravijo, da glasba blagodejno vpliva na zdravje in splošno počutje, pomaga ustvarjati tako imenovani življenjski optimizem. To nam je potrdil tudi ljudski kapelnik Jože Petrovič. 17. decembra je dopolnil 90 let, od katerih jih je skoraj 65 posvetil glasbi. Ustanovil je cel ducat pihalnih godb, od Ljub Ijane do Mirna in Gorice, od koder so ga fašisti pod grožnjo orožja izgnali, do Maribora, Kočevja in spet Ljubljane in Primorske, kamor je prispel že med vojno in potem nadaljeval z delom več kakor dve desetletji, dokler ga ni huda prometna nesreča naenkrat odvrnila od dela.
Zdaj živi naš slavljenec v skromni hišici v Šempasu. Enako skromno, kakor je skromno živel vseh devetdeset let, a se obenem razdajal za glasbo.
Te dni smo ga, čeprav nekoliko z zamudo, obiskali na njegovem domu, kjer nas je sprejel z velikim zadovoljstvom ter nam oovedal dolgo življenjsko zgodbo, ki se je pričela 17. 12. 1889 v Selih na Krasu, nadaljevala pa na Rakovniku pri Ljubljani, kjer je Jože prvič prišel v stik z glasbo, ki je potem ostala prva in edina njegova življenjska spremljevalka. Dve leti se je šolal pod vodstvom videmskega kapelni ka Pietra Tonellija, nadaljnji dve leti je posvetil študiju glasbe v O-swienczimu na Poljskem. Pa s. ga spet poklicali v Ljubljano, na Rakovnik, kjer je ustanovil prvo godbo. V tem ga je zatekla prva svetovna vojna. Galicija, bolezen, služba pri Rdečem križu v Ljubljani, Soška fronta, italijansko ujetništvo. Domov na Primorsko se je vrnil eno leto po končani vojni. In že kmalu zatem je nastala godba v Bresto-
vici na Krasu, kmalu nato v Mirnu, v Svetem pri Komnu in kot najpomembnejši Goriški godbeni krožek. Znanje in sposobnost kapelnika Petroviča so poznali tudi Italijani, ki so ga s težavo prepričali, da je prevzel tudi vodstvo goriške italijanske godbe. Sodelovanja pa je bilo konec, ko so mu začeli groziti in ga silili, naj se vpiše v fašistično stranko, iva njegov odločen ne so ga pognali čez mejo. Bilo je to leta 1926. Naselil se je v Ljubljani, kjer se je prve mesece s težavo prebijal. Kmalu zatem pa ga že srečamo na Vrhniki, kjer je iz nič ustanovil lepo godbo. Kaki dve leti zatem je na Kočevskem, pot pa ga kmalu zanese v Maribor, kjer prevzame vodstvo velikega ansambla, ki obstaja še danes in se zlasti starejši godbenik' spominjajo »prišleka* očka Petroviča. V Šentilju dočaka nemški napad, izgon v Ljubljano in spet ga pot zanese na Primorsko, tokrat v Brda. V Gorici ga ob neki priložnosti zasači OVRA, zasliševanje, mučenje, zapor. Po kapitulaciji Italije se vključi v odporniško gibanje. Zadnje dni aprila v Brdih na skrivaj vadi majhno godbo dvanajstih fantov, ki bo 2. maja nastopila v Gorici. Znajo samo štiri pesmi, Hej Slovani, Bratje le k soncu svobodi, Himno krožek in še eno.
V času pred razmejitvijo nastane briška godba v Medani, kmalu zatem je Petrovič v Ajdovščini, kličejo ga v Vrhpolje, pa v Goče, Sveto. Povsod, kjer potrebujejo sposobnega kapelnika. Okrog leta 1960 nastane pihalni orkester v Novi Gorici. Pa ga spet kličejo v Dobrovo, kjer postavi pokonci godbo. Ni zadnja. V Kostanjevici na Krasu spravi skupaj lepo število fantov, zmenijo se za godbo v Vipavskem Križu. Potem pa nenadom huda nesreča . . . Kapelnik mora odložiti dirigentsko paličico. Noge ga slabo držijo.
S skromno invalidnino (na račun polomljenih reber s strani fašistov) se nekako prebija v skromni hišici v Šempasu. Tu si je uredil tudi nekakšen arhiv, vneto zapisuje dogodke iz dolgega in pestrega življenja, posvečenega glasbi, še mnoga leta dragi Jože, ljudski kapelnik!
VLADO KLEMŠE
Na sliki: člani goriškega godbenega krožka, ki ga je vodil Jože Petrovič leta 1923
Zainteresirane obveščam, da sem odprl ambulanto za zdravljenje vseh vrst bolečin s poznano in učinkovito metodo
KITAJSKE AKUPUNKTURE
Dajem tudi druge zdravniške nasvete. Zdravljenje revmatizmov, artritisa, artroze, nespečnosti; odvajanje kajenju; funkcionalne motnje. Kdor želi na pregled, naj pokliče telefonsko številko Gorice (Gorizia) (0481) 86-622 ali 33-303.
Dr. GAETANO RIGGIO
GORICA, Ulica Alfieri št. 9 specialist v kirurgiji, anesteziji in oživljanju.
GORICA, Korzo Italija 76 tal. 81-032
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
Priznano mednarodno
avioprevozniško podjetje
LA G O R IZI A N A
GORICA - UL Duca 0’Aosta 188 - teL 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
^	v.
-M
b'.--.-
54 trgovin združenja CORSO A M ICO v GORICI vam v decembru nudi možnost zmagati na loteriji dva avtomobila. Pri vsakem nakupu v vrednosti 5.000 lir vam v teh trgovinah izročijo listek za loterijo.

34070 SOVODNJE (Gorica)
UL. RUPA --ASE SPARSE 66 - TEL. 30910 - 32731/2/3 TELEX INTERGO 46482
VELIKA IZBIRA VSAKOVRSTNE ŠPORTNE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK
•	SMUČI
LAMBORGHINI, ROSSIGNOL, ELAN. FISCHER, KNEISSEL. DYNASTAR, VITTOR TVA, SPALDING, MAXEL
•	OKOVJE ZA SMUČI
MARKER, SALOMON. LOOK NEVADA, TYROLIA, GEZE
•	KONFEKCIJA
ELLESSE, COLMAR. GIGI RIZZI. MARILENA, LA FONT. SAMAS, LA COSTE, ICEWOOL, DUBIH, BENNING, TRISSI
•	ČEVLJI ZA SMUČANJE IN PO SMUČANJU
CABER, NORDICA, LANGE. GARMONT, ORTLES, MERI-BELL, ORMA
GLAVNA CESTA ZA TRST
(MED LETALIŠČEM IN MEJNIM PREHODOM MIREN)
TRGOVINA BO POSLOVALA V PONEDELJEK. 31. DECEMBRA
Prisppvnjlf• sa
DIJAŠKO MAlirO
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1009
GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207
TELEX 460412 AGRBANK VSI BANČNI USLUGI MENJALNICA
Dogodki v slikah
Občinska uprava v Repentabru je predala svojemu namenu dve novi učilnici v vaški osnovni šoli »Alojz Gradnik«. Na sliki: dva osnovnošolca, slovenske in italijanske narodnosti, strižeta trak
Božičnica na osnovni šoli pri Sv. Jakobu. Na slikah (zgoraj in spodaj): prizora iz Ribičeve igre «Pri sv. Petru*
SSŠSŽaS
Jugoslovanska televizija od 2. do 5. januarja 1980
SREDA, 2. 1. 1980 LJUBLJANA
9.30	Poročila; 10.55 Medvedek Kolargol v vesolju; 12.00 Poročila; 15.10 Modra plavut, film; 16.55 Ta roža je zate; 18.05 šport v letu 1979; 19.15 Palček Smuk in zvezde; 19.20 Cikcak; 20.00 Jesenski maraton, film; 21.30 Diskoteka.
KOPER
19.30	Otroška oddaja; 19.50 Stičišče; 20.30 TV Dnevnik; 20.45 Glasbena oddaja; 21.40 Sodobno zlo, film.
ČETRTEK, 3. 1. 1980 LJUBLJANA
10.00 TV v šoli; 17.10 Dediščina za prihodnost, film; 18.00 Kurir Goce Delčeva nadaljevanka; 18.30 Obzornik; 18.40 Po svetu brez svojega sveta, reportaža; 19.15 Risanka; 20.00 Mi med seboj.
KOPER
19.50 Stičišče; 20.03 Risanke; 20.45 Točno opoldne; 22.15 Politična rubrika; 22.40 Obrazi jazza; osmo nadaljevanje.
PETEK, 4. 1. 1980 LJUBLJANA
10.00	TV v šoli; 15.00 Smučarski skoki; 17.05 Šola smučanja; 17.30 Čuvaj parka; 18.00 Domači ansambli; 18.45 Naši .sodobniki; 19.05 Traktor, oddaja o prometu: 21.(10 Korenihe nasledi.je generacije.
KOPER
19.15	Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.03 Risanke; 20.45 Strosze-kova balada; 22.50 Likovni nokturno.
SOBOTA, 5. 1. 1980 LJUBLJANA
8.15	Sapramiška; 8.35 Kurir Goce Delčeva, nadaljevanka; 9.55 Človekovo telo; 15.40 Volk samotar, film; 17.00 Košarka; 20.00 Župan našega mesta, nadaljevanka; 21.15 Dekle, ki sem jo ljubil, film.
KOPER
17.00	Košarka; 19.30 Otroški kotiček; 19.50 Stičišče; 20.03 Risanke; 20.45 Lancillotto in Ginevra; 22.55 Pregled sporedov za naslednji teden.
r
Nedelja, 30.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55 Nabožna oddaja
12.30	Luna v vodnjaku
13.00	DNEVNIK 1 - Ob 13. uri 13.30. DNEVNIK 1 - Vesti
14.00	- 19.50 V teku nedelje...
14.15.15.15	in 18.10 Športne vesti
14.20	Disco ring
15.25 Tri osebe in kuhinja
16.30	90. minuta
18.30	Igre pod jelko, evrovizijski prenos
20.00	DNEVNIK
20.40	«Sarto per signora*
1. del nadaljevanke
21.35	Športna nedelja
22.35	Pregled sporedov za naslednji teden
Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
12.30	Risanke
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	»Pohod na Zahod* (Alla conquista del West), 13. del
15.00	Pregled sporeda za prihodnji teden
15.15	DNEVNIK 2 — Neposredni prenos športnih dogodkov v Italiji in v tujini
16.30	Pomeridiana:
Predstave: proza, lirika in balet
18.40	DNEVNIK 2 - Gol flash
19.00	Ital. nogometno prvenstvo
19.50	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.00	Dnevnik 2 — Nedelja sprint
20.40	»Kakšno naključje* (Che combinazione)
Glasbeni program, ki ga vodi Rita Pavone
21.50	DNEVNIK 2 — Dossier 22.45 DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
9.30	DNEVNIK 3 — Predolimpijski neposreden prenos
18.15	Pregled sporeda za naslednji teden
Drevi govorimo o...
18.30 »Nedelja iz ... Genove*
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Malo gledališče
19.20	«Carissimi, la nebbia agli irti colli*...
Torek, 1. januarja 1930
decembra 1979
Drevi govorimo o...
20.30	DNEVNIK 3 - šport
21.15	DNEVNIK 3 - Deželni šport
21.30	«Čarobni Turin*, 1. del
22.00	DNEVNIK 3
22.15	Malo gledališče
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.25 Poročila
8.30	Za nedeljsko dobro jutro 9.05 TV kažipot
9.30	Korenine, TV nadaljevanka
10.15	Disneyev svet
11.00	čebelica Maja, otr. serija
11.30	Kmetijska oddaja
12.30	Poročila
13.40	Oberstorf: smučarski skoki prenos
15.40	Znašla se bom, dok. film 16.05 Samotna pot, reportaža 16.25 Poročila
16.30	Od romantike v impresionizem, oddaja iz cikla Komorna glasba skozi stoletja
17.10	športna poročila
17.15	«To so gadi*, slovenski film 18.50 V. Brest: Čarovnik Ujteta,
3. del
19.12 Palček Smuk in zvezde
nlr a
19.30	TV DNEVNIK
20.00	G. Stefanovski: Naša leta, nadaljevanje in konec
21.10	Ilok, reportaža
21.40	TV DNEVNIK 21.55 Risanka
22.00	Zabavno glasbena oddaja
22.15	športni pregled
Koper
18.00	Obersdorf: Smučarski skoki
19.30	Otroški kotiček
20.00	Pregled sporeda za naslednji teden
20.15	Stičišče — tedenska oddaja 20.35 «To je življenje*, film
22.00	Glasbena oddaja
Zagreb
10.00	Otroštvo mladosti
11.30	Kmetijska oddaja
13.40	Ostržek, film
15.00	Nedeljsko popoldne 21.10 Karavana
22.00	Zabavno glasbena oddaja
Ponedeljek, 31.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	»Le astronavi della mente*
13.00	Vse o knjigah
13.30	DNEVNIK
14.00	Doktor Nevvton
17.00	Program UNICEF za mednarodno leto otroka
18.00	Kibernetika
18.30	«Napo orso capo*, risanka 18.50 Osmi dan
19.20 Happy days
Richie se upre, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Pozdrav predsednika republike za Novo leto 20.55 «Casa Ricordi*, film
Režija: Carmine Gallone
23.00	1, 2, 3... srečno Novo leto!
Drugi kanal
12.30	«Menu di stagione*
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Vzgoja in dežele
17.00	Program za mladino Rdeča rokavica, TV film
17.25 «Le avventure di un maxi cane*
17.30	Lihi prostor
18.00	Ljudstva Sredozemlja
18.30	DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Dober večer s... Peppinom
De Filippom
Vmes risani film iz serije »Atlas Ufo Robot.
19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Pozdrav predsednika republike za Novo leto 20.55 Tukaj risanke 21,35 Črni mlin
23.00	1, 2, 3... srečno Novo leto!
Tretji kanal
18.30	«Progetto salute*
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželni šport
20.00	Malo gledališče
20.05	«Taxi a San Silvestro*
20.40 Pozdrav predsednika republike za Novo leto
Nocoj govorimo o...
21.00	Med šolo in delom
21.30	DNEVNIK 3
22.00	Malo gledališče
22.05	Praznik
23.00	1, 2, 3... srečno Novo leto!
decembra 1979
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
16.15	Poročila
16.20	Od zime do zime
16.30	Prigode Grizlija Adamsa, amerjški film
18.05 Obzornik
18.15	Mladi za mlade
18.55	čarovnik Ujtaja, 4. del
19.15	Palček Smuk in zvezda,
ricanlrn
19.30	TV DNEVNIK
20.00	TV žehtnik
20.40	Kako pa drugod, kratek sprehod po silvestrskih programih drugih TV centrov
21.00	Čednost v dolini Šentflori-janski, komedija
21.40	Z glasbo v novo leto
24.00	Na zdravje — pesmi od Triglava do Gevgelije
0.35 V plesnem ritmu, orkester Jamesa Lasta
1.25 Oklahoma, ameriški glasbeni film
3.40 Ostala je le glasba
4.00	Nasveti za «mačka»
Koper
19.10 Otroški kotiček;
prvi del filma Zgodba o džungli
19.45	Stičišče 19.58 2 minuti
20.00	Risanke
20.15	TV DNEVNIK
20.30	Novoletni program
Zagreb
20.00	Dnevnik 366
20.30	TV zima
21.30	TV pomlad
22.15	TV poletje
23.00	TV jesen
23.55	Voščilnica 0.01 In zdaj spet...-0.30 Pop cirkus
1.00	Mož iz Laramieja, ameriški film
ŠVICA
20.30	DNEVNIK
20.45	Igre Glennfinnana
21.20	«Tre gendarmi a New York» film
22.40	DNEVNIK
22.45	Shovvtime — good time
23.45	Voščila
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.30	Maša 12.15 Evrovizija:
Novoletni koncert
13.30	DNEVNIK
14.00	Remi, risani film
14.25	Risanke
14.55	Ellery Qeen:
»Delitto nei quartieri alti*, TV film
16.25	Grad na Karpatih, film Režija: Jean Christope Averty
Igrajo: Yves Arcanel, Kim Hunter, Robert Capia. . .
18.25	En glas, ena ženska 19.20 Happy days:
«Una veranda per tre*, TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Sarto per signora, 2. in zadnji del TV nadaljevanke 21.35 Zgodovina italijanske filmske komedije
22.30	Koncert Boba Marleya
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.15	Tom in Jerry, risanka
12.30	Objektiv Jug
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Srečno novo leto otroci!
14.00	Nemogoča prigoda, film Režija: Raoul Walsh Igrajo: Errol Flynn, Ronald Reagen, Nancy Coleman. . .
14.45	Program za mladino: «Grosso cane, grossi guai», TV film
17.15	V cirkusu Barnum z Danny-jem Kayem
18.55	George in Mildred, TV film 18.50 Dober večer s. . . Peppinom
De Filippom
Vmes risani film iz serije »Atlas Ufo Robot: Supergol-drake* Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Posebna galerija
21.30	Lord Brummel, film Režija: Curtis Bernhart Igrajo: Stevvart Granger, Pe-
ter Ustinov, Elisabeth Tay-lor. . . Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal Nocoj govorimo o. .,
18.30	»Progetto salute*
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 Dežele
20.00	Malo gledališče Nocoj govorimo o. . .
20.05	«Hanno bruciato il vecchio*. novoletni program
21.00	Petrolej iz morja
21.30	DNEVNIK 3
22.00	Malo gledališče
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 Poročila 9.05 Risanke
9.25 Za novoletno dobro jutro: Ansambel Mihe Dovžana 9.55 Žogica Morogica 10.35 čakanje na dež, češki fib*1 11.40 Nasveti za «mačka»
12.10 Poročila
12.15	Novoletni koncert
13.30	Smučarski skoki
15.30	Iz novoletnih sporedov drugih TV centrov
17.05	Zlata leta komedije, film 18.20 Poročila
18.25	Svet na problemu desetletja
19.15	Palček smuk in zvezde,
ricanlra
19.30	TV DNEVNIK
20.00	7 + 7, glasbena oddaja 20.45 Komedi;a
21.25	Iz novoletnih sporedov
23.00	Poročila
Koper
12.00	Novoletni koncert z Dunaja
17.00	Smuški poleti
18.30	Odprta meja — program v slovenščini
19.30	Otroški kotiček
19.50	Stičišče
20.00	2 minuti 20.03 Risanke
20.30	TV DNEVNIK 20.45 Serafino — film
22.15	Aktualna tema
22.50	Stare pesmi
23.15	Stičišče
TRSTA
8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Poslušali boste; 10.15 15 minut z orkestrom Glenna Millerja; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.05 Mladinski oder: »Pestrna*; 11.25 Nabožna glasba; 12.15 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Izbor najboljših skečev iz letošnjih varietejev; 15,00 Nedeljsko popoldne: šport, glasba ter neposredni prenosi iz naših prireditev.
RADIO TRST A
DANES, NEDELJA, OB 16.30
NEDELJSKO POPOLDNE
V rubriki »Nedeljsko popoldne* pojde v oddajo koncert, ki ga je Radio Trst A registriral v nedeljo, 23. decembra letos popoldne v Ukvah, ko so v tamkajšnji farni cerkvi nastopili zbor »Planika* in mladinski zbor iz Ukev, cerkveni zbor s Sel in tamburaška skupina iz Hodiš na Koroškem. Ker so Ukve ena od redkih slovenskih vasi v Kanalski dolini, ki se bori, kakor je znano, za ohranitev svojega slovenskega značaja, bo zanimalo Slovence tudi drugod, in kako se poje kot izraz umetniških in duhovnih hotenj prebivalcev te lepe vasi pod Višarjami.
KOPER
(Italilanski program)
7.30, 10.30, 11.00, 12.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 6 + 1=7, in je nedelja; 9.15 Poje skupina Novi Fosili; 9.30 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Enrico Intra; 10.32 Pesem dneva; 10.35 Glasbeni trenutek; 10.40 Glasba in nasveti; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Razgovor s poslušalci: 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na I; 14.00 Automobile story; 14.30 Zbrani za vas; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje skupina McGuinn, Clark & Hillman;
15.30	Koncert na trgu; 16.00 Free show — ni samo glasba; 16.30 Crash; 17.00 Plošče tedna; 17.30 Disco hits; 18.15 Pojejo McFadden & Whitehead; 18.30 Mala dela velikih mojstrov.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.55, 13.30 Poročila; 7.00 O-tvoritev; 8.00 - 8.05 Kmetijski na-* sveti; 8.30 - 8.40 Reportaža; 13.00 Otvoritev - Sosednji kraji in ljudje; 13.20 Po domače s Tržaškim narodnim ansamblom; 13,07 Glasbeni notes — objave; 14.00 Glasba poželjah; 15.00 Naša ustvarjalnost;
15.15	Neapeljske melodije z orkestrom Francesco Anselmo; 15.30 Sijaj mi sončece — spored slovenskih ljudskih pesmi v izvedbi pevcev in ans. narodne glasbe; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Male skladbe velikih mojstrov; 17.00 Posnetek javne prireditve.
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje;
6.30	in 8.40 Glasba za praznični dan; 7.00 Slišati je; 9.30 Maša; 10.13 Velikani pri jazzu;, 11.15 Radio match; 12.00 Rally; 12.30 in
16.30	Stadioquiz; 13.15 «11 Calde-rone»; 18.00 Zadnji prišlec in...; 19.25 Jazz, klasična, pop; 20.05 »Gianni Schiocchi*, opera.
LJUBLJANA
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.15	Danes je nedelja; 8.07 Veseli tobogan; 9 05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Listi iz notesa...; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pri nas doma;
16.15	Minute za EP; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 - 18.28 Radijska i-gra; 18.28 Igrajo veliki zabavni orkestri; 18.50 Minute za EP; 19.30 Zabavna glasba; 19.45 Glasbene razglednice; 20 00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna m'a-dih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov.
TRSTA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11,30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: »Bratje, le k soncu, svobodi!*; 9,05 Iz naših oddaj; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Zakonski tandemi; 12.00 V svetu folklore in ljudskega izročila; 12.50 Fiimska glasba; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Otroško okence: «Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: «Vstajenje»; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kulturna kronikah 18.05 Kulturni prostor: Kulturno pismo; 19.30 Leto 1979: pregled dogodkov doma in po svetu; 20.00 - 00.30 Srečno in veselo!
RADIO TRST A DANES, PONEDELJEK OD 20.00 DO 00.30
SILVESTROV VEČER
Zadnji dan leta se bodo oddaje Radia Trst A podaljšale do 00.30. Od 20.00 naprej bo na sporedu posebna oddaja za Silvestrovo z glasbo, varieteji, razgovori in voščili z naslovom «Srečno in veselo*.
Poslušali boste lahko posebne oddaje varietejev »Okuole ognjišča* Luciana Chiabudinija, «220 voltov* Sergija Verča in Borisa Kobala, »Radia klopotača* Radijskega odra in »Mesečnik* SSG. Vse bosta povezovala Marjuča O-ficija in Igor Tuta, ki bosta s pomočjo že znanega telefona 31065 v stikih s poslušalci in prejemala njihova voščila in njihove želje.
KOPER
(Italijanski program)
7.30. 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Orkestralna glasba; 9.15 Orkester Ul-trafunk; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je... 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Pesem dneva; 10.35 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik:
glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva;
11.35	Z vso glasbo; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Mala discoteca; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Italijanski zbori; 16.00 šport; 16.10 Srečanje s pevcem Zlatko Pejakovio ter orkestrom in zborom The Sal-soul; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz
17.00 Zibaldone.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za debro jutro; 13.05 Po stopinjah g asbene dejavnosti v zamejstvu; 14.00 -
15.00	Race na silvestrski način; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.00 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.40 Glasba; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Cattivissimo; 11.30 Glasbeni program z Mino; 12.03 - 13.13 Vi in jaz 79; 14.30 «V potu obraza* — prispevek zgodovini človeškega dela; 15.03 Rally; 15.30 Errepiuno;
18.35	Človeštvo, ki se smeje, vzgojna oddaja.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9,00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00. 14.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Rekreacija;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8 25 Ringara-ja; 8.40 Pesmice za m'ade risarje in pozdravi; 9.05 - 10.00, Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 - 12.00 Rezervirano za...; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam ...; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP;
15.30	Zabavna glasba; 16.00 »Vrtiljak*; 17.05 Veselo otroško in mladinsko popoldne; 18.30 «Zvočni signali*; 19.25 Zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19 45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika; 20.00 »Silvestrski večer*; 24.00 Srečno 1980!
TRSTA
8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše; 9.C0 Sv. maša; 9.45 Praznična matineja; 10.30 Novoletna pričakovanja;
11.00	Mladinski oder: «življenje, nailepši dar*; 11.20 Zborovsko voščilo; 12.00 Glasba po željah (1. del); 13.20 Glasba po željah (2. del); 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Rezervirano za. . . Mednarodno leto otroka; 15.30 Doba kantavtorjev; 16.20 Mi in glasba;
17.00	»Nergač*, komedija: * > i ,
KOPER
(Italijanski, progrgrn)
7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Najleoši valčki; 9.15 Poje Raffaela Carra; 9.30 Lucianovi dooisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Pesem dneva; 10.35 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik: glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.30 Horoskop dneva; 11.32 Novoletni juke-box; 12.00 Glasba po že’'ah; 14.00 Delovni kolektivi vam voščilo; 15.00 Mladi ob mikrofonu; 15.15 Orkester Casadei; 15.30 NaHepše jugoslovanske pesmi; 16 00 Novo letno: 16 10 Glasbeni trenutek: 16.15 Edig Galletti; 16.30 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Glasba; 17.30 Poje Bongusto; 17.45 Radijski oder; 18.15 Poie skupila New Svving Quartet; 18.30 Klasična glasba; 19.00 Glasba.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Otvoritev; 13.00 - 14.00 Otvoritev - Dobro jutro, dober dan novo leto; 14.00 Čestitke delovnih kolektivov; 15.00 Naši programi v novem letu; 15.30 Čestitke delovnih kolektivov - 2. del; 16.00 Ob zvoku lepih melodij; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Poje Ljupka Dimi-trovska; 17.00 Sotočje - skupna oddaja radia Koper, Maribor, Murska Sobota.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.07 V veselem ritmu z godali; 8 30 Otroci v novoletnem jutru; 10.05 Orkestrski
prizori; 11.05 Iz novinarske beležnice; 12.00 Čestitke delovnih kolektivov za praznik; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Z godci in pevci domačih napevov; 14.05 Še vedno jih radi poslušamo; 15.15 Igrajo majhni ansambli; 15.30 Novoletna voščila predstavnikov, slovenskih narodnostnih skupin; 16.00 V tričetrtinskem taktu; 16.35 Koncert za besedo; 17.05 Naših osem desetletij; 18.00 «Pod kristalnimi lestenci. . .»; i8.45 Minute ob čembalu...; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19-45 Minute z.. .; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Zvočne , kaska.de; 21.00 Radijska igral 21.55 Glasbera medigra; 22.20 Revija zabavnih ansamblov RTV Ljubljana; 23.05 Lirični utrinki! 23.10 S popevkami po Jugoslaviji.
NOVOLETNE IZJAVE
Radio Ljubljana je tudi ob prehodu v novo leto 1980 pripravil posebno oddajo namenjeno rojakom v zamejstvu v Italiji. Izjave o prizadevanjih Slovencev na Tržaškem, Goriškem, pa v Benečiji. Reziji in Kanalski dolini, ter 0 njihovih uspehih doseženih v lotu 1979, so dali predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race, deželni tajnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, predsednik Slovenske prosvetne zveze v Italiji Klavdij Palčič, ob; činski svetovalec PSI v Goric)
Marko Waltrisch, narodnoobrambni in kulturni delavec iz. Zabnic Salvatore Venossi ter Vojko Kocman, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji-
Vsi so poudarili nujnost, d.a h talijanska vlada in parlament končno v letu 1980 sprejmeta zakon za globalno zaščito Slovencev ter s tem omogočita, da se bodo naši rojaki lahko še bolj dejavno in zlasti enakopravno vključevali v demokratična prizadevanja in tokove italijanske družbe. Novoletne izjave je zbral in pripravil stalni dopisnik RTV Ljubljana v Trstu Marijan Drobež. Oddaja bo na sporedu med programom Radia Ljubljana ob novem letu.
I
5$
#
Bob Woodward Carl Bernstein
moNov
PADEC
66.
Prevedel Dušan Dolinar
I
vi
X;
!
|
I
Jaworski je sodil, da redigirani prepisi sploh ne zadostujejo za dokazno gradivo. Hotel je dobiti predsednikove trakove in je menil, da ima v rokah tudi orodje za to. Posebni tožilec je v prvem tednu maja sklical na sestanek svoje najbolj zaupne sodelavce. Zdaj so že dalj kot dva meseca čuvali največjo vvashington-sko skrivnost — to, da je velika porota imenovala predsednika za neobtoženega sokrivca v zaroti za oviranje pravice. Zdaj je prišel čas, je dejal Javvorski, ko morajo priti do trakov z vsemi sredstvi, kar jih imajo na voljo. Odkar je Bela hiša skušala pravno spodnesti tožilčevo sodno zahtevo, mu ne preostane nič drugega več. Razločneje Javvorski ni mogel govoriti. Vsi, ki so ga poslušali, so bili pravniki. Vedeli so, da je skrajni pravni argument v podporo sodni zahtevi po dokaznem gradivu prav tajno dejanje velike porote; sodišča so že zdavnaj
trdno uveljavila načelo, da morajo neobtoženi sokrivci dati na voljo dokazno gradivo, po katerem obstaja sodna zahteva.
Javvorski jim je orisal svojo strategijo: pravosodni odbor predstavniškega doma je pripravljen začeti uradno zasliševanje v zvezi s sojenjem in odpoklicem, razkritje o sklepu velike porote pa bo razstrelilo Nixonovo pozicijo. Triindvajset povprečnih državljanov je našlo verjetne razloge za to, da obtožijo predsednika udeležbe v hudodelstvu. Ko bo to postalo znano, bo članom pravosodnega odbora, zlasti pa republikancem in konservativnim demokratom, veliko laže podpreti sojenje in odstavitev.
Javvorski je menil, da bo vse skupaj najbolj zaleglo, če skrivnosti ne bodo razkrili na zasedanju sodišča, marveč jo bodo sporočili Beli hiši. Bil je voljan pogajati se.
Osebje je razpravljalo o načrtu. Nekdo je rekel, da bi nemara zadostovalo manj kot štiriinšestdeset trakov; nemara bi jih bilo dovolj deset ali petnajst. Beli hiši bi lahko na tihem predlagali kompromis...
Natanko tako, je odvrnil Javvorski.
Javvorski je dobil Haiga po telefonu, medtem ko je general potoval s predsednikom. «Alec, pogovoriti se moram z vami. Na štiri oči.» Predlagal mu je, da bi se sestala naslednjo nedeljo, 5. maja. v Beli hiši. »Toda imejte pri sebi pravnega svetovalca,- mu je še predlagal. «Jaz bom pripeljal s seboj Ricka in Phila.- Šlo je za pomočnika Javvorskega Richarda Ben-Venisteja in Philipa Lacovaro.
Haig ga je vprašal, kaj se kuha.
»Nič vam ni treba ugibati,- je odvrnil Javvorski.
»Toda potrebovali boste nasvete in bi zato moral biti zraven Jim (St. Clair).-
Haig, ki sta ga ton Javvorskega in njegova nenavadna nejasnost hudo zaskrbela, je telefoniral St. Clairu. Tudi predsednikov branilec ni mogel uganiti, za kaj gre. Kaže, da se vse skupaj suče kar dobro, je rekel St. Clair. Kaj, vraga, je tako pomembno, da naj se v nedeljo vračam v Washington? Obotavljaje se je privolil, da bo prišel iz Bostona na sestanek.
V nedeljo zjutraj sta se Haig in St. Clair v okviru publicitetne ofenzive, ki jo je gnala Bela hiša, prikazala na televiziji. Oba sta poudarjala, da je predsednik trdno sklenil ne izročiti niti enega traku, niti enega dokumenta več.
Haig, ki je bil modno napravljen v obleko s komaj opaznim karom in pikasto kravato, je dejal-. »Mislim, da je prišel čas, ko si moramo vsi skupaj zastaviti precej temeljno vprašanje. Kdaj doseže preiskava zaradi nepravilnosti točko, na kateri tudi sama postane krivična, pretirana in začne sprevračati resnico, zato pa navsezadnje zdravilo postane nevarnejše od same bolezni?-
Javvorski si je za pot v Belo hišo naročil službeni avto. Pričakoval je, da bo to velika, črna limuzina, potem pa so on in njegova pomočnika vsi presenečeni zagledali voznika, ki se je prikazal za volanom majhnega, svetlo rjavega voza. S težavo so se stlačili vanj. Pri južnem vhodu v Belo hišo jih je čakal Joulvvan. Komaj se je zrinil k njim. Odpeljali so se k dverim za diplomate, kjer bi jih komaj utegnil čakati kak reporter. Tam jih je sprejel Haig. Štirje možje so se skotalili iz voza kot klovni iz malega cirkuškega avta. Znotraj so snažilke či-
stile preproge in na vsakih nekaj čevljev so bile razpr°' strte bele cunje. Joulvvan je odpeljal Ben-Venisteja Lacovaro v knjižnico in jima spotoma pripovedoval, ko-liko je osebno žrtvoval Haig, ko je zapustil armado šel službovat k predsedniku.
Medtem ko je Joulvvan v knjižnici začel praviti vojn® zgodbice, je Haig pospremil Javvorskega v sobo z zemlj®' vidi.* Javvorski je imel na sebi obleko temne oglene barve in je bil videti zelo mrk. Sedla sta na zofo z visokim naslonjalom.
Javvorski si je bil skrbno pripravil govor. Menil j0, da utegne biti prav, če bo ob tej priložnosti govoril zelo uradno. »Alec, v zadnjem tednu februarja je velika porota pooblastila posebnega tožilca, da pozove pred sodišča Richarda Nixona kot neobtoženega sokrivca v zaroti prikrivanja v zvezi z VVatergateom,-
Haig je molčal in skušal obrzdati nasprotujoče si občutke, ki so se podili po njem: kar so storili, je nepošteno. Hkrati pa se je zavedel, kako že dalj časa sluti, d» se bo zgodilo nekaj takega. Predsednik se je bal, da gft bo razglasil za sozarotnika že Cox. Zdaj pa je to storil Javvorski.
* Haig je mislil, da dolguje življenje dogodku, v katerega je bil vpleten tudi Joulvvan. V Vietnamu sta namreč oba služila v isti četi-Nekoč, ko sta bila pod šotorom, se je začel minometni napad. Pognal« sta se v rov, Joulvvanu pa je mimogrede padla iz rok vpenjaina desk« s četnim seznamom, za katerega je bil odgovoren. Haig in on sta »e hkrati sklonila, da bi jo pobrala, tisti hip pa je na prsobran tre; ščila mina; udarila je tik mesta, kjer sta bili nekaj trenutkov prej njuni glavi. Ko sta prišla k sebi, sta ugotovila, da sta ostala živa zaradi Joulvvanove vpenjalne deske.

PRIMORSKI KULTURNI PORTRET!
SREČKO LOGAR
sedemdesetletnik
/ različnimi sredstvi je obnavljal in oživljal idrijske tradicije in njeno zgodovinsko preteklost
Kulturno - prosvetno življenje na Proseku - Kontovelu ima bogato tradicijo kot le malokateri drugi kraj v našem zamejstvu in če je bilo v tej tradiciji kdaj pa kdaj tudi kaj nihanja, kar je povsem normalno v amaterskem delovanju, potem je treba tudi zapisati, da je to življenje prav v sedanjem obdobju spet v vzponu, kar je pokazala tudi torkova prireditev. Moški pevski zbor «Vasilij Mirk* se vrača v staro formo (imenitno je pel tudi v Izoli ob odkritju spomenika svojemu rojaku Francu Štoki), o-troški zbor je jamstvo za prihodnost in prav tako tudi mladi godbeniki domače godbe na pihala
Kulturno pismo iz Ljubljane
; Kadar se Teto nagiba v svoj 'j konec, stvari potekajo vse nekam hitro in včasih ceh zmedeno. Tako je bilo tudi pred 70 '■ }eti s Srečkom Logarjem, iz Idrije, ki se je rodil na Silvestrovo ! Zjutraj. Babica je imela očitno dosti dela (Srečko pravi, da ga je bila gotovo tudi že kaj po-tkusila in ji je nekoliko šumelo j v glavi), saj je novorojenčka prijavila v krstne bukve 2 napačnimi podatki: zmotila se je kar za dva dni v datumu, pa še i Vpisali so ga za Pavla namesto za Feliksa (Srečka). Ko je bilo treba v šolo. so šele stvari ure-
m.
V družini idrijskega rudarja so bili trije otroci. Srečkov brat je padel kot partizan na. Korziki, sestra pa živi v Ljubljani. 0-snovno šolo je Srečko končal v j Idriji, kjer je naredil tudi tri realke: ko so to slovensko srednjo šolo Italijani ukinili, je ostal : leto dni doma, nato pa prešel | na učiteljišče v Tolminu. Tu je \ postal član liste skupine, ki je bila najbol; vneta pri razširjanju slovenske narodne in protifašistične literature; zaradi tega so ga izključili iz vseh šol v Italiji, vendar je naslednje leto te dobil dovoljenje, da nadaljuje ■ študij na goriškem učiteljišču.
Maturiral je v Vidmu leta 1929.
Ko je študiral v Gorici, sta tnu Zorko Jelinčič in Berti Rejc našla zaposlitev pri Zvezi kulturnih društev in na podured-: Pištvu Edinosti. Ta čas se je Srečko najbolj družil z Dragom Bajcem, Jožkom Humarjem in še z nekaterimi drugimi iz gibanja, ki je bilo pozneje znano kot TIGR. Ko so zaprli njegovega j prijatelja Krasna in tovariše. je bil aretiran tudi Logar. Kmalu «0 ga izpustili, pozneje pa spet zaprli. V rimskih zaporih Regina j Coeli je prebil leto in pol, na procesu, ki je bil nekakšno na-: daljevanje tržaškega (bazoviškega* procesa, je bil obsojen na osem let ječe, zaradi mladolet-, Posti so. mu kazen znižali na : polovico, pozneje pa je bil deti ležen še splošne amnestije, tako da je prišel na prostost. vendar *o mu naložili pet let policijskega I nadzorstva. Sprevidel je, da je najbolje, da se umakne v Jugoslavijo in tako je s pomočjo : očeta in sorodnikov skrivaj pre-j Jtel' mejo pod Vrsnikom 'tu se v V-ireh javil pri zaveanem zdrav-’
| viku dr. Ernestu Demšarju, ki i je bil prav tako iz Idrije.
Po raznih peripetijah je dobil prvo službo kot vzgojitelj v za-; vodu v Ponovičah pri Liliji, nato pa kot učitelj v Stari Oslici.
Ker pri. takratnih režimih ni bil dobro zapisan, je v šestih letih \ obšel enajst službenih mest. Ko je služboval v Logu pri Logatcu.
; se je v sokolskem društvu seznanil s svojo bodočo ženo Zvonko Pehačkovo. Leta 1937 sta se po-1 Točila in, imata tri otroke. Srečkovo družino je vojna preše ’ netila na Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Treh Kraljih nad Maren-; bergom. Pred Nemci so zbežali ’ v zadnjem trenutku in se zatekli v Logatec. Srečko je nato pred j Italijani pobegnil nazaj na Šta-j jersko. a že p Celju so ga zajeli Nemci in ga strpali v vagone kot vojnega ujetnika. Poslali ] so za v Neubrandenburg na Prusko. kier je kot ujetnik moral o-pravljati razna dela. Po srečnih
liriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitHiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POGLAVJECE O VZVRATNIH IZPOSOJENKAH
ČIŽINJOK JE SLOVENSKA BESEDA
Razmišljanje o važnosti študija onomastike, ki nam pomaga razreševati izvor nekaterih besed
okoliščinah je prišel na Jesenice in končno v zdravilišče na Golnik, kjer je opravljal delo blagajnika. Tu se je (kakor tudi njegova žena, ki so jo bili Italijani v Logatcu zaprli) povezal s partizani in je ob koncu vojne postal komandant zdravilišča.
Zelo si je želel domov v Idrijo, kjer je kmalu dobil zaposlitev kot prosvetni referent na okraju; nato je bil predmetni učitelj in ravnatelj obrtne šole. Za Jankom Troštom je prevzel ravnateljstvo idrijskega Mestnega muzeja, ki ga je vodil kakih deset let. Prav v tem času je sprostil svoje izjemne organi-zatorične sposobnosti za neštete stvari. Poleg širjenja in uveljavljanja muzeja je s svojim ustvarjalnim delom, s pridnostjo in iznajbljivosjo občasno vodil tudi po šest društev. Kot (sokolu* iz mladostnih let mu je bil blizu šport (telovadba, smučanje idr,), privlačeval ga je šah, posvečal se je jamarstpu in planinstvu, še vedno, čeprav je že dolgo let v pokoju, se dejavno ukvarja s turizmom, najbolj pri srcu pa mu je filatelija. Srečko Logar je u-spešno vodil idrijski muzej, ki je prav v njegovem času predvsem izoblikoval svojo mdarsko-tehniško usmerjenost. Za izjemne dosežke v muzejstvu, je Srečko prejel Valvasorjevo nagrado. Z različnimi sredstvi je obnavljal in oživljal idrijske tradicije in njeno zgodovinsko preteklost.
Bil je vsakoletni organizator srečanj idrijskih realčanov (v veliko razočaranje je letos odpadlo, zagotovo pa bo junija prihodnjega leta). Ta srečanja so prirejali vse od petdesetletnice realke, leta 1951. Tega leta je Logarju s pomočjo prijatelja in sorodnika Srečka Merlaka tudi uspelo, da se je na poslopje idrijske realke vrnil kip Jurija Vege, ki so ga bili Italijani odpeljali nekam v Furlanijo.
Posebno priznanje zasluži njegovo uredniško in publicistično delovanje. Leta 1956 so začeli izhajati Idrijski razgledi, ki so nastali prav na njegovo pobudo. Kot urednik je vestno skrbel, da je ta trimesečna revija kljub velikim finančnim stiskam vsako leto izšla'igri'■Štirih številkah, Njeni letniki so zdaj . y\elika dragocenost za vsakega, ki ga zanima idHjškHf'igoam&J“p<i tudi za raziskovalca, ki preučuje družbeno življenje Idrije in njene občine od leta 1956 naprej. Poleg skrbi za dotok gradiva je namreč Srečko Logar imel na skrbi še pisanje sprotne kronike in zapolnjevanje tistih praznin, ki so nasiale zaradi neizpolnjenih obljub drugih piscev. Idrijski razgledi so tista primorska revija (oziroma v sedanji obliki zbornik). ki največ let nepretrgano izhaja na Primorskem.
Srečku Logarju, ki se je kot vsestranska osebnost že v mladosti izkazal kot borec za narodnostne pravice in tudi pozneje vedno stal na strani ljudstva in bil pomemben člen v naši kulturni rasti, največ sil pa je posvetil svoji Idriji, ob njegovem pomembnem jubileju, ko vstopa v osmo desetletje, voščimo zdravja in še mnogo let u-stvarjalnega življenja 1
Tomaž Pavšič
SLOVENSKE ZALOŽBE V PRIHODNJEM LETU P)
ZALOŽBA BOREC: ,
. • • * 1»	- Ij ,1' . I. . , 1
teža na domači ustvarjalnosti
‘	‘	■	.'...J	)	I	;
V programu je 26 knjig, od kalerih kar 19 domačih avtorjev
Založba Borec iz Ljubljane bo v letu 1980 po že sprejetem programu natisnila skupno 26 knjig, od teh kar 19 knjig domačih avtorjev in sedem knjig prevodov, nam je za uvod povedal glavni urednik založbe Leopold Suhodolčan.
»Štajerska 1941» je delo Rada Zakojška, ki ga je avtor pripravljal več let in nam bo predstavilo slovensko štajersko v zgodovinskem letu 1941, ko so nacisti na ves glas razglašali, da se je Štajerska enkrat za vselej vrnila v nemški rajh. Komunisti so s hudimi žrtvami dramili ljudi in popeljali že v prvih mesecih partizane v boj proti «večnemu in nepremagljivemu nemškemu stroju*. Pred bralcem se vrstijo poglavja, ki govorijo med drugim o kultur-bundovskem terorju, aretacijah,

Kulturni spornim leta, kije bilo
Konec leta je čas obračunov, razbiranja dobrega in boljšega, čas anket med kulturnimi delavci po vsem svetu. Nič drugače med Slovenci. Ankete so postale navada. Očitno jih motivira prepričanje, da je mogoče s širokim povpraševanjem jasneje zaznati nagnjenja, 0-kus in duha nekega obdobja. Ni dvoma, da so take ankete mikavne in privlačne, da si jih ljudje že. lijo — najbrž tudi zaradi tega, ker jim je v pomoč pri lastni orientaciji, pri lastnem vrednotenju kulturnega konzuma.
Med številnimi slovenskimi povpraševanji gotovo velja posebna pozornost anketi, ki jo je v zadnji predpraznični številki objavilo ljubljansko «DeIo». Več kot osemdesetim slovenskim ustvarjalcem in ocenjevalcem je kulturna redakcija poslala pismo z vprašanjem: «Kateri je bil najtehtnejši umetniški, kulturni dosežek iztekajočega se leta in zakaj* in odgovorilo je kar 32 naslovljencev, kar je kar precej spričo dejstva, da se ob siceršnjih anketah čez leto oglasi k besedi bolj malo vprašanih. Tri-’ deseterica odgovorov daje kar zanimivo podobo slovenske kulturne bere in. tud^tftga.j kakšen vpliv so posamezni umetniški dogodki jpieli na 'kulturno, javnos^. Nikakor ni mogoče reč^pj&Pna anketa lahko poda veljavno oceno neke .kulturne žetve. Verjetno pa njeni rezultati niso daleč od resnice.
Za marsikoga ie bilo presenečenje, da se je največ anketirancev odločilo za odgovor, da je; bil najpomembnejši, najodmevnejši umetniški dogodek leta 1979 — razstava »Slovenska likovna umetnost v letih 1945-1978». Presečenje zaradi tega, ker je malokateri dogodek likovne narave v zadnjih letih vzbudil toliko negodovanja, kritike in celo odpora. Prireditelju razstave, ljubljanski Moderni galeriji, so očitali, da je napravila nepravičen, nepopoln, »pristranski* izbor, da je nekatere likovnike zanemarjala, druge favorizirala, da skratka ta razstava ni |M»redova-la resnice o likovnem življenju Slovencev v pogojnem obdobju, A zdi se, da je prav ta spornost dogodka vplivala na njegovo odmevnost: razstava je, kakor pravi direktor ljubljanskega Arhitekturnega muzeja Peter Krečič, »pome-
nila prvi resnično poglobljen pogled na naše povojno likovno u-stvarjanje in je s problemi, ki jih je načela, spodbudila razmišljanja v podobnih smereh tudi na drugih področjih kulture in ustvarjanja*. Za slikarja in rektorja likovne a-kademije Andreja Jemca je bila razstava «dogodek, h kateremu se bomo še vračali*. Po mnenju likovnega kritika Aleksandra Bas-sina ta »proslula* razstava ne bo mogla zaustaviti slovenske likovne kulture na njenem pohodu . .. Za pisatelja in satirika Igorja Torkarja je razstava pomembna, «ker je sprožila plaz, ki bo mogoče odnesel prisvojevalno samovoljno e-nosmbrnih grup in očistili strugo za širše samoupravljanje neposrednih proizvajalcev likovnega blaga vseh izmov*. Skratka: prav javne kontraverze glede tega dogodka so vzdignile razstavo na raven 0-srednjega dogodka v preteklem letu. In to gotovo daje misliti: dogodek, o katerem se ne govori, ni pravi, dogodek.
Sodeč, po anketi je bila zelo odmevna tudi uprizoritev Cankarjeve »Lepe Vide* v celjskem gledališču (režija Mile Korun). Za gledališkega .kritika mariborskega Večera Lojzeta Smaska -je ta uprizoritev »navdušujoče" vznemirljiva, predvsem Wz»ifeln»Spa. tudi zvočno presenetljivo izvirna*, seveda : je tudi1 zd celjskega gledališkega ravnatelja Slavka Pezdirja dogodek, ki se bo »trajneje zapisal v spomin*. Pri tem pa je treba reči, da sta enakega mnenja tudi Tone Partljič in Dušan Mlakar, ki delata v drugih , gledaliških hišah. Korunovo «odkrivanje» Ivana Cankarja kot dramatika, ki se je začelo pred .mnogimi leti z uprizoritvijo »Pohujšanja* v ljubljanski Drami, se torej nadaljuje in je še vedno vznemirljivo — kakor bo Cankar tudi sicer za Slovence vedno vznemirljiv.
Nadvse zanimivi so odgovori, ki se nanašajo na literaturo. Med «senzacije» je gotovo treba šteti oceno, ki jo je podal ugledni literarni zgodovinar in univerzitetni profesor dr„ Boris Paternu o romanu Petra Božiča «Očeta Vincenca smrt*. Kratkomalo ga je proglasil za največji dosežek leta. «0-troško prvinski je in hkrati filozofsko prepričan, zraven pa tak.
Milko Matičetov, človek brez posluha za glasbo (tako pravi sam, a mu ne verjamem), hkrati človek z izredno tankim posluhom za poezijo (Rožice, Zverinice itd.) in za rože (poznate Bedenice?), je v zborniku Inštituta za slovensko narodopisje TRADTTIONES 5 6 (1976-1977, toda izšlo 1979!) začel objavljati razpravo BEDENICE. Ta naslov je opremil z naglasom na i ter z dolgo pripombo, v kateri nam pove, da so bedenice narcise, in nam obrazložil, zakaj se je odločil za to ime, ki ga učeni Slovenci ne poznamo, a je nedvomno lepo: kaj vam nisem pravil, da ima Matičetov smisel za poezijo? To razpravo sem prebral z velikim užitkom nekajkrat začenši z rokopisom. In še zdaj se ne morem ločiti od nje, ker me neka beseda (za katero se skriva problem) zavezuje, zadolžuje. To je nedolžna beseda »morda* (res nedolžna?) na str. 289. Pa naj povem vse po redu in počasi.
Ko se je naš Matičetov odločil, da posveti pozornost etnografa, slavista in poeta bedenici, me je prosil za izraze, s katerimi imenujejo to rožo v Terski dolini. Postregel sem mu s tremi izrazi. Medtem ko je lopdtarico spravil z velikim poudarkom med imena, ki jih dajemo ti roži po imenu rastišča (zakaj lopatarice?) ker rastejo na Lopati nad Terom vendar!), je ostali dve imeni: cizi-njo/c kakor pravijo ti roži na Njivici in džindžinjok, kakor ji pravijo v Zavarhu, naš Milko spravil v predalček «podproduktov», češ da sta ta dva izraza »morda* od
romanskih sosedov. Tedaj sem mu pritrdil: njegov vtis se mi je zdel kar upravičen, saj zvenita besedi vse prej kot slovenski.
Danes lahko razrešim oni »morda* in vem, da se bo Milko Matičetov veselil mojih ugotovitev: ime čizinjok je slovensko. Pa pojdimo po redu in počasi.
Že dejstvo, da rabijo v nekaterih terskih vaseh to rastlinsko ime za narciso, medtem ko v furlanščini ter v drugih terskih vaseh označuje podlesek, nam daje misliti, da imamo opraviti z mlado izposojenko: tako mlado, da prodira zdaj sem zdaj tja brez prave zavesti pri ljudeh, za katero rožo dejansko gre. Ne: tak vtis imamo lahko včasih kabinetni znanstveniki, ko nam ni še jasno, kako in kaj. Ljudje vedno dobro vedo, kaj pravijo: ne znajo razlagati besed in vzrokov, zakaj jih rabijo, toda rabijo jih pravilno. Že ko sem Mati četovemu sporočil terske izraze za narciso, sem ga opozoril, da velja ime čizinjok (tako pravijo v Čemjeji) predvsem za Colchicum autumnale, podlesek. In Terjani poznajo tudi furlanski pregovor: ce-segnoc, tante di e tante gnot. ko raste podlesek, toliko je dolg dan in toliko noč, dan in noč sta v času, ko raste podlesek, enako dolga. Torej je beseda furlanska?
Tako meni Carlo Battisti ko izvaja furlansko ime za podlesek ci-signoc iz furlanske besede cise. ki pomeni živo mejo (I nomi friulani del colchico, v: Studi goriziani II, 1924, 143-158). Podlesek je po njegovem roža, ki raste ob živih me-
jah. Pa ni pomislil, da se noben kmet ne more tako daleč spozabiti, saj raste podlesek enakomerno tudi po sredi travnikov.
Toda pozoren preučevalec furlanske onomastike Giovanni Battista Corgnali je rešil ta problem že leta 1951 (Cisignoc, v: Patrie dal Friul, avg. 1951,* št. 16, str! 2), ko je ugotovil, da (Cisignoc 'e je une peraule sclave, biele e buine, e no dl di altri che dri, da je čizinjok slovenska beseda, prava in čista, in da ne pomeni nič drugega kakor česen. Sam navaja nadalje več oblik tega slovenskega imena, med njimi češnjak, iz katere je nastala furlanska izposojenka cisignoc. Potemtakem, Milko, ni terski čizinjok podprodukt, temveč ima popolno domovinsko pravico ob imenu česnikovica za bedenico, ki ga navajajo Caf, Tuma, Barič in Simonovič in ’:i s'ga tudi ti zapisal nekajkrat okoli po Sloveniji.
Opraviti imamo torej z vzvratno izposojenko, eno ortih besed, ki so si jih od nas izposodili Furlani in smo jih od njih vzeli na posodo spet mi. Slavisti pravijo temu «dvojna izposojenka*: iz slovenske kašče, na Tolminskem kast. so si Furlani skovali cjast, naši Terjani pa so si to besedo izposodili nazaj in pravijo kašči čast. To ni dvojna izposojenka, to je ena in ista beseda, ki je potovala tja in nazaj: vzvratna vožnja, vzvratna izposojenka.
Ta problem je torej rešen. Toda odkod drugi «i» v besedi cisignoc? Je ta drugi «i» furlanski ali slo-
venski? Lahko bi si mislili, da niso tujci kos slovenski skupini »šnj* in jo razrešijo, olajšajo v «šinj», sinj*. No, to pot lahko mirno in zlahka rešimo tudi problem narodnostne pripadnosti najdrobnejše med črkami oziroma lahko postavimo slovensko piko na črko i.
V tolminskem urbarju iz leta 1377 beremo Chinessa za Knežo v dolini Bače (Milko Kos, Slovenski urbarji na Primorskem, I, str. 66): zapisovalec je moral ta izgovor slišati iz slovenskih ust, da je tako zapisal. In tudi v tem primeru imamo opraviti, kakor v prejšnjem, s sklopom, ki ga sestavita soglasnik in nosnik. In takih primerov imamo v slovenskih narečjih > na skrajnem zahodu še več: isti sklop kn» so v priimku Knez v Reziji razrešili v Chinese. V zapisu iz leta 1602 (Angelo Cracina, Gli slavi della val NatisOne, str. 235) najdemo celo našo besedo: Juan cisignich, dekan v Kravarju, je Ivan Česnik. In še danes Slišimo v Nadiških dolinah besedo ku-met za kmet. V vseh teh primerih se v sklop, ki ga sestavljata soglasnik in nosnik, vrine visok samoglasnik «i» ali «u», da olajša izgovarjavo. Torej mirne duše lahko sklepamo, da je ta olajšava izgovarjave nastopila na slovenskih tleh, preden so si utegnili Fur lani izposoditi katero teh besed od Pas.
K temu imam dodati še kratko sklepno ugotovitev: kako smo prav študiju onomastike dolžni hvaležnost za gotovost, s katero danes rešujemo take probleme. P. M.
da mu verjamemo, porogljiv in brez lepšanja stvari, zunaj literarnega bontona in meščanskosti; slovenski Giinter Grass, toda boljši... spet nekaj sonca in vetra v naše nekoliko utrujeno literato-vanje*, piše Boris Paternu, pridružuje pa se mu književni kritik Franček Bohanec, ki pravi, da ga je Božič «očaral z novimi upodobitvami stalnih gostov slovenske pripovedi (gruntarja, župnika, učitelja) in s temnim občutenjem moči človekove osebne in skupnostne usode*. Ta anketa bo zanesljivo močno povečala zanimanje za novo knjigo Petra Rožiča, ki je gotovo pisateljevo najboljše delo.
Značilno za kulturno atmosfero na Slovenskem je, da je precejšnje število anketirancev omenjalo v svojih’ odgovorih tri esejistično izpovedne knjige, za katere tudi sicer velja splošno prepričanje, da sodijo v sam vrh slovenske duhovne produkcije. Gre za spomin na sodobnike, ki jih je napisal Josip Vidmar in pred nedavnim izdal v knjigi z naslovom «Obrazi», potem za podobno, čeprav ne takšno se-
revije
who x otibolom m>I--.iIjcu.oK 61.i
DAN
številka 87
Pravkar je prišla iz tiskarne zadnja letošnja številka revije (Dan*. Njena vsebina je tudi, tokrat pestra in tehtna, saj se posamezni prispevki dotikajo nekaterih aktualnih vprašanj našega manjšinskega življenja. Uvodni sestavki so posvečeni 25-letnici osrednje zamejske slovenske organizacije, Slovenske kulturno -gospodarske zveze in v njih se predsednik Boris Race ter predsednika teritorialnih odborov za Goriško in Beneško Slovenijo, Mirko Primožič oziroma Viljem černo, dotikajo bistvenih nalog, ki so v sedanjem času ne le pred SKGZ kot nestrankarsko organizacijo, pač pa pred vso našo zamejsko narodnostno skupnostjo. Boris Pangerc objavlja intervju z ravnateljem šole Glasbene matice Svetom Grgičem ob jubileju te naše glasbene ustanove, ki je že pred 70 leti zastavila svojo pedagoško in koncertno glasbeno dejavnost. Filibert Bene-detič je s svojim poetičnim slogom zabeležil odkritje spomenika beneškemu buditelju Ivanu Trinku v Čedadu ob 25-letnici .njegove smrti, Alojzij Res pa je prispeval svoje pričevanje o srečanju s tem velikanom beneških rojakov. Sestavek «Zima v Sloveniji» Helene Magajna je nekak vodič za ljubitelje snežnih planjav in smuke, Breda Pahorjeva pa objavlja daljši sestavek o ženskem gibanju v Trstu z naslovom (Proti naši-lju». Boris Simoneta podaja, obračun slovenskega športa bolj iz idejnih izhodišč kot s številkami, Janez Alič pa daljši sestavek o goriškem pionirju jugoslovanskega letalstva Edvardu Rusjanu.
Novoletno voščilo urednika Aceta Mermolje pa je poziv k optimizmu, a tudi poziv odgovornim. da rešijo naša vprašanja in končno zadostijo zahtevi po priznanju in zaščiti naših narodnostnih pravic.
rijo portretov, ki jih je ustvaril Taras Kermauner s knjigo «Lastne podobe*, in pa zbirka enajstih deloma zelo obširnih literarno zgodovinskih esejev pokojnega Dušana Pirjevca, ki so bili objavljeni kot knjižni uvodi v zbirki «Sto romanov* in ki so jih letos izdali v knjigi z naslovom »Evropski roman*.
To pa je že tudi skoraj vse, kar je bilo v Delovi anketi markantnega,' čeprav je treba omeniti, da so se med «dogodki leta* znašli tudi prvi zvezki »Literarnega leksi ' kona* (Aleš Berger), Lajovčeva izvedba Mahlerjeve Prve simfonije v Slovenski filharmoniji (Samo Hu-
bad in Borut Loparnik), da sta I-van Potrč in Herman Vogel proglasila za osrednji kulturni dogodek leta «Vorančeve dneve* na Ravnah in v Kotljah, da je Igor Torkar 0-pozoril, da je bila v nekaj tednih docela razprodana naklada 3000 izvodov Menartove pesniške zbirke »Statve življenja* in da sta dr. Breda Pogorelc in Beno, Zupančič prištela med dogodke iztekajočega se leta tudi portoroško posvetovanje o slovenščini v javnosti. Posebne omembe vreden je odgovor pisatelja in podpredsednika republiške konference SZDL Bena Zupančiča tudi zaradi tega, ker je v knjižni produkciji povzdignil v izjemen dosežek poleg Vidmarjeve in Kermaunerjeve knjige tudi knjigo mariborskega škofa Vekoslava Grmiča «Resnica iz ljubezni*.
Žal se je oglasil v anketi samo en zamejski Slovenec, pesnik Marko Kravos, ki pa je odgovoril, da ne vidi posameznih kulturnih dogodkov ali osebnosti, ki bi v iztekajočem se letu izstopale. »Zelo pomembno pa se mi zdi splošno opažanje v naši kulturi*, pravi. »Naš zemljevid se vse bolj polni z. živahnimi centri, naša kultura je tako razvejana in razprostrta, da je Zdaj dejansKb.m
da raste. iz njSi, Ni, Več . s^nO Ljubljana, ob njej so še Celje; Maribor, Slovenj Gradec, Kranj, Novo mesto in Nova Gorica in še in še. In tudi Trst. Da smo v njem kulturni ustvarjalci zadnji čaš le polne j e zaživeli, da se čutimo izzvane kot nosilci osebne izkušnje (prav nič manj vredne) v slovenskem prostoru, da se več srečujemo in bolje odzivamo tudi v i-taUjanskem ambientu. Seveda je tak občutek stimulativen in tudi zato je bilo v tem letu pri nas troje pesniških zbirk, vsaj pet do šest likovnih dogodkov, nekaj založniških dosežkov, marsikak dober koncert, gledališka predstava in celo prireditve eksperimentalnega značaja.*
Anketa, ki je povedala «vse» o slovenskem kulturnem dogajanju v preteklem letu?
Gotovo ne. Vsekakor pa je prezrla malo. Drugače biti ne more. Kar je tehtnega, veljavnega, se vtisne v kulturni spomin za dalj kot samo za trenutek.
TEVŽ MALEJ
izseljevanju in streljanju zavednih Slovencev - Štajercev, o delu partije v tem obdobju, Ustanovitvi prvih partizanskih čet na Štajerskem in njihovih prvih' akcijah iia Pohorju, v šaleški. Mislinjski dolini, v revirjih itd., še do upora v Posavju ter končno o okupatorjevih krutih reakcijah na začetku osvobodilnega gibanja.
France Filipič je avtor dela »Poglavja* iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov med vojnama*. Naš avtor se je že doslej uveljavil -kot-raziskovalec in publicist: pa je v tej knjigi zbral svoje najnovejše zgodovinske razprave in' sicčr r Nekatere * značilnosti delavskega- revolucionarnega gibanja v Mariboru in njegovem zaledju v letih 1921-1925, Pet desetletij 1!» - spopadu z. Orjuno v Trbovljah, Tretji kongres SKOJ, KPJ v Sloveniji v času osme feonfe- 1 renče zagrebških komunistov, Politični obsojenci v mariborski kaznilnici, Tito v mariborski kaznilnici in čas obnove KPJ v Sloveniji, Moša Pijade «Martovska revolucija*, .Partijska organizacija v Sloveniji v obdobju ustanovnega kongresa KPS, Mladinsko mirovno gibanje v letu 1936 v Sloveniji, Slovenija leta 1938, češkoslovaška kriza 1938 in Slovenci. Delo bo izšlo ob šestdesetletnici KPJ.
Miha Klinar je za svojo pesniško zbirko »Novembrska balada* prejel Kajuhovo nagrado ih Žirija je zbirko ocenila kot občuteno partizansko lipjko. ki bi, če bi bila objavljena takrat, ko 'je' nastajala (1944) ali takoj p« vojni,, požela nemajhno priznanje. Bor, leveč, Kosmač, Minatti bi se ne sramovali,, avtorjeve soseščine. Pesmi je pisal borec Ziljske čete in tako pesmi tudi odsevajo koroško in gorenjsko barvitost. To so nevsiljive pesmi, intimne po vsebini in načinu izpovedovanja, posebej še med njimi Dobrač, Počitek, Glad, Pesem o Mojci, Požgana vas, Žalo-stinka in druge.
Vsekakor je redkost, da napiše slovenski igralec knjigo. Aleksander Valič pa je prijel za pero in napisal spomine pod naslovom »Frontniki*. Njegovi spomini pa so še posebej dragoceni, saj pripovedujejo o našem gledališču v času narodnoosvobodilnega boja, ko je bilo delovanje gledališča v partizanih že samo po sebi nekaj izjemnega. Valič je popisal svoja doživetja in seveda doživetja in delo svojih tovarišev slikovito, dokumentarno, a^jsrez .velikih ,besed, zato pa niegjjpra pripoved resnično zaživi m je partia&nstvo tako, kakršno je bifci bojevito iznajdljivo, pa tudi nerodno, a vedno po svoje šegavo, tudi v najtežjih dneh. Igralec in partizan nam pripoveduje o nenavadnem poslanstvu: kako je na improviziranih odrih, na prostem, pod kozolci ali.pa po kmečkih hišah navduševal ljudi za boj, jih s šegavostjo spravljal v dobro vbljo in jim vlival poguma’ tako, da je smešil nasprotnike. Frontniki so zato dragoceno in pošteno pričevanje.
V spominsko zvrst sodi tudi knjiga Antona Čamernika - Toneta »Spomini na sodne zapore*. Dejstvo je, da tovrstnih pričevanj pri nas močno primanjkuje. Avtor naših spominov je bil do septembra 1942 upravitelj sodnih zaporov v Ljubljani. Ker je do te zaposlitve prišel po sili razmer in ne iz »prepričanja*, in ker so tudi bile njegove simpatije na strani preganjanih, je sicer lahko na svojem delovnem mestu dosti pomagal jetnikom s humanimi in korektnimi postopki. V sodnijskih zaporih je
iiiiiiiitiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiMiiiiiitiiifmiimiMiiiiiiiiiiiMiinMiiiiiiiim
Avstrijska nagrada Tciizzi za roman «La miglior vita»
«Brati bi ga morali predvsem v Avstriji, kjer niso vselej pravilno rešili vprašanja manjšin*
Avstrijska vlada je podelila tržaškemu pisatelju Fulviu Tomiz-zi nagrado za evropsko literaturo 1979 za roman «Lo migtior vita*, ki je pravkar izšel v nemškem prevodu. Priznanje, Ki. ga podeljuje ministrstvo za kulturo in umetnost in katerega namen je poudariti prizadevanje za dosego evropske kulturne zavesti, je bilo pred dvema letoma podeljeno italijanskemu pisatelju ltalu Calvinu.
Na Dunaju so v zadnjih letih sledili s posebnim zanimanjem literarnim delom Fulvia Tomizze, ki je na povabilo tamkajšnjih literatov govoril v Italijanskem kulturnem inštitutu dunajske univerze in v krožku avstrijskih pisateljev. Časnik *Die Presse» pa je priobčil dolg članek Piera R>-smonda o Tomizzi tčloveku in pisatelju, ki živi ob meji» Lani pa je bil objavljen esej' Erike Kanduth, docentke italijanske • literature na dunajski univerzi z naslovom ^Prispevek Fulvia To mizze mittelevropski literaturi». V recenziji romana »La miglior vita», ki. ga je V nemščino prevedla Ragni Maria Seidl-Geschuj-end. založila pa kblnska hiša Kiepenheuer in Witsc/j. je kritik lista Magazin Tagebucln lise Pollackova med drugim napisala: •rTomizza 1 odmaknjenostjo brez predsodkov, ki mu omogoča navzlic vsem političniiif zapletlja-
jem, da je vselej m strani tis tih, ki trpijo krivico; zato je kot umetnik sposoben, kar je danes prava redkost da se vživi v trpečega človeka.» iRoman — je poudarila Pollackova — bi morali brati predsvem v Avstriji, kjer niso vselej pravilno rešili vprašanja manjšin.»
Tudi v ZR Nemčiji so kritiki in občinstvo sprejeli Tomizzov roman z velikim zanimanjem. «Eine bessere Welt» — to je naslov nemške izdaje romana — bo izšel v žepni izdaji prt založbi Deutscher Taschenbuch Verica. medtem ko tisk se vedno piše o lijem. Kritik lista «Siid-deutsche Zeitung» ga ocenjuje kot pesnitev v prozi. Ute Stempel pa v listu v Frankfurter Rundschau* poudarja, da pisatelj tvzorno oriše položaj v mejnih krajih Furlanije-Juliiske krajine, poglablja problematiko z zgodovinskimi in sociološkimi prijemi, pri tem pa zavrača intelektualistično modo angažiranega avtorja: Tomizza daje besedo ljudstvu kot predstavniku neke pokrajine brez domovine, kjer ljudje ne izgubljajo občutka za skupnost. ki ji pomeni več kot nacionalni čut.* »Die Tat* pa meni, da je »La miglioi. vita» izreden roman ctako po obravnavani tematiki kot zaradi sloga*. Miinchen Mer kur» pa ga primerja ruskim romanom, ki najbolj prevzamejo bralca.
pomagal organizirati OF in VOS, vodstvo OF je bilo prek njega pra-. vi čas obveščeno o usodi posameznih jetnikov. Njegovo! pričevanje vsekakor dopolnjuje podobo osvobodilnega gibanja v Ljubljani, podobo v tako pomembni u-stanovi, kot je bilo sodišče.
Tu je končno tudi knjiga plodnega slovenskega pisatelja Pavla Zidarja «Njene oči*, v kateri bosta Objavljeni dve daljši noveli in sicer »Njene oči* in »Brat in sestra*. V pi-vj nam razkrije zgodbo d ženski,' ki je pomagala ubežnikom iz nemške vojske, pa so jo gestapovci za kazen oslepili. V drugi noveb gre za' partizana, ki sta Vse svoje življenje žrtvovala - za boljšo družbo, nato pa se morata spopasti s tehnokratsko brezobzirnostjo današnjega sveta. Avtor pripoveduje obe zgodbi s pravo pisateljsko močjo, da jima bralec brez predaha sledi do konca.
Rudolf Hribernik - Svarun pa j« napisal knjigo »Opredelitev*. To je naslov kronike o boju slovenskega naroda od 1941 do 1945. kot si jo je v štirih delih zamisli avtor in je zdaj pred nami njen prvi del: Država v državi. Ker piše kroniko poklicni vojak, generalpolkovnik, revolucionar, udeleženec NOB od 1941 in narodni heroj, je razumljivo, da je v delu poudarek na osvetlitvi vojaško - političnih razmer. Pisana je tako, da bo takoj pritegnila najširši krog bralcev, ki se jim ob branju vse bolj odkriva naša najnovejša zgodovina, usoda človeka v vojni. Živo je prikazan potek spopadov z o-kupatorjem, težave pri organizaciji vstaje in ustanavljanju prvih partizanskih čet in bataljonov. Na novo analizira vzroke propada stare Jugoslavije in razsula njene vojske. Opredelitev za boj ali proti njemu, to je usodna dilema v tistih dneh in pravzaprav vse do konca vojne.
Valentin Tratnik pa je napisal pripoved pod naslovom «Danes jaz, jutri ti*. To je svojevrstna in zanimiva pripoved o štirinajstletnem Hribarjevem Rajku (ki so v veliki meri avtobiografski spomini avtorja) iz časa od februarja 1943 do kapitulacije Italije. Resnični dogodki, ki so se v tistem času odvijali na Primorskem in ki so po svoje vključeni v dogajanje, so bili doslej le skopo obravnavani v zgodovinopisju; NOB, predvsem je bilo le še malo povedano o transportih mladih partizanov, ki so jih marca |943 p6šiljaK.na Dolenjsko. Mnogi od teh fantov go ; iz različnih vzrokov brez vodstva in hrane tavali [io gozdovih, kadar pa so se približali hišam, so padli v italijanske zasede. Italijani, tedaj še v zavesti moči, so z njimi ravnali kruto kot s pravimi partizani.
Edi Šelhaus pa je napisal delo »Stotinka sreče*. Dovolj je namreč znano, da reševanje zavezniških vojakov in oficirjev na območju Jugoslavije ni bilo le naključno, pač pa so bile dobro organizirane in sistematične akcije, ki so jih ob zelo požrtvovalnem sodelovanju prebivalstva izvajale naše partizanske enote. Avtor se je zelo vestno lotil težavne naloge in je po dolgih letih zbral veliko dokumentov, fotografij in izpovedi ljudi, ki so kakorkoli sodelovali v teh humanih, pa tudi vojaško pomembnih akcijah, saj so zavezniki še kako potrebovali dragocene kadre in visoko kvalificirane pilote. Prepričani smo, da bo delo osvojilo bralca in da bo našlo odmev tudi zunaj naših meja.
Končno sta tu še dve deli pri nas dokaj znanih avtorjev. Gre za knjigo Janeza Vipotnika «Ledina» in knjigo Toneta Svetine »Volčiči*.
Med domačimi deli omenimo za konec še dve, ki sta bolj enciklo-pedijskega, oziroma leksikalnega značaja. Tu gre za «Kajuhov al-bum», ki se s fotografijami iz življenja in dela Karia Destovnika -Kajuha pridružuje redkim fotografskim pričevanjem o pomembnih slovenskih kulturnih delavcih. Kajuhov delež v boju za nacionalno in socialno osvoboditev, kakor tudi za pravo svobodo kulturnega in umetniškega ustvarjanja je bil tako velik da opravičuje odločitev založnice za izdajo tovrstnega dela. Emil Cesar, urednik Kajuhovega zbranega dela (ki je prav tako izšlo pri založbi Borec), je zbral več kot 200 fotografij, ki resnično vsestransko dokumentirajo Kajuhovo življenje in delo, Kajuhov čas.
In potem je tu še »Enciklope-■dija druge svetovne vojne 0939-L9iS)C Založba Borec je že nekaj časa pripravljala delo, ki naj bi kot enciklopedija kar najširše in vsebinsko pretehtano zaobjela dogodke zadnje vojne in bi tako zapolnila Vidno vrzel na našem knjižnem trgu. Odločila se je. da za osnovo vzame francosko Encyclop-die de la Guerre 1939 1 945, ki kot resno delo zajema poleg vojaških pogledov tudi politične, ekonomske, kulturne, socialne itd. Delo so pregledali naši poznavalci tega obdobja ter ga izpolnili z novimi gesli. nekatera pa dopolnili, saj je bila — kar je seveda razumljivo, prvotna izdaja namenjene predvsem francoskim bralcem. Enciklopedija je s temi dopolnili samo pridobila in bo tako prav gotovo dogodek za naš knjižni trg.
D. t.
Wn malico
m

PD ^SL0VAN> - PADRIČE in ŠZ «GA JA »-GROPADA-PADRIČE
voščita srečno novo leto 1980 vsem svojim
članom in prijateljem
ter članom vseh slovenskih organizacij
I
v.
I
!
Slovenska društva in organizacije voščijo srečno in uspešno novo leto

I
S:
|
|
S
jijj
PROSVETNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO
«SOVODNJE»
vsem svojim članom in prijateljem želi srečno 1980
PD VESNA in ŠD MLADINA
voščita
vsem članom in vaščanom srečno novo leto
v.
vi
$:
I
I
Kriška sekcija Zveze borcev AN Pl
vošči bivšim borcem in vsem članom srečno novo leto 1980 vsem bolnim članom pa želi čimprejšnje okrevanje
I
ŠD VESNA
vošči
vsem športnikom in vaščanom srečno novo leto
I
1
i
I
s
I.
1
I
I
I
1
s
j:;;
I
S
S:
|
M
r
i
s
S
I
|
::::
|
I
vi
vi m
I
I
1
s
I
s
I

ŠZ «SLOGA»
1
želi vsem svojim članom, simpatizerjem, odbojkarjem in planincem ter vsem sorodnim organizacijam srečno in uspešno leto 1980
DIJAŠKA
MATICA
se toplo zahvaljuje vsem za darovane prispevke ter jim želi srečno in uspeha polno leto 1980
I
;::i
PD SLOVENEC
iz BORŠTA in ZABRE2CA
želi vsem pevcem, članom
in vaščanom
srečno novo leto 1980
1 -.'-k I' .6 ''V L\' ■	/
Iv
|
I
I‘Ij
KMEČKA ZVEZA
GORICA Ulica Malta 2
vošči polno uspehov vsem
slovenskim kmetovalcem v novem letu 1980
ŠK KRAS
'	’ w. n-iaiinr
želi vsem člahom in prijateljema-srečno in uspešno novo leto 1980

I! c	UK«,
;vi
V	. ■’
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR

; Ji	’	*
|I;I
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, j
■ii-	'T..	' |
oimM >	'••■•.Iv'	rtiiinBl. |
v.
I
i
i
vi
I
$
ŽELI VSEM USPEHOV POLNO IN SREČNO NOVO LETO
S;
vi
i
želi v novem letu 1980 vsem prijatelje
ene
pesmi, slovenskim in italijanskim antifašistom obilo sreče in zadovoljstva! Posebna zahvala rednim in podpornim članom
PD SLAVEC
IZ RICMANJ in LOGA
.. ___________________
p.d. Fran Venturini
PROSVETNO DRUŠTVO
«LONJER-KATINARA»

želi
srečno in uspešno novo leto 1980
v!
in ŠPORTNO DRUŠTVO
«ADRIA»
želita vsem članom, športnikom in prijateljem srečno in uspešno novo leto
8
s
|
vi
j.
Domjo
vošči vsem prosvetnim društvom, športnim društvom in članom ter vsem vaščanom srečno novo leto

SPD TABOR
OPČINE
želi srečno 1980 vsem vaditeljem, članom, podpornikom ter sorodnim društvom in organizacijam
mm
&
%
s
v.
I
1
!
I
i;i;
Zadruga NAŠ KRAS
želi vsem svojim članom in vsem Kraševcem mnogo zdravja in sreče v novem letu 1980
!
v.
1
vi
!
■I*
%
¥:
V.
vi
1
I
I
• • ig
I
FRANCE
PREŠEREN
n
n
l
3
ŠD «ZARJA» BAZOVICA
iz BOLJUNCA
ŠD POLET
-S-
1 I
,V ;
vošči vsem članom dobrotnikom in vsem prilateljem i;:-mladine srečno novo leto.
Vošči tudi vsem	ijij
zamejskim društvom	i;:-
in športnikom	jiji
v matični domovini
želi vsem članom,
navijačem in športnim organizacijam srečno in uspešno leto 1980
|
:|
I
I
V.
|
l
I
I
Iv
vi
Iv
M*
|
I
::::
&
PD Primorec in ŠD Primorec
želita vsem članom in prijateljem društva srečno novo leto 1980
PROSVETNO DRUŠTVO
«Oton Zupančič»
ŠTANDRE2
vošči srečno novo leto 1980 članom,
vaščanom ter sorodnim društvom
PROSVETNO DRUŠTVO
«BRIŠKI GRIČ))
ŠTEVERJAN
vošči uspeha polno novo leto članom,
prijateljem ter obiskovalcem prvomajskih prireditev
Vsem bivšim in sedanjim gojencem, dobrotnikom in prijateljem slovenske mladine želi uspeha, polno novo leto 1980
ravnateljstvo
SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA
«SIM0N GREGORČIČ v Gorici
Ravnateljstvo Glasbene matice
želi srečno novo leto 1980 upravnemu odboru,
delovnemu kolektivi^,
gojencem in staršem, članom zborov
in ansamblov, obiskovalcem koncertov
ter vsem tistim, ki so s svojo pomočjo
omogočili dejavnost Glasbene matice
Športno združenje BOR
v ,,„i , ...iželjiiuspehov polno novo leto 1980 vsem svojim članom, prijateljem, simpatizerjem, kot tudi vsem drugim zamejskim športnim društvom
Srečno in uspešno novo leto
želi vsem članom, sodelavcem in prijateljem
na Tržaškem,
Goriškem in Videmskem
SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT
r
g
I
|
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
vošči vsem včlanjenim društvom
ter vsem zamejskim športnikom in športnim delavcem
obilo uspeha v letu 1980

m

Agraria
Garden Center
Kmetijski stroji
Vse za kmetijstvo in vrtnarstvo
PLESKAR IN DEKORATER
Žerjal Branko
NOGHERE - PRI OREHU 133 -
MILJE - FARNEI, Ul. Stazione 5 Tel. 272-701
m*
I
I
MARINAZ
SEUEIMTi
jf
1
GOSTILNA
AL PONTE
CREVATIN
NOGHERE - PRI OREHU 131 Tel. 231-106
30 LET VAM NA RAZPOLAGO
Nagradi: «Cittd di Trieste 1978»
<vSpendibene 1978»
VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO
Prodaja: Strada Vecchia delTIstria 64 - tel. 810-211 Skladišče Via Brigata Casale 45:	- tel. 813-373
I
I
S i
i;
š
S!
I
I
i
M*
i!;!
Iv
vi
?:
I
1
I
s
I
ii:i
■i:
S
I
1
§
a
I
?!
S
I
1
I
i
I

foto-kino
VALETIČ IVO in KARIS JOŽITA
V TRSTU . ULICA BUONARROTI 6
SREČNO NOVO LETO 1980
.......................,...
9
30. decembra 1979
pHmorSScftŽnevmk
PORI ŠPORT ŠPORT
SMUČARSKI SKOKI
DANES V 0BERSTB0RFU
Začetek novoletne turneje
Zelo kakovostna konkurenca: nastopili bodo tudi Sovjeti, vzhodni Nemci, Finci, Norvežani in Američani, ki se niso udeležili tekmovanja v Gortini - Bogdan Norčič glavni adut jugoslovanske vrste
S smučarskimi skoki v Oberst-dorfu se bo danes začela turneja «Štirih skakalnic*, ki je bila dolga leta najbolj prestižno vsakoletno tekmovanje v smučarskih skokih.
Po Oberstdorfu se bodo tekmovalci spopadli 1. januarja še v Gar-misch-Partenkirchnu, nato 4. januarja v Innsbrucku in končno 6. januarja v Bischofshofnu.
Po prvih točkah, ki so si jih priborili v Cortini se bodo sedaj skakalci potegovali za nadaljnje uspehe. Turneja bo vsekakor zanimivejša od prvega tekmovanja, saj se je bo udeležila vsa smučarska elita. V njo prištevamo predvsem vzhodne Nemce, ki že po tradiciji sodijo v sam vrh, Norvežane in Fince ter tudi Sovjete (po predvidevanjih imajo letos vsaj enega dobrega skakalca) in Američane.
Avstrijci so že v Cortini potrdili svojo pripravljenost in imajo trenutno Innauerja, ki vodi na lestvici za svetovni pokal, ekipno pa so z 78 točkami daleč pred drugouvrščenimi Japonci.
Že dejstvo, da se bo novoletne turneje udeležilo tolikšno število vrhunskih skakalcev, potrjuje, da bo naloga jugoslovanske reprezentance izredno naporna. Norčič, ki je dosegel v Cortini 9. mesto in 7 točk za svetovni pokal, se bo moral sedaj močno potruditi, če bo hotel doseči mesto med prvimi dvajsetimi. Prav tako tudi ostali, če bodo hoteli doseči solidno uvrstitev.
Prve točke za svetovni pokal v smučarskih skokih so si tako razdelili:
Innauer (Av.) 25, Neuper (Av.) 20, Groyer (Av.) 15, Sumi (Švi.) 12, Yagi (Jap.) 11, Millonig (Av.) 10, Kavvabata (Jap.) 9, Kogler (Av.)8, Norčič (Jug.) 7, Collins (Kan) 6,
SNEŽNE
RAZMERE
NEVEJSKO SEDLO ZAVETIŠČE GILBERT1 FORNI Dl SOPRA FORNI AVOLTRI
80
200
60
30
VARMOST (FORNI AVOLTRI) 150 MOKRINJE	170
ZONCOLAN	200
RAVASCLETTO	70
SAURIS	100
TRBIŽ	60
VIŠARJE	150
OVČJA VAS	60
MATAJUR	50
SAPPADA	70-90
KANIN	280
PIANCAVALLO	70-140
CORTINA	120-180
AURONZO	50-150
NEVEGAL	30-60
LIVIGNO	120-260
MARMOLADA	60-200
MISURINA	150
KRVAVEC	70
VOGEL	160
KRANJSKA GORA	60
ZATRNIK	30
ČRNI VRH	40
KALIČ	30
LIVEK PRI KOBARIDU	10
LOKVE	25
VELIKA PLANINA	50
Mosching (švi.) 5, Tomasi (It.) 4, Aizava (Jap.) 3, Sschwartz H. (Z RN) 2, Kavvamura (Jap.) 1.
Ekipno: Avstrija 78, Japonska 24, Švica 17, Jugoslavija 7, Kanada 6, Italija 4, ZRN 2.
WcnzIovi veleslalom Moserjcvi slalom
EBNAT - KAPPEL (Švica) — Hanni Wenzel, smučarka iz Liechtensteina, je osvojila včerajšnji veleslalom, veljaven za FIS točke, potem ko je že predvčerajšnjem zasedla prvo mesto v smuku v So-renbergu, kjer je Švicarka Nadigo-va morala odstopiti zaradi poškodbe.
VRSTNI RED
1. Wenzel H. (Liecht.) 2’15”06 2 Walliser M. (švi.)	2’15”67
3. Hess E. (švi.)	2’15"79
V Ramsauu v Avstriji pa je bil včeraj na sporedu ženski slalom, prav tako veljaven za FIS točke.
Slavje Avstrijk je bilo popolno, saj so osvojile vseh prvih pet mest, dobro pa se je odrezala tudi jugoslovanska predstavnica Zavadlalo-va, ki je zasedla solidno deseto mesto.
VRSTNI RED
1.	Proll - Moser A. (Avst.)
2.	Totschnig S. (Av.)
3.	Krami E. (Av.)
99'57 100’'52 ior’09
Švicar Aellig prvi v Schvvendeju
SCHVVENDE (Švica) — Švicar Petek Aellig je osvojil prvo mesto na slalomu v Schvvendeju, veljaven za FIS točke. Drugo mesto je zasedel Japonec Osamu Kodama, tretji je bil Aelligov rojak Gustav Oehrli.
NOGOMET

REGGIO EMILIA — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je Reggiana, ki nastopa v C-l ligi, premagala z 1:0 moštvo Sampdorie, ki igra v drugi ligi.
ODBOJKA	?
DEŽELNI FINALNI TURNIR
Borove deklice le četrte
Naše predstavnice igrale okrnjene - Fiume Veneto zanesljivo prvi
V Polcenigu pri Pordenonu je bil v četrtek in petek finalni del deželnega prvenstva deklic, na katerem so nastopili štirje pokrajinski prvaki: BOR (Trst), LIBERTAS KRMIN (Gorica), ITAS FIUME VENETO (Pordenon) in ZUGLIANO (Videm). Pravico do napredovanja v naslednji del si je brez večjih težav priborila odlična šesterka iz Fiume Veneta. Ta ekipa je uvrščala tudi nekaj igralk, ki nastopajo s člansko šesterko v A-2 ligi in s tem je bila usoda ostalih nastopajočih praktično zapečatena. Deželni naslov je prišel v prave roke, saj imajo v Fiume Venetu pravo odbojkarsko šolo z izredno široko selekcijo in po tem kar smo videli v Polcenigu, se jim ni treba bati za bodočnost.
Borovke so imele smolo pri žrebu, saj so že takoj na začetku za vstop v finale morale spoprijeti
Z S Š D I
sklicuje v nedeljo, 13. januarja 1980, oh 9. uri s prvim in ob 9.30 z drugim sklicanjem, v dvorani PD Ivan Trinko v Čedadu, Ul. 9 ago-sto 2, deveti redni občni zbor.

NOGOMET
V 1. ITALIJANSKI LIGI
UDINESE PRED TEŽKO NALOGO
Furlansko moštvo v gosteh brez izključenega Vriza in Ostija Milan in Inter proti zadnjemu oz. predzadnjemu na lestvici
Danes je nr spe edu 14. in obenem zadnje kolo prvega dela italijanskega nogometnega dela prvenstva v prvi zvezni ligi, medtem ko bodo v B ter v C-l ligi počivali. Izjemo v B ligi predstavlja le tekma med Pistoiesejem in Monzo, ki bo danes popoldne, vendar gre za zaostalo srečanje.
Prvouvrščeni Inter ter njegov mestni tekmec, k; zaostaja za 2 točki, imata danes lepo priložnost, da obdržita prednost pred neposrednima zasledovalcema Torinom in Cagliarijem. Inter bo namreč igral doma proti Fiorentini, ki je na predzadnjem mestu, medtem ko bo Milan gostoval pri zadnjeuvrščeni Pescari. Cagliari, ki je v prejšnjem kolu klonil proti Ascoliju, si bo skušal zagotoviti celoten izkupiček proti Romi, kar pa ne bi smelo biti lahka naloga, saj je Roma pred dvema tednoma na lastnem igrišču odpravila1 Vodeči Inter. S svoje stra ni pa bo Torino moral v goste k Laziu, ki si je v zadnjem srečanju v Neaplju zagotovil točko in o-stal na sredini lestvice skupaj z Bo logno, Napolijem, Romo ter Avel-linom.
Udinese je danes pred zelo težko nalogo, in to iz več razlogov. Zaradi poraza, ki ga je v prejšnjem kolu doživel na lastnem igrišču proti Bologni, se je namreč njegov položaj na skupni lestvici zelo poslabšal in je trenutno na predzadnjem mestu, kjer mu delata družbo Fio-rentina in Catanzaro. Ravno danes torej, ko bi nujno potreboval celoten izkupiček, pa mora v goste h
Catanzaru, ki je v enakem položaju. Obeta se torej hud boj, poleg tega pa Udinese ne more računati na dva standardna igralca, Vriza in Ostija, ki sta izključena.
DANAŠNJI SPORED (14. kolo)
(V oklepaju ime sodnika) Avellino - Perugia (Ciulli) Bologna - Napoli (Casarin) Cagliari - Roma (Paparesta) Catanzaro - Udinese (Tonolini) Inter - Fiorentina (Pieri) Juventus - Ascoli (Redini)
Lazio - Torino (Barbaresco) Pescara - Milan (Menegali)
VELIK ODZIV NA POBUDO NAŠE ZDRUŽENE EKIPE
<Klub prijateljev Jadrana>
Oddali so že več kot sto izkaznic
r
KLUB PRIJATELJEV
JADRANA
L.
1979 80
ŠZ JAD#AN - Trst
Kot je bilo pred nedavnim napovedano, se je ustanovil «Klub prijateljev Jadrana*. Pred dnevi s:> bile tiskane izkaznice in več kot sto so že oddali po zadnji tekmi.
Marsikdo je vprašal, kaj pomeni tk klub. Ker se bodo izkaznice oddajale še naprej, zlasti ob ponovnem začetku pouka, je prav, da zadevo pojasnimo. Znano je, da ŠZ Jadrar, nima sponzorja in se mora autofinancirati. Odbor Jadrana je zaradi tega na eni svojih sej sprejel in odobril predračun za se ziono 1979 80, poleg tega pa je tudi nakazal možnosti, kje dobiti denar, da bi letošnje prvenstvo v D ligi izpeljali nemoteno do konca. Zato sta bila med drugim sprejeta sklepa da se izdaio izkaznice za pod porne člane, za katere je najmanjša članarina 50.000 lir, poleg tega pa se je ustanovil «Klub prijateljev Jadrana*, ki ima svoje izkaznice in za katere je treba odšteti 2.000 lir. Vsi vemo, da ima Jadran veliko število navijačev, ki redno obiskujejo tekme dortia. in sprem-
ljajo ekipo na zunanjih gostovanjih. Prav iz vrst teh navijačev je prišla zamisel po ustanovitvi takega kluba, kateremu bi člani z izkaznico potrdili svoje simpatije, po drugi strani pa tudi ekipo materialno podprli.
In res, ko so bile izkaznice na zadnji tekmi dane v prodajo, je bil odziv izredno velik, saj je bi'o — kot smo že omenili — oddanih več kot sto izkaznic. To dokazuje, da ima Jadran res zveste navija če, ki so doslej že na najrazličnejše načine dokazali, da jim je Jadran pri srcu.
Na razpolago je še tristo izkaznic, in če bodo vse oddane, bo to pomenilo skupaj 800.000 lir uohou-ka. To ni samo velik prispevek zn vzdrževanje ekipe, temveč bi to pomenilo tudi izredno simpatično gesto v odnosu do naših košarkarjev, ki danes dostojno predstavljajo našo zamejsko košarko. Zato lahko pričakujemo, da bodo vse izkaznice oddane, s čimer bi bila dosežena tudi velika moralna zrna ga ideje združevanja — ideje, za radi katere je nastal Jadran.
ŠZ Jadran in «Klub prijateljev Jadrana* želita vsem članom, na vijačem, simpatizerjem, podpornim članom, a tudi vsem športnikom v zamejstvu vse najboljše in še mnogo športnih uspehov v letu 1980!
JADRANJE
Avstralska jadrnica osvojila regato Sydney - Hobart
HOBART — Avstralska jadrnica «Bumbledee 4» je prva prispela na cilj na 35. regati Sydney - Hobart. Jadrnica, ki meri 23 m in je grajena iz aluminija, je 630 milj preplula v 73.45’52”, kar je tretji najboljši čas v zgodovini regate. Na drugem mestu je «Concor» z Ber-mud, tretja pa je druga avstralska jadrnice «Helsal ll»s
Pro Cervignano — Triestina 2:0
V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je Pro Cervignano nepričakovano, toda povsem zasluženo premagal Triestino z 2:0.
KOŠARKA
PRVENSTVO A-2 LIGE
Goričani in Tržačani danes v gosteh
V	17. kolu italijanskega prvenstva A-2 košarkarske li ,e bosta tako go-riški Pagnossin kot tržaški Hurlih-gham igrala v gosteh.
Obe moštvi bosta pred dokaj težko nalogo, pa čeprav sta njuna nasprotnika na spodnjem delu lestvice.
Pagnossin, ki je v minulem kolu premagal prav tržaški Hurlingham, bo gostoval v Fabrianu, kjer se bo pomeril z nevarno peterko Honkyja.
Tržačani pa bodo v Caserti igrali z moštvom II Diario, ki je predzadnje na lestvici in zato «krvavo» potrebuje točke.
V	sinočnji anticipirani tekmi A-2 lige je v Rimu Bancoroma premagala Mecap z 89:87.
A-l LIGA
Derbi kola te lige bo v Cantu.iu, kjer bosta igrala domači Gabetti in milanski Billy.
Današnje, 17. kolo
Gabetti - Billy; Antonini - Arrigo-ni; Eldorado - Emerson; Isolabel-la - Jolly; Pintinox - Scavolini; Si nudyne - Acqua Fabia; Grimaldi -Superga.
LESTVICA
Bosna 12; Jugoplastika, Zadar in Crvena zvezda 8; Beko, Iška Olimpija, šibenka ip Radnički LMK 6; Partizan in Borac 4; Cibona in Ra-botnički 2.
Sovjetinje premočne
TREVISO — V Trevisu se je začel ženski mednarodni košarkarski turnir.
V prvem kolu je Sovjetska zveza premočno premagala Madžarsko s 118:63 (56:31); Italija pa je odpravila Poljsko z 82:77 (41:37).
PRI 45 LETIH STAROSTI
Umrl časnikar • Marce Cassani
45 letih krvavit-
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Trsen poraz Ljubljančanov
V 6. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je včeraj ljubljanska Iskra Olimpija v čačku izgubila
proti domačemu Borcu z točkama razlike.	dvema
IZIDI 6. KOLA	
Borac - Iskra Olimpija	89:87
C. zvezda - Partizan	89:80
.ribenka - Beko	95:80
Radnički LMK - Cibona	100:99
Jugoplastika - Zadar	91:97
Bosna - Rabotnički	97:85
MILAN — Pri komaj starosti je za možgansko vijo umrl znani italijanski časnikar Marco Cassani, verjetno najboljši časnikarski izvedenec za ko šarko v Italiji.
Naj omenimo, da je bil Cassani eden najzaslužnejših, da je jugoslovanska košarka postala popularna tudi v Italiji. Pri poročanju je bil izredno objektiven njegov slog pisanja pa je bil dokaj preprost in sočen.
Cassani je večkrat priskočil na pomoč tudi naši redakciji ko smo se za katerokoli informacijo obrnili na uredništvo «La Gazzetta del-lo Šport*. Cassani zapušča ženo in dve hčerki od 17 oz. 16 let.
prav s Fiume Venetom. Na igrišče so stopile s prevelikim spoštovanjem do nasprotnic in že prepričane o svojem porazu. Tako so zaigrale daleč pod svojimi zmožnostmi in so se enakovredno borile le v drugem setu. Ne gre pa pozabiti, da so imele borovke tudi objektivno težave, saj so morale na to tekmovanje brez najboljše igralke Sonje Župančič. Koliko pa ta igralka pomeni pri igri vse ekipe, smo se lahko še posebno prepričali tokrat, ko je bila odsotna.Ostali dve ekipi, ki sta nastopili na tem finalu, rta tudi precej razočarali, čeprav sta na lestvici uvrščeni pred našimi zastopnicami, niso ne Goričanke, ne Videmčanke pokazale ničesar, kar bi dalo slutiti, da je ženska odbojka v teh krajih v vzponu. V normalnih okoliščinah in s popolno postavo bi Bor z njimi ne imel pretežkega dela.
IZIDI
Itas Fiume Veneto - Bor 3:0 (15:2, 15:11, 15:3)
Zugliano - Libertas Krmin 3:0 (15:12, 15:6, 15:6)
FINALE ZA 3. MESTO Libertas Krmin - Bor 3:1 (13:15, 15:7, 15:8, 15:11) FINALE ZA 1. MESTO itas Fiume Veneto - Zuglano 3:0 (15:7, 15:8, 15:11) BOROVA POSTAVA: Maver. Birsa, Cergol, Vecchiet, Tomšič. Monta-nari, Junc, Klemše, Ferluga.
Mig.
HOKEJ NA LEDU
Mladinsko SP
HELSINKI - V drugem kolu mladinskega svetovnega prvenstva v hokeju na ledu so dosegli naslednje izide: Finska - Švica 19:1; ČSSR - ZRN 13:4; SZ - Kanada 8:5; Švedska - ZDA 5:5.
fantje bolj zagrizeno branili, so vsa upanja nasprotnikov splavala po vodi. «Plavi* so začeli uspešneje tudi skaakti za odbite žoge; postali pa so tudi prodornejši. To je tudi previdlo do visoke zmage.
Meko
ATLETIKA
Danes v maraton
Rimu
sv. Silvestra
RIM — Na Trgu sv. Petra v Rimu bo danes start 15. maratona sv. Silvestra, ki ga s sodelovanjem dnevnika «Paese sera* organizira CUS iz Rima. Proga bo kot običajno dolga 42,195 km, računajo pa, da bo tekmovalo kar deset tisoč tekmovalcev.
ROD MODREGA <
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
H
po
cn
H
«Azzurri» bodo
trenirali v ZDA
RIM — Nekaj predstavnikov italijanske atletske ekipe, v kateri je tudi svetovni rekorder na 200 m Pietro Mennea, je včeraj odpotovalo v Los Angeles, kjer se bodo udeležili tritedenskega treninga.
90 let Pavla Kunaverja
Profesor Pavel Kunaver, starosta slovenskih tabornikov, eden prvih slovenskih alpinistov, zavzet jamar, astronom, predvsem pa vzgojitelj 'n pedagog, še danes živahne besede in iskrega pogleda, je 19. decembra slavil 90 let starosti. Devetdeset let: lahko bi rekli, da jih doživlja s stanovitno naklonjenostjo vsemu dobremu. Iz njega izžareva nenavadna življenjska moč, ki mu v vsakem trenutku dovoljuje izjemno osebno noto. To je bilo razvidno tudi na slovesnosti na šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani Slovesnost so priredili taborniki odredov, v katerih je deloval Pavel Kunaver — znan pod taborniškim imenom Stot volk. Seveda so glavno težo prireditve nosili taborniki odreda Sivi volk. ki se imenuje ravno po Pavlu Kunaverju. Nemogoče je v kratkih vrsticah nakazati njegov lik. zato se bom omejil le na nekatere aspekte ozi roma misli. Kdor bi se rad malo globje seznanil z njegovimi mislimi in preteklim življenjem, mn svetujem, da prebere njegovo zadnjo knjigo Moje steze»!
V spominu mi je ostal njegov rek: tčlovek je dolžan vse. kar le-

KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
NOGOMET
Breg - Muggesana 0:1
V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi v Dolini je Muggesana, ki igra v prvi kategoriji, premagala Breg z 1:0.
KOŠARKA
MLADINCI
«Plavim» zmaja za zeleno mizo?
BoT*- ifcrvfctoha *	‘153:124
BOR: Berdon 6, Pegan 14, Jančar 30, Marši 14, Marsich 20, Canoiani 38, Ražem 8, Bajc 12, Mesesnel 11.
Včeraj bi morali odigrati zaosta lo košarkarsko tekmo mladinskega prvenstva. Toda po spletu čudnih okoliščin je vse ostalo le pri prijateljski tekmi. Sodnik je namreč zamudil, ko pa je prišel se je Ser-volana uprla, da bi odigrala uradno tekmo. Tako imajo borovci nekaj možnosti, da si pri zeleni mizici pridobijo še dve važni prvenstveni točki.
Preidimo pa kar k prijateljski tekmi. «PlaVi» niso preveč dobro začeli in škedenjci so se jim enakovredno upirali. Ko pa so naši
ailtllllllimilltllimilMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllUlllllllltllllllllllHIIIIIIHIIIIIIIttllllllUIIMIItlIMMH
SMUČARSKI TEK'
irO BOŽIČEVEM MEMORIALU
Tekmovala SK De vin s Pokljuke v Ovčjo vas
Nasi predstavniki imajo danes možnost, da sc izkažejo
Pa zadovoljivem nastopu mlajših mladincev SK Devir. na Rožičevem memorialu, ki je bil v nedeljo, 24. t.m., v Ratečah, so se naši smučarji preselili na Pokljuko na enotedenski trening. Kot nam od tam poročajo, so proge idealne za pri rave in tudi vreme jim je naklonjeno. Tekači bodo danes trening prekinili in se bodo preselili v Ovčjo vas, kjer jih čaka pomembno tekmovanje za trofejo «Bon-Pas».
Tokrat od naših fantov lahko pričakujemo dobre rezultate in tudi dobre uvrstitve Največ možnosti pa ima.io starejša pionirka Roberta Sardoč, starejša pionirja Alek sander Sosič in Elio lori ter mlaj-
Posnetek z Adriinega cikiokrosa
ši mladinec Gianni Legiša.
Tekmovanje se bo pričelo ob 9.30 in takoj po tekmovanju se bodo tekači vrnili na Pokljuko, kjer jih čaka v večernih urah nočni tek ob svetlobi bakel. Tega teka se bodo seveda udeležili bolj rekreativne kot tekmovalno, saj ni mogoče o-praviti dve zahtevnih tekmovanj v tako kratkem presledku. Naslednjega dne. to je 31., se bodo pa vsi vrnili domov, se malo odpočili, nato pa spet pričeli s pripravam: za bodoča tekmovanja, ki jih je kar precej.
Predvsem bi radi opozorili, da se 6. januarja začenja smučarski te čaj v Ovčji vasi. Organizator sporoča, da zaradi številnega povpraševanja je najel še en avtobus ir. da razpolaga s še nekaj prostimi sedeži.
Morebitni interesenti naj se obrnejo do odbornikov.
F. Š.
NA MEDNARODNEM MLADINSKEM PRVENSTVU
Bruno Oresar v finalu
FORT WASHINGTON - Jugoslovanski predstavnik Bruno Oresar se je na mednarodnem mladinskem teniškem prvenstvu uvrstil v finale, kjer se bo srečal z Romunom Min-heom Nastasejem, nečakom znanega teniškega igralca Ilie Nastase-ja. Romunski mladinec se je v finale uvrstil na račun Italijana i Antonia Padovanija, katerega je 1 premagal > 6:7, 6:2, 7:5.
Domovci še vedno prvi na lestvici
V minulem kolu so premagali Edcro - Prihodnjič 6.1.
Hvaličevi varovanci nadaljujejo v promocijskem prvenstvu svojo zmagovito pot. V minulem kolu so slavili proti močni ekipi Edere iz Gorice, ki je ena izmed najmočnejših moštev v goriški skupini. Zmaga ni bila sicer prepričljiva, saj so domovci zmagali le s točko prednosti. Treba pa je omeniti, da so zadnjih desetih minutah srečanja po izredno negotovem prvem polčasu nadoknadili kar 23 točk z izredno požrtvovalno igro. Po tej, četrti zaporedni zmagi so naši fantje na vrhu lestvice skupno s Pagnos-sinom.
V tem kolu ni prišlo do velikih presenečenj, saj Pagnossin je visoko premagal šibko moštvo Erbasol, Mobilcasa ni ^odigrala srečama proti Arte B zaLadi žlftiega vreBAifa. V izredno zanimivem srečanju pa je Arte A prepričljivo premagal Caso del Carrozziere, ki je pred začetkom prvenstva veljala za favorita številka ena skupno z Albo Mobilcasa.
IZIDI 4. KOLA
sa edini prvi favorit za končno najvišje mesto in prestop v D ligo.
DOMOVI STRELCI Semolič 67, Dornik 66, Blažič 63, Visintin 56, Klanjšček 34, Čubej 12, Kont in Prinčič 10, Sancin in Ter-čič 2.
M. Č.
Turnir v Parizu
PARIZ — Na moškem mednarodnem turnirju v Parizu so ZDA premagale SZ s 74:71, medtem ko je ČSSR odpravila Francijo z 80:78.
pega in dobrega ve, izročati naprej mladim.» To prepričanje ga je vedno spremljalo, ko smo se taborniki Rodu Modrega vala z njim srečali. Imeli smo srečo, da smo se večkrat z njim pogovarjali: naj omenim le tri tabore v Bohinju v letih 1967. 1971 in letos 1979. Kot izredno veliko čast pa si lahko taborniki RMV štejemo, da se je o naši organizaciji vedno izredno pohvalno izražal. Še zadnjič, ko smo mu čestitali ob visokem življenjskem jubilejji je rekel: Modri val, vzorna taborniška enota*.' Mislim, da to njegovo trditev lahko cenimo kot veliko priznanje in še posebno moralno vrednoto.
če bi ga vprašali, katero področje zanimanja je v njegovem življenju na prvem mestu — bi sigurno odgovoril: «Predvsem sem pedagog*. Kunaver je pedagog iz prepričanja in ne pedagog po poklicu.
Nekoč ga je dr. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije. vprašal, čemu je bolj vdan — planinam ali taborništvu. Sam Kunaver pravi: Morda mi je Potočnik odgovor celo malo zameril. Odgovor je zame zelo lahek. Ker sem predvsem pedagog, izrabljam tista sredstva, ki vzgajajo mladega človeka. S skavtizmom in nato s taborništvom sem vzgojil mnogo dobrih alpinistov, med njimi tudi himalajce (njegov sin je Aleš Kunaver, ki je vodil več jugoslovanskih odprav v Himalajo)! Sicer pa taborništvo vzgaja ljubezen do narave in kaj niso najiepši del narave planine? Planinstvo kar črpa iz taborništva. Taborniki so tihi in skromni, in ker so skromni tudi niso maškare kot nekateri planinci. ki so polni klobukov, značk in na žalost alkohola. Ne motijo me množice. Moti me nemir, ki ga povzročajo. Zakaj se ne vedejo kot na koncertu, zakaj ne bi bili tudi v hribih dostojni, tihi. snažni — zakaj na koncertu ne odmetavajo konzerv. V naravo ne spadajo pločevina. papir in plastika. No, da ne bo pomote. Moje pedagoško delo je bilo velika propaganda za pristop množic v gore. Na drugi strani sem se trudil vcepiti mladim v zavest, da imajo kraj na svetu, kamor se lahko zatečejo v težkih časih in kjer bodo zadovoljni.*
Milan Pahor
Erbasol - Pagnossin	57:120
Edera - Dom	73: 74
Arte A - Časa del C.	76: 70
Mobilcasa - Arte B	n.o.
POM - Goriziana	89: 99
Sagrado - Begliano	72: 80
LESTVICA
Dom in Pagnossin 8, Mobilcasa, Edera, Arte A, Goriziana in Be-gliano 4, Časa del Carroziere in Pom 2, Sagrado, Erbasol in Arte B 0. (Arte A, Goriziana, Begliano, Pom, Sagrado in Arte B po tekmo manj, Mobilcasa po 2 tekmi manj).
PRIHODNJE KOLO
Pagnossin - Mobilcasa, Dom - Pom, Časa del Carrozziere - Erbasol, Arte B - Arte A, Begliano - Edera, Goriziana - Sagrado.
V	prihodnjem kolu, ki bo januarja, bodo Hlaličevi varovanci igrali proti Po-mu iz Tržiča. Srečanje ne bo prav lahko, toda menimo, da z dobro igro domovcem zmaga ne bi smela uiti. Srečanje bo na sporedu v nedeljo, 6. januarja, v telovadnici na Rojcah, s pričetkom ob 11. uri.
V	tem kolu bo tudi na sporedu izredno zanimivo srečanje med Pa-gnossinom in Albo Mobilcasa, ki sta še vedno neporaženi. Zmaga Pa-gnossina bi nedvomno koristila našim fantom, saj je sedaj Mobilca-
DOMAČI ŠPORT
VAM
PREDSTAVI
DANES
NEDELJA, 30. decembra 1979
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA (člani)
10.30	v Repnu Kras • Rosandra
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI TURNIR
9.00 v Križu
Nastopajo: Scnigallia, Ljubljana in Mladina
SMUČARSKI TEK
«TROFEJA BON-PAS*
9.30	v Ovčji vasi
Nastopa tudi SK Devin
Novoletna nabiralna akcija ŠK Kras
V teh dneh je po vseh vaseh zgoniške in repentabrske občine v polnem (eku novoletna nabiralna akcija ŠK Kras, da si nekoliko opomore društvena blagajna in se tako omogoči nemoten potek športne dejavnosti
Ob tej priložnosti odbornik' tudi raznašajo po vseh družinah drugo številko periodičnega glasila »Glas ŠK Kras*, ki ie izšlo na desetih straneh dne 27. decembra. Odbor društva obvešča vse tiste člane in prijatelje ŠK Kras. ki bivajo izven zgoniške oziroma repentabrske ob čine in bi radi prispevali k nabirki. naj se obrnejo na katerega izmed odbornikov društva, (bs)
OBVESTILA
ZSŠDI
obvešča, da se bo v torek, 9. januarja 1980, nadaljeval plavalni tečaj v Lipici.
# * •
Športna šola obvešča, da se redno nadaljuje vadba malčkov, starih dve in tri leta, ki telovadijo skupno s starši in sicer na stadionu «1. maj* ob sredab In petkih od 16. do 17. ure.
ŠD Sokol
javlja naslednje urnike treningov v nabrežinski telovadnici: OTROŠKA TELOVADBA: sreda 15.00	16.30 (prva skupina), četr-
tek 15.00 - 16.30 (druga skupina).
KOŠARKA: ponedeljek In petek 15.00 - 18.00.
ODBOJKA začetnice: torek 15.00 • 16.30.
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
RAZPIS NAMIZNOTENIŠKEGA «PING-P0NG 80»
1.	NAZTV TEKMOVANJA: P ING PON G ‘80;
2.	ORGANIZATOR:	Združenje slovenskih športnih društev v
Italiji —■ Namiznoteniška komisija;
3.	NAMEN TEKMOVANJA: popularizirati to športno panogo in jo
vključiti med širše plasti naših športnikov, obenem pa obuditi med bivšimi aktivnimi športniki veselje do telesnokultur-nega udejstvovanja;
4.	NASTOPAJOČE EKIPE: po eno ali več ekip lahko prijavijo:
a)	slovenska športna društva:
b)	slovenske organizacije in druga združenja;
c)	slovenske rekreacijske skupine; č) slovenska podjetja;
d)	priložnostne slovenske področne skupine.
Vsaka skupina mora navesti svoj tekmovalni prostor;
5.	NASTOPAJOČI IGRALCI:
a)	vsi nastopajoči igralci lahko nastopajo le za eno ekipo;
b)	v primeru, da je neki igralec sicer bil na spisku določene ekipe, vendar še ni stopil na igrišče med igro, lahko še vedno prestopi v vrste druge ekipe;
c)	igralci se morajo predstaviti na tekmovanje v športnih dresih;
č) pravico do nastopa imajo igralci, ki niso vpisani za sezono 1979/80 v tekmovalni sektor FITET (italijanska namiznoteniška zveza);
d)	v vsaki ekipi pa lahko nastopa po en igralec, ki je včlanjen v rekreacijski sektor FITET;
6.	TEKMOVANJE:
a)	bo potekalo v ekipnih konkurencah: moški in ženske;
b)	sistem tekmovanja je sivagtling (3 tekmovalci); treba je odigrati vseh 9 srečanj ne glede na dejstvo, da si je ekipa s peto zmago že zagotovila dvoboj;
c)	tekmovanje se bo odvijalo v večernih urah;
7.	RAZPORED TEKEM: o podrobnosti v zvezi z razporedom te-
kem, urniki, igrišči, porazdelitvi po tekmovalnih skupinah tn podobno se bodo predstavniki vseh prijavljenih ekip dogovorili na skupnem sestanku, ki bo naknadno javljen;
8.	VPISOVANJE: ekipe se morajo prijaviti nepreklicno do 10. ja-
marja 1980 na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 — tel. 767-304;
Ob vpisu morajo vse ekipe predstaviti seznam nastopajočih, ki se ga med potekom prvenstva ne more več spremeniti;
9.	VPISNINA: za vsako ekipo znaša 6.000 lir;
10.	PRAVILA: veljavna so pravila FITET, razen če ni ali ne bo
organizator drugače določil po svoji uvidevnosti. Organizator rešuje sporna vprašanja in si pridržuje pravico, da spremeni pravila tega razpisa. Ob prizivu je treba vplačati 10.000 lir kavcije, ki se v primeru zavrnitve ne vrača;
11.	POŠKODBE: organizator si ne prevzame odgovornosti za mo-
rebitne poškodbe, ki bi jih tekmovalci utrpeli pred, med ali po tekmovanju;
12.	NAGRADE: organizator bo na ftodlagi števila prijavljenih ekip
primerno nagradil zmagovalce.

SREČNO
NOVO
LETO

:mam
mm
v!
v!
v!
I
j:;;
I
V:
I
|
v!
v.
v!
ijij
i
i
34133 TRST
Ul. Rismondo 9 Tel. 761-884 - 761-819

Ekskluzivna glavna zaloga:
ROGAŠKA mineralna voda - vrelec - DONAT RADENSKA mineralna voda KRAŠKI PRŠUT
PODJETJE
«TRANS-TRST»
Import - Export
TRST, Lesno pristanišče
Tel. 820-460 - Telex: 460-405 TRANSTI
želi vsem mnogo uspehov v novem letu
PIVO PUNTIGAM in REININGHAUS - GRAZ - AUSTRIA/:
<B
OSVE2UJOCE PIJAČE APPIA SADNI SOKOVI FRUCTAL MINERALNA VODA in PIJAČE PLOSE

— VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO r- KMETIJSKI STROJI VSEH VRST
KMETIJSKA ZADRUGA - Trst
i o. j.
SEDE2:
TRST, Ul Foscolo 1 Tel. 794-386
POSLOVALNICI:
TRST, Ul Flavia 62 Tel. 812-397 MILJE, Trg Curiel 3 Tel 272-494 (pri avtobusni postaji)
I
I
Potovalni urad AURORA
VOSCI
SREČNO
NOVO LETO
I
%
Si
%
:$
I
vi
S
AGRARIA
SV. IVAN
Ul. S. Cilino 42 Tel. 51-044
VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO
I
I
ii
|
•!;!
1
1
|
vi
1
1
ADRIAIMPEX
D. D.
UVOZ - IZVOZ	ZASTOPSTVA
UL. GEPPA 9/111 — TEL. 68-802, 64-489
TRST
vošči uspešno novo leto 1980
SERVIS
POOBLAŠČENA
DELAVNICA
ELEKTROAVTO
ESC0RT
TRIESTE
Via S. Francesco 58 Telefon 761-227
vošči klientom in prijateljem srečno novo leto
mmsmtk
m&mmA
UPRAVA IN SKLADIŠČE: Industrijska cona Terza Trasversale Est Tel. 817-325
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TISKARNA
4
1
S. P. A.
g ra pha rt
STUPAR VINICIO
TRST
Ul Rossetti 14 Tel. 772-151
zeli srečno novo leto
Trst, Ul. F. Filsi 10 telefonska centrala 61446 - 68881, menjalni urad 68727
vošči srečno novo leto
i
KROJACNICA	1	ELEKTROMEHANICNA
DELAVNICA
MOZETIČ
TRST
Trg Garibaldi 11 Tel 790-280
KROJAŠKI SALON
S. KOŠUTA
TRST
Drev. D’Annunzio 11 Tel. 795-498
iS
I
I
S
S:
%
vi
vJ
iš
iii:
"I"
Si
I
Si
|
I
iii:
|ancia
aVjittobianchi
Stel la
1 4 J
- di FURLAN & STELLA TRST
Ul. Cologna 4 — tel. 744-694
AVTOMEHANIČNA DELAVNICA
Leandro Coretti
I
1
1
I
FRIULEXPORT
s. n. c.
TRST
Ul Sette Fontane 97 Tel. 733-249
Uvoz - izvoz - tranzit
Sedež v VIDMU:
Ul. Adige 27-7 - tel. (0432) 205-555 Filiala v TRSTU:
Ul. G. Verga 44 - tel. (040) 574-243

TVRDKA
Rag. Luciano Fabian
Import - Export
TRST, Ul. Ronco 7 Tel. 728-267
(ffi	
	SJ)
MERCANTILE
S. r. I.
UVOZ - IZVOZ
Ul. Torrebianca 18 — TRST — tel. 64-744 - 60-691
URARNA
ZLATARNA
I h\
‘r ,fi •(
liDCor
Velika
izbira 14- in 18-karatnega zlatega nakita, kakor tudi 22-karatno zlato za zobe
LUXOR - TRST - Ul. Valdirivo 36/a - tel. 61-305
MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM
Stojan Udovič
Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije
TRST
Trg Ponterosso 4
in P.zza Vecchia 2 — tel. 62-573
Edoardo Furlani
s. n. c.
AGRARIA
KMETIJSn
STROJI
TRST — Ul. Milano 18, 25 — Tel. 62-200
|
I
1
I

IMPORT - EXPORT
TECHNA
TRST, Ul. Ghega 2 — tel. 64-535 Telex: 460517 TECHNA I
opravlja vsakovrstne uvozne in izvozne operacije
Vsem srečno in uspešno novo leto
iii:
š:
Telegram: TRAD - TRST Telex: TRADEX 460187 CC. Trieste: 60217 M/851624
TRST Ul. Cicerone 8 - 10 Tel. 68-812 30-336 69-489
R
—	Posamezni stroji in kompletne avtomatske linije za proizvodnjo pohištva in za lesno industrijo na splošno
—	Lakirnice, sušilni kanali, naprave za ogrevanje, ventilacijo itd.
—	Rezervni deli

S a r I
1
wmi
mmt
tmitm
Agraria
Silvano Močilnik
VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO
STROJI VSEH VRST
TRST — Ul. Udine 18 — Telefon 418-878
URARNA IN ZLATARNA
KARLO MIKOLJ
TRST
Čampo S. Giacomo 3 Tel. 795-881
TRGOVINA JESTVIN
RESINOVIČ
najemnik
GIANNI TAUCER
TRST, Trg V Giotti 8 Tel. 761-948
I
K
s
Si
1
m
:s
i
M5«
i
REŠIM
ZASTOPSTVA
UVOZ-IZVOZ
34133 TRST Ulica Cicerone 8 Telefon: 61-241. 61478 34100 — TRST — CP. 101
1
Vošči uspešno in srečno novo leto
s
j:j:
S
S
I
:*
:•:!
Jakob Vatovec nasl.
SNC
IZVA2AMO PO CELI EVROPI Vsem srečno in uspešno novo leto
TRST
Ul. Machiavelli 28 Tel. 69-076 - 69-077
!Š
•I
GRADBENO PODJETJE
PETRA
1
I
TRST - Ul. Carducci 8 - Tel. 732681


Darovi in prispevki
Primorski dnevnik daruje 100 tisoč lir za Dijaško matico.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KOLONKOVCU, V SKEDNJU IN PRI SV. ANI Namesto cvetja na grob Andreja Udoviča daruje družina Božič 10 tisoč lir.
V	spomin na Andreja Udoviča daruje Mira Šuman 5.000 lir.
V	spomin na Andreja Udoviča darujeta družini Kodrič in šiškovič
20.000	lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU
V	spomin Frančiške Puntar daruje pekarna Malalan 10.C00 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH
V	počastitev spomina Zore Čok daruje družina Susič 20.000 lir.
V	spomin na Zoro Čok in Antona Kalca darujeta Kati in Jože Garup
5.000	lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Adolf Sedmak (Skoltin) Križ 10 tisoč lir.
ZA SKLAD ALBINA BUBNIČA
V	spomin na Andreja Udoviča darujejo uslužbenci ZTT ter kolektiv Primorskega dnevnika 198.000 lir.
V	počastitev ; 'omina Andreja Udoviča daruje Silvana Maialan 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Andreja Udoviča daruje Mili Berginc 3.000 lir.
ZA OSNOVNO SOLO K. D. KAJUH
V	GROPADI
Namesto cvetja na grob Milene Kalc darujeta Marija Rojc in Jožefa Kalc 10.000 lir.
ZA OSNOVNO SOLO PRIMOŽ TRUBAR
V	BAZOVICI
Dino Stopar daruje 10.000 lir.
ZA OSNOVNO ŠOLO F. MILČINSKI 'TA KATIN ARI Ob izrazu sožalja Justini Petkovšek ob izgubi drage mame darujejo Svetka Čok in družina Donati 10 tisoč lig.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU RIBIČIČU Podjetje Tethna daruje 20.000 lir, družina Debellis 1C.000 družina Stop-per 20.000 in izkupiček ob božičnici o-snovne šole Josip Ribičič 122.000 Ur.
Splošna oprema Koršič daruje 25 tisoč lir.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
V	počastitev spomina Klementine Sancin daruje Modra Rinzner 5 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Milene Kalc daruje družina Mužina (Gro-pada 19) 5.000 lir.	^
Namesto cvetja na grfefeA tori Čok darujeta Armida in Damčf-z družinama 20.000 lir.
V	spomin na Zoro Čok in Antona Kalca darujeta Kati in Jože Garup
5.000	lir.
V	spomin na drago teto Zoro Čok darujeta Milica in Andrej Cok 10 tisoč lir.
V	spomin na drago teto Zoro Čok darujejo Pina, Egon in Igor Fabian
30.000	lir.
V	spomin na drago teto Zoro Čok darujejo Karla, Mira in Julija Golob 20.000 lir.
Namesto novoletnih voščil daruje PD France Prešeren 20.000 lir.
Ob priložnosti skupne večerje darujejo pevci PD Prešeren bi.500 lir.
V	spomin na svoje drage daruje Olivija Legiša 10.000 lir.
Tržaška speleološka skupina daruje 43.000 lir.
V	spomin na Umberta Manzettija daruje Karmela Milkovič 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Karla Miliča daruje Milica Bodin 10.000 lir.
Anica Ferluga daruje 10.000 lir.
Družina Ozbic - Brce daruje 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Milene Kalc darujeta Jožefa Kalc in Marija Pregare 10.000 lir.
ZA KULTURNI DOM
PROSEK - KONTOVEL
V	spomin na Francko Puntar daruje družina Srečka Sedmaka 10 tisoč lir.
Ob vrnitvi posojila darujejo družina Romana Miliča 100.000, Anica in Srečko Orel 100.000, Marija škerla-vaj 100.000 in Dino Daneu 100.000 lir.
V	zahvalo Društveni gostilni na Proseku daruje Marija 30.000 lir.
« « •
Matilda Kermac daruje 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Lucijo Bizjak por. Jurkič daruje Matilda Kermac 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Toneta Kalca daruje družina Ličen 10.000 lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob Zore Čok darujeta družini Ličen in Cherubini
10.000	lir za SPD Tabor in 10.000 lir za cerkev sv. Jerneja.
V	počastitev spomina Antona Kalca darujejo Pavla in Živa Gruden 10.000 lir in Zmaga Malalan 5.000 lir za SPD Tabor.
V	počastitev spomina gospe Zore Čok darujeta Zmaga Malalan in Pavla Gruden 10.000 lir za SPD Tabor.
V	počastitev spomina Toneta Kalca darujeta Miranda in Atilij Kralj 10.000 lir za dramsko skupino SPD Tabor.
V	počastitev spomina Zore Čok darujeta Miranda in Atilij Kralj 10 tisoč lir za SPD Tabor.
BERITE
REVIJO
V, počastitev spomina Toneta Kalca daruje družina Komolec 5.000 lir za SPD Tabor.
V	počastitev spomina brata Toneta Kalca in prijateljice Zore Čok darujeta Lucija in Seraf Hrovatin
25.000	lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob predrage tete Zore Čok darujeta Zorka in MirkQ čok 10.000 lir za PD Lonjer-Katinara in 10.000 lir za ŠD Adria.
V	spomin na Zoro Čok in Toneta Kalca darujeta Anica in Ivo Gorkič
10.000	lir za PD Tabor.
V	spomin na Lucijo Bizjak daruje Amalija Kjuder 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Zoro Čok in Toneta Kalca darujeta Minka in Drago Pahor 20.000 lir za SPD Tabor.
V	spomin na tovarišico Zoro Čok daruje Justina Daneu 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Toneta Kalca in Zore Čok daruje družina Gori
10.000	lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob Zore Čok
daruje Franc Berginc 20.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Zore Čok in Toneta Kalca daruje Silvana Malalan 20.000 lir za SPD Tabor.
V	spomin na Justino Vidmar vd. Ferfolja darujeta Marija Legiša in sin Mirko 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto božičnih in novoletnih voščil darujeta Anica in Ivan Ciani
15.000	lir za klasični licej F. Prešeren.
V	počastitev ob 10. obletnici smrti dr. Jožeta Dekleve daruje družina Dekleva 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto novoletnih voščil sorodnikom in znancem daruje družina Grgič (Bazovica 13) 5.000 za PD Lipa.
Za kriško glasilo Skdanc darujejo Avgust Rukin 5.000 lir, Valerija Sul-čič 5.000, Gabrijela Kosmač 3.000 in Sonja Bandel-Sirk 5.000 lir.
V	počastitev spomina dragih staršev Marije in Josipa Baruta ob obletnici njune smrti darujeta hčeri
20.000	lir za Dijaško matico.
Kristina Mahnič daruje 2.000 lir
za pevski zbor Valentin Vodnik.
V	počastitev spomina Antona Kaira darujejo njegovi zvesti prijatelji 50.000 lir za PD Tabor (Opčine) in 50.000 lir za pevski zbor Tabor.
Namesto cvetja na grob Antona Kalca daruje Ubald Vrabec 20.000 lir za PD Tabor.
Miro Mozetič daruje 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetia na grob Antona Čuka darujeta Gizela Čuk 3.000 lir in Santa (Trebče) 3.000 lir za pevski zbor Primorec.
Zdenka in Kosenka darujeta 10.000 lir za PD Primorec.
Namesto cvetja na grob Mjlene Kalc daruje družina Mužina (Gro-pada 19) 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Zore Čok darujeta Armida in Danči z družiti a mfPl 0.000 lir za SPD Tabor,
p^č%£tit$v spomina Zore čok is' Toneta Kalca darujeta Mara in ^NevIrTerjančič 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Zore Čok in Toneta Kalca darujeta Nada in Lidija Kapun 20.000 lir za SPD Tabor.
V	spomin za Zoro Draščkovo daruje družina Kalc - Sosič (Opčine) 30.000 lir za SPD Tabor.
V	spomin na drago teto Zoro Čok daruje Tereza Čok 5.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na drago teto Zoro Čok darujeta Milica in Andrej Čok 10.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na drago teto Zoro Čok darujejo Karla, Mina in Julija Golob iO.OOO lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Andreja Udoviča dar»;eta Marija in Mario Magajna 10.000 lir za kriško glasilo Skdanc in 10.000 lir za PD V. Vodnik.
V	počastitev spomina Zore Čok in Antona Kalca darujeta Marija in Mario Magajna 10.000 lir za ŠD Polet.
Ob obletnici smrti staršev daruje Inči Pečar 10.000 lir za atletsko sekcijo ŠZ Bor.
Namesto novoletnih voščil daruje družina Jožeta Cesarja 10.000 lir za atletsko sekcijo ŠZ Bor.,
Namesto cvetja na grob Zore Čok daruje družina dr. Draga Gantarja
30.000	lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Terezke Škerlavaj daruje Marija Wilhelm : • Tenkačeva 5.000 lir za SPD Tabor.
V	počastitev spomina Toneta Kalca darujeta Justina in Anica Daneu
20.000	lir za SPD Tabor.
V	počastitev spomina Toneta Kalca in Zore Čok darujejo Stanka in Ivanka Hrovatin 20 000 lir in Ketty in Torči Sosič 10.000 lir za SPD Tabor.
V	počastitev spomina Toneta Kalca darujeta Saška Kosmina in Mila Sosič 10.000 lir za dramski odsek SPD Tabor.
V	spomin na Toneta Kalca in Zoro Čok daruje družina Kralj (Pa-driče 165) 5.000 lir za SPD Tabor.
V	počastitev spomina Zore Čok daruje družina Sušič 10.000 lir za SPD Tabor.
V	spomin na Zoro Čok in Antona Kalca darujeta Kati in Jože Garup
10.000	lir za SPD Tabor in 10.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Antona Kalca darujejo Ivanka Dolenc 10.000, Kominati vd. Hansi 10.000, Pepka Vidau 5.000 in Viktorija Berce 5.000 lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob Zore Čok darujeta Justina in Anica Daneu
20.000	lir za ŠD Polet.
V	spomin na Zoro Čok in Toneta Kalca darujeta Anica in Marčelo Malalan 20.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Toneta Kalca darujeta Guido in Dario 20.000 lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob Toneta Kalca in Zore Čok darujejo Pepi in Tončka 20.000 lir ter Lučo in Danica Daneu 10.000 lir za SPD Tabor.
V	spomin na Zoro Čok daruje družina Filipčič 10.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Frančiško Puntar darujeta Anica in Milko Bogateč 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Zdenka in Branko Saša darujeta
5.000	lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Francke
Puntar in Marije Škabar vd. Ukmar darujeta Savica in Ottavio 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	počastitev spomina Zore Čok daruje družina Sušič 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina brata Toneta Kalca in prijateljice Zore Čok daruje Pina Kalc 25.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Zore Dra-šček vd. Čok darujeta Alfonz in Mara Guštin 10.000 lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob Zore Dra-šček vd. Čok darujeta Marčelo in Jelka Taučer 20.000 lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob Andreja Udoviča daruje družina Božič 10.000 lir za PD F. Venturini - Domjo in 10.000 lir za PD J. Rapotec - Pre-beneg.
V	spomin na sestrično Marijo Ukmar darujeta Anica in Milko Bogateč 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Francke Puntar darujejo Savica Starc - Ci-bic 10.000 lir, Iva in Slavko Pirjevec 20.000 in Srečko Verša z družino 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Ladija Cibica darujeta Albina in Mario Verša 10.000 lir za ŠD Primorje.
Za PD F. Venturini - Domjo darujeta Danilo Jercog 10.000 lir in Zobin Genko 20.000 lir.
Družina Bloccari ob priliki praznovanja 80-letnice rojstva očeta Ninota daruje 20.000 lir za PD Lonjer - Katin ara.
Ob 10. obletnici smrti dragega moža Marija Daneva z Opčin darujejo žena Milka 10.000 lir ter Andrej. Aljoša in Aleš 5.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Vladija Cibica in Francko Puntar darujeta Juko in Vittoria Versa 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Milena in Milko Starc (Cilen) darujeta 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Za TPPZ darujejo podporni člani iz Bazovice: gostilna Leban 20.000, Andrej Ražen 4.000, Andrej Križman-čič 15.000. Rudolf Marc 20.000, Silvester Križmančič 15.000, Andrej Pečar
10.000,	Edvard Debenjak 5.000, Nevo Kovačič 5.000, Josip Grgič 6.000, Franc Križmančič 5.000, Ivan Dr-movšek 10.000, Anton Pečar 10.000, Radivoj čač 15.000, Josip Čufar 5.0C0, Vinko Križmančič 5.0"0, gostilna Danilo Šturman 10.000, Bruno Malalan
5.000,	Stanko Žagar 20.000 lir ter Darko Kobal z Opčin 10.000 lir.
Namesto novoletnih voščil darujeta Alma Reschitz in Marica Škabar
10.000	lir za Dijaško matico in 10.000 lir za Združenje bivših aktivistov iz Trsta.
Namesto cvetja na grob Justine Furlan darujeta Ivan Slavec (Dolina 121) 10.000 lir in Alojz Krmec (Dolina) 10.000 lir za PD Valentin Vodnik.	,
Namesto, cvetja na grob Karla Miliča darujeta Marta in Boriš Sintb-neta 10.000 ■MfTža ŠK Kras.
Za Godbeno društvo iz Nabrežine darujejo: Jože Fuks 10.000, Franco Družina 16.000, Stanko Caharija
2.000,	družina Dol jak 50.000, družina Marchesan 50.000, Albert Milanič
50.000	in Mirko Frančeškin 12.000 lir.
Za PD Kolonkovec darujejo: delikatesa Mayer 10.000 lir. udeleženo! seje Kmečke zveze 35.500, Giovanni Rolič 5.000. Kostantin Stančič 3.000, Bogdan Fabris 10.000, Marija Coloni
10.000,	Mila Cepak 5.000, Franko Fa-vento 10.000, Pina Čehovin 20.000, razni N.N. 100.000, Marija Coloni 10.000, N.N. 2.000 in Pina Lorenzi 5.000 lir.
Mali oglasi
PRODAM lancio fulvio rally 1,3S letnik 1970 - karoserija karambo-lirana (sprednji del), motor s komaj opravljenim servisom, športna kolesa, odlično ohranjena notranjost. Telefonirati na tel. št. 410-372.
GOSTILNA «A1 palombaro* nudi vsak dan razen ob sredah žabe, fondue, bourgognone, tatarski biftek divjačino in druge specialitete. Za rezervacije tel. 54-571.
PRODAM fotokamero POLAROID za 63.00C lir. Imam tudi lepe u-metniške fotografije, katere si lahko ogledate na stanovanju. Cene ugodne - novoletni popust! Bogomil Lilija, Bidovčeva 13/A, Koper.
OSMICO v Doberdobu je odprl Ar-naldo Jarc Kukuk. Toči domače črno in belo vino.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
tfiu
foto-kino (gj9
Ulica Buonarrnti ti (prečna Ul. Rossetti)
TRST	Telefon 77-29-86
telefon (040) 7946 72
DAJi.iVlo v najem mehanično delavnico v središču Nabrežine. Telefonirati v popoldanskih urah na tel. št. 200115.
NUMIZMATIKI pozor:	kupim 20
din letnik Vil kraljevine Jugoslavije (Aleksander) in 2 din letnik 1875 kneževine Srbije (Milan O-brenovič). Janko Ozbič, Ljubljanska 24, 66230 Postojna.
GOSPA sama išče osebo za družbo in majhno pomoč pri hišnem delu. Nudi sobo, hrar i in plačilo po dogovoru. Mnogo prostega časa. Telefonirati ' - tel. št. 816327.
PRODaM italijanski bakreni in ni-kljasti drobiž. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Drobiž-.
VELIKO IZBIRO vsakovrstnih stro jev za domačinstvo: hladilniki štedilniki peči, barvni televizorji radioaparati, avtoradio, nadome stni deli in drugo dobite po u godnih cenah v poznani trgovin JAKOB VATOVEC, Ul. Machia velli 28, Trst — Izvažamo po celi Evropi
NEODIPLOMIRAN rudarski inženir, prost vojaščine, s poznavanjem srbohrvaščine in angleščine, pripravljen potovati, išče zaposlitev. Tudi kratkotrajne konzulence. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «Rudarj>.
USLUŽBENEC z dobrim poznavanjem jugoslovanskega tržišča in dobave rezervnih delov išče u-strezno zaposlitev v sektorju uvoz-izvoz. Aktivno znanje angleškega, slovenskega in srbohrvaškega jezika ter pasivno znanje francoščine. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Gorica, Drevored 24 Maggio 1, pod šifro «Februar».
ROBERT Pipan Mavhinje — osmica se nadaljuje.
SEMENSKI krompir «Igor» prodam. Lavrič Stane, Dornice 2, Vodice nad Ljubljano.
POHIŠTVO «okras in kvaliteta* — stara spalnica prodam. Telefon (061) - 21-682.
SLOVENSKA zdravnica, samska, išče v r.ajem stanovanje tudi na Krasu. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Nujno».
Prinfifrnjh' su
DIJAŠKO MANCO
ZALOŽNIŠKO GKAFIČNO PODJETJE
PRIMORSKI
TISK
n. sol. o. — Koper
TOZD ZALOŽBA LIPA n.sub.o. TOZD TISKARNA JADRAN n.sub.o.
Skupne službe, TOZD Zakžbfr tifrfci, uredništvo'’ zalržbe: Muzejski trg T, tel.: 23-291 in 22-44'T‘f JbUritui lljdlfl “0| 15. maja 6/b, tel. 2ŽA83 - Biro servis, c. JLA, tel. 21-440 - TOZD Tiskarna Jadran Koper, Ul. 15. maja 6, tel.: 23-191 in 23-162 — TOZD Propaganda Koper, Koper, Dolga reber 23/a, tel.: 24-227
TOZD TISKARNA JADRAN s klasičnim in offset tiskom ter knjigoveznico in lakirnico — SE PRIPOROČA!
Založba lipa priporoča svoje publikacije, ki govorijo o Primorski ali so jih napisali primorski ustvarjalci:
Slovensko morje in zaledje — zbornik, ki raziskuje povezave Slovencev z morjem skozi zgodovino in danes;
Primorska srečanja — revija za družboslovje, gospodarstvo in kulturo;
Delo spomini srečanja — knjiga, ki prikazuje delo dr. Jože Vilfana:
Med dvema domovinama — izbor iz proze Ane Praček - Krasne; Po sledeh divjadi — najnovejše delo Tomaža Šalamuna; Jakobove sanje — najnovejši roman Pavleta Zidarja;
Onstran — fantastične pripovedi Marjana Tomšiča.

i
1
k

ISTRA BENI
KOPER
Cenjene strankp obvpščamo, da smo odprli
nov bpneinski sprris pri mojnpm prphodu
REPENTABOR
VAŽNO SPOROČILO
Podjetje CREMCAFFE PRIMA ROVISA, ki oskrbuje svoje odjemalce z najbolj kakovostno kavo po izredno ugodnih cenah, v prid potrošnika in proti draginji ter stalnemu povišanju cen
SE OBVEŽE, DA BO VSAJ DO 15. JANUARJA
obdržalo dosedanje cene za vsako skodelico kave (180 lir) ter vseh svojih kavnih zmesi

PRIMO ROVIS
ZA PRAVE LJUBITELJE KAVE
Potrošniki, podprite to hvalevredno pobudo tako, da pri nakupovanju izberete kavne zmesi CREMCAFFŽ, ki so v prodaji v trgovini na Trgu Goldoni št. 10, ter v drugih trgovinah in veletrgovinah.
TRAKTOR GOSENIČAR od 35,50 in 70 KM
itina
Zastopnik za TRST in GORICO Podjetje
FURLANI EDOARDO
»5» n. c*
Ulica Milano 25
Informacije: telef. 62200 • 65383
v : .'J*
.. • •
-C
^ M
timav
SOZD TIMAV Sežana
PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE — n. sol. o.
SEŽANA, PARTIZANSKA CESTA 50
DO AGRARIA
Koper
DO HOTEL in GOSTINSTVO
Sežana
*
V liri id 3A l/lAjitU-t ib M
ettport - Import, Sežana
DO KRAS
mesnopredelovalna industrija, Sežana
DO PRESKRBA
trgovina drobno - debelo, Koper
DO SOČA
trgovsko podjetje, Koper
GIF GRADIS Ljubljana
TOZD Gradbena enota Koper
KOPER
Obrtniška ulica 15
VSEM BRALCEM PRIMORSKEGA DNEVNIKA IN POSLOVNIM PARTNERJEM SREČNO 1980

Centro Raccolta Valute
MENJALNICA
TRST
Telef. 37-344 Ul. Dante 6
62-475
1
ijij
|

MENJALNICA
CAMBIOVALUTE
di Bruno Giubbani
Neprekinjen urnik od 8. do 17. ure
TRST — Trg Ponterosso — tel. (040) 60-308
J-
i
::::
I
1
I
!
MIZARSKA DELAVNICA
MILAN KOVAČIČ
TRST
Ul. Cunicoli 13 Tel. 726-212
MOŠKA OBLAČILA IN SRAJCE
ELEKTROAVTO DELAVNICA
ROJC - ROICI
TRST — Ulica Giulia 28 Tel. 568-907
ZLATARNA
PRISCO
TRST
Ul. S. Spirldione 4, tel. 64-912 C.po S. Giacomo 3, tel. 790-664 Ul. Caprin 12, tel. 794-818
SPLENDENTE
ŠKERLJ
TRST — Ul. Filzi 5/A
GAREL
tel. 68-374
Zastopnica
TzTmm
I
ši
1
-!;!>
I
I
I
S:
I
I

immerricnzer
lile.
ELEGANTNA OBUTEV
dl Mario Cescutti succ.
Korzo Italia 10 - tel. 65-840
GOSTILNA
|
|
|
jŠ
I
Iv
S;
v.
;I;I
::::
'•I;
GELMO
LUČE E TECNICA
LESTENCI
TRST - Ul. Orioni 8 (P.zza Garibaldi)
Ul. della Guardia 1 Ul. S. Marco 4
ČASA DEL CANE
TRST
Str. di Fiume 412 (Katinara) Tel. 910-74S
Ul. Valdlrivo 24 Tel. 60-191

CERAMICHE
ČASA
Ul P. R. Gambini 4/2 TRST - tel. 764-385
1
|
|
|
|
s
::::
ii
.v
££
ZALOGA VINA IN LIKERJEV
FERLUGA PETER-ROMAN
Tel. 790-758
Ul. della Fabbrica 4
iš
|
I
!š
I
|
CVETLIČARNA
SAVINA
$:
I
TRST — Ul. delllstria 10 Tel. 755-590
Srečno novo leto
I	I
:■!	g
l	i
•M	v.
s
jš
OBLAČILA — ŠPORTNA OPREMA
RIGUTTI
veste tutti...
Ul. Mazzini 43 Tel. 65-642
CAMICERIA
TRST — Ul. Ponziana 5 — telefon 744-237 Via dellMstria 13
PEKARNA
BOTTERI
MOŠKA OBLAČILA
S
I
1
•Š
TORBICE
Corso Italia 8 — tel. 36-009 £j
I
-----------------------------------r
Ši
I
JERJAN
TRST
Ul. dellMstria 16
1
I
tel. 790-237
l
JioVbtC
SPLOSNA OPREMA KORŠIČ
vošči vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
vesele božične praznike
TRST. Ul. S. Cilino 38	Tel. 54-390
ZALOGA VINA IN LIKERJEV
Miran Kuret
TRST — Riva Gulli 1/E Tel. 762-286
GOSTILNA
OSTROUŠKA
TRST — Ulica S. Nicolč 1 Tel. 61-349
PRA2ILNICA KAVE IN PRODAJALNA NA DROBNO
S
SAMOPOSTREŽBA
ANITA
Franc Mužina
Umberto Ghez
TRST — Ul. Tel. 794-592
Orioni 1
I
I
?:
Ul. Ponziana 30/b Tel. 724-333
Lonjerska cesta 168 Tel. 54-388
PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
iiii
S
Ii
LINOSPRINT
I
BAR - JESTVINE
D. ŠVAB
vsem srečno 1980
TRST
Ul. Piemonte dMstria 1/B Tel. 816-303
Lorenzi (Lavrenčič)
SONJA in ZVONKO
LONJER 330 — tel. 910-047

VOŠČI
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
1
I
TRGOVINA ČEVLJEV
ALTAMOM
TRST — Ulica G. Gallina 3 Tel. 31-822
I
J
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA IN KURIVA
Karlo Čok
LONJER 236 — tel. 910-124
I
I
liji
|
1
|
Ijij
j
T
i
iiii
i-::
I
ši
I
!
I
■I
vi
vi
$:
iiii
¥:
ši
KRANJSKE KLOBASE IN KRAŠKI TERAN V
Bifeju Tomažič
TRST — Ul. Cassa di Risparmio 3 Tel. 35-301
GOSTILNA
DA FRANZ
Ul. Gambini 7 — tel. 727-294
Specialiteta: italijanska in mednarodna vina
BRATJE
FONDA
•M	Iv
*	%	I
.v
MENJALNICA
Pooblaščena od zavoda Banca dMtalia
Ulica Genova 14 Tel. 34-095
:Š
M*
!
:i:i
SADJE
IN ZELENJAVA
GRUDINA
CELESTINA
Lonjerska cesta 177
I
I
v.
!
i
i
i
"S m#:W:¥;W££:::S:W££££:W£::££:^^
SMALL abLgliamento
jRST — Ul. Imbriani 12 Tel. 62-206
SEBOFLEX
FOTO KINO MATERIAL
I
S
|
I
%
I
!
I
GEI
1
Ši
MENJALNICA
URAD ZA TURISTIČNE INFORMACIJE
TRST
Molo Audace 1 - Piazza Goldoni 4 Tel. 768-857
di FRANCO ŽAGO
1
i:?
I
Ši
n
i
£
I
KRZNA
Pellicceria Cervo
TKANINE
SRAJCE
PLETENINE
JEANSERIA
GRADBENI MATERIAL. SANITARNI MATERIAL in KERAMIČNE PLOSCICE
Ul. di Servola 129 — tel. 816-302 Ul. Flavia 66	— tel. 812-396
AVTOKAROSERIJA
PEŠCE-ŽERJAL
Ul. Carlo Errera (Industrijska cona) Tel. 826-759
vošči cenjenim klientom srečno novo leto
CVETLIČARNA
«Riviera fiorita»
FLEUROP - INTERFLORA
TRST — Ul. dellMstria 19 Tel. 795-052
TRGOVINA ČEVLJEV
TRST
Ul. Mazzini 51/B
Tel. (040) 733-361 - 420-154
ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
V.le XX Settembre 16/111 — tel. 796-301
š;
TRST
Trg Stare mitnice 6 Tel. 90-730
VEGLIA
iŠ
I
Čampo S. Giacomo 9 Tel. 727-306

TRI LETA IN POL PO KATASTROFALNEM POTRESU
V Benečiji se dejansko še ni začela konkretna obnova prizadetih področij
Razgovor s predsednikom Odbora za obnovo in pomoč Beneški Sloveniji Dinom Del Medicom
Minila so skoraj tri leta in pol od kar je katastrofalen potres 6. maja 1976 opustošil Furlanijo in Beneško Slovenijo: tisoč mrtvih in nad 60.000 ljudi brez strehe, že same te številke dajejo dovolj zgovorno sliko o razsežnosti tragedije, ki je prizadela našo deželo in to v njenem gospodarsko najšibkejšem delu, ki je najbolj krvavel zaradi emigracije. Takoj po potresu je med krajevnih) prebivalstvom, med prebivalci Italije in v Jugoslaviji, pa tudi drugih evropskih držav spontano, nato pa bolj organizirano in na državni ravni nastala solidarnostna akcija za pomoč prizadetim. Glavna parola tako med ljudmi kot tudi med politiki in javnimi upravitelji je bila «Furlanija ne sme postati Belice, ne sme se ponoviti primer nesrečne sicilske doline, kjer ljudje dobrih deset let po potresu v večini še vedno živijo v barakah in čakajo na prave hiše iz cementa in opeke*.
Ali so deželni in državni upravitelji res izpolnili svojo obljubo? Kakšen jc položaj na prizadetem območju v Furlaniji in še posebej v Beneški Sloveniji? O tem smo se pogovorili s predsednikom koordinacijskega odbora za obnovo in pomoč Beneški Sloveniji Dinom Del Medico.
PRIMORSKI DNEVNIK: Dino, bi nam. vsaj v skopih obrisih, orisal položaj na prizadetem območju in še posebej v Benečiji? Ali je z obnovo vse v redu?
DEL MEDICO: Kot veš, je ravno dejstvo, da z obnovo prizadetega območja ni vse tako, kot bi moralo. eden od vzrokov sedanje krize deželne vlade. Lahko bi rekel še več, da se obnova sploh še ni začela, začeli so le z delom za sanacijo hiš, ki jih je poškodoval potres. Preden nadaljujem, bi rad tudi po’asnil ta dva pojma: obnova ali rekonstrukcija pomeni obnavljanje popolnoma porušenih hiš in prizadetega proizvodnega tkiva, sanacija pa so popravila poškodovanih in nekoliko razmajanih hiš.
A preidimo k stvari. Lahko po-
spodarski položaj? Ali je sanacija dasi počasna in nezadostna, ustvarila nova delovna mesta?
DEL MEDICO: Preden neposredno odgovorim na vprašanje bi navedel nekaj podatkov iz ankete, ki jo je izvedel Slori med našimi emigranti v raznih evropskih deželah. Anketiranci so poudarili, da bi se radi vrnili domov, če bi jim zajamčili stanovanje, ustrezno šolanje otrok, delovno mesto. Zato si mi prizadevamo, da bi v največji možni meri lahko zadostili tem nujnim in osnovnim pogojem. Lahko povem, da smo v zadnjih letih z raznimi pobudami ustvarili približno 200 delovnih mest.
Poleg tega si kot združenje izseljencev in bivših izseljencev prizadevamo, da bi po svojih stikih o-mogočili priliv tujega in italijanskega kapitala v našo deželo in da tako, vsaj posredno, pomagamo pri ustvarjanju novih delovnih mest. Veliko važnosti pa v tem pogledu pripisujemo tudi osimskim sporazumom, še zlasti njihovemu gospo-! darskemu delu.
Z izkoriščanjem vsega- svojega po-1 tcnciala in s pravkar omenjenimi j pobudami računamo, da bomo v j prihodnjih petih letih lahko ustvarili vsako leto okrog 150 delovnih j mest. Potrebe pa znatno presegajo naše zmožnosti, številke so najbolj zgovorne: če upoštevamo krizo, ki zajema vso Evropo, in dejstvo, da so emigranti vselej prvi, ki izgubijo službo, bi v prihodnjih petih letih rabili samo v Benečiji 2.500 novih delovnih mest.
PD: Tudi dober del tistih, ki so se vrnili, ali so si poiskali službo v deželi, dela izven Benečije.
DEL MEDICO: Res je. Okrog 70 odstotkov naše delovne sile dela v bolj razvitih področjih kot so Man-zano in Videm. To pomeni, da so ljudje, zlasti tisti, ki se vozijo v službo z avtobusi, 11 ali 12 ur zdoma. V službo se odpeljejo pred 6. uro, domov se vrnejo ob 19. ali ob 20. uri. To precej bremeni tudi naše kulturno in politično delovanje. če bi bilo delovno mesto bliže domu, ki imeli tudi veliko
vem, da se gradbeniki tokrat ze i ve£ £asa za kulturno delo, za de-tretjo jesen zaporedoma pripravlja-1 jQ v društvih in v drugih naših jo. da bo spomladi vse nared m da iorganizacijah. Več ljudi bi obisko-
bodo lahko začeli z rekonstrukcijo.
Doslej so bile priprave zaman, lipam, da tokrat ne bo tako. Doslej so v nekaterih občinah začeli s saniranjem hiš, vendar je postopek preveč kompliciran in nekatera podjetja, zlasti tista, ki ms5 iž dežele, se že umikajo. Na primer dela za sanacijo neke stanovanjske hiše so razdelili na tri dele: A ali strukturna dela in protipotresno utrjevanje poslopij, B dopolnilna dela. C končna dela in oprema. Zgo- j večkrat povedali in poudarili, bi di na se. da podjetje ne mora kon- na kratko in shematično rekel tacati dela A, ki jih’ ima v zakupu, kole: do Dred nedavnim so razvoj če ne opravi tudi nekaterih del iz j naših krajev zavirale vojaške služ-skupine R. za katera na ni pristoj- j nosti in neoripravljenost politikov, no. In tako se vsp zavleče.	da bi pozitivno pristopili k reševa-
Druga žgoča plat problema so fi- nju naših problemov. Danes, ko nančna sredstva in plačila. Dežela I vojaške služnosti niso več tako huje s posebno okrožnico postavila do breme, bi si upal trditi, da
valu večerne tečaje slovenščine.
Iz navedenega jasno izhaja, da moramo reševati vsa ta vprašanja vzporedno, očitno pa je tudi. da delovno mesto doma pomeni večje tiult.ur*« datevanjiB^iečjo aktivnost, večjo zavest.
PD: Kdo je kriv, da je stanje tako?
DEL MEDICO: Ne da bi ponavljal vseh stvari, ki smo jih že
precejšnje denarne omejitve in zgodi se. da se podjetja sploh ne javljajo na dražbah, ker ponujeno delo ni rentabilno. Res je sicer, da so se nekatera podjetja protizakonito okoristila z višanjem cen. poudariti pa je treba, da stroški naraščajo. da narašča cena gradbenega materiala in da so izdatki za popravljanje hiš v goratih predelih znatno višji, kot v nižini zaradi struktur vasi in zaradi terena samega. Bojimo se zato. da bo zlasti v teh krajih prišlo do večjih zastojev, ker se pqdjetja ne
ere zgoli za nepripravljenost politikov. Naj povem le, da so v deželnem razvoinem načrtu vključili Benečijo med ze'cna nodročia, torej taka. ki naj bi no stala skorajda rr-e.vni rezervati brez vsakršne možnosti gospodarskeea vzpona.
PD: Kakšne pa naj bi po tvojem mnenju bile davne smernice za razvoi Benečije?
DEL MEDTCO: Zdi sc mi. da so trije problemi najbolj pereči: kultura, šolstvo in gospodarstvo. Če eejin ; naj začnem pri zadnjem problemu,
DOGO mnvnm nninnai liftntnviti Ha ip vn
Pogled na Beneško Slovenijo, Fotografija je bila posneta izpred Landarske jame
BILINGUISMO NO DVOJEZIČNOST DA
«Bilinguismo no!» — Biiinguismo mai!» To so parole, ki smo jih v 1979. letu pogosto prebirali na tržaških ulicah in po zidovih marsikaterega naselja v obmejni deželi. Pri svojem prebiranju pa je opazovalec lahko razmišljal tudi o njihovih avtorjih in pobudah, ki so presegale okvirje nedolžnih napisnih akcij. Prepustimo politično oceno takih in podobnih postopkov demokratičnim silam na Tržaškem, da presodijo, koga vse ogrožajo sile, ki so si vzele na muho bilingvizem in slovensko manjšino. Sami pa se medtem podajmo na drugo stran meje in si oglejmo, kaj v resnici predstavlja dvojezičnost: STRAH IN GROŽNJO ali PRAVICO IN DOBRINO?
Tako nekako bi lahko zapisal kronist ob spremljanju dogodkov in razvoja v letu 1979 in s tem opozoril prav gotovo na eno izmed zelo perečih vprašanj našega časa, na vprašanje, ki označuje stopnjo državljanskih in humanih razmer, demokracije in pogledov naprej v nove vizije družbeno - političnih, nacionalnih in narodnostnih odnosov.
Povabilo vestnega kronista velja torej sprejeti in mu pomagati pri iskanju odgovorov na zastavljena vprašanja in dileme.
Enakopravnost italijanskega jezika na obali Tržaškega zaliva od Milj do Sečovelj ni bila nikoli sporna. Slovenska ustava govori zelo jasno in nedvoumno, da je na območju, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in italijanske narodnosti, italijanski jezik enakopraven s slovenskim. Statuti treh občin z
mešanim prebivalstvom podrobneje določajo, kaj pomeni enakopravnost italijanskega jezika: pravico, ki zagotavlja dvojezično poslovanje predvsem v delu javnih organov, napise, obvestila, razglase in naznanila, obrazce, odloke in druge splošne akte občinske skupščine, krajevne skupnosti in organizacij združenega dela. Celotna materija je tako razčlenjena, da celovito jamči svobodno uporabo italijanskega jezika in njegovo enakopravnost s slovenskim.
Razumljivo je, da življenja in stvarnosti ne velja presojati samo po zakonih, in drugih pravnih določilih. Politične ocene družbeno - političnih dejavnikov na obali glede uresničevanja predpisov o enakopravnosti obeh jezikov zatorej ugotavljajo dosežene rezultate in viden napredek na tem področju, hkrati pa opozarjajo na nekatera zaostajanja, slabosti in pomanjkljivosti. Paritetne komisije, ki so stalna delovna telesa za obravnavanje vprašanj narodnosti v okviru občinskih skupščin, morajo skrbeti, da se pomanjkljivosti odpravljajo in izvajajo statutarna določila. Tudi v tem pogledu so bili 1979. doseženi določeni rezultati. Vendar kljub takim ugotovitvam ne gre presojati doseženega napredka samo s stališča, ali .je bil pripaduik italijanske narodnosti morda prikrajšan glede svojih jezikovnih pravic ali ne. (Mimogrede povedano: 1979. leta je zahteval posredovanje glede uporabe svojega jezika samo en pripadnik italijanske narodnosti iz zaledja Kopra. Obiskovati ni mogel tečaja za traktoriste, ker je bil v slovenščini, ne pa tudi
......................................iiiiiiiiiiiiiuuiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiimmimiiimniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiii*imni..
SADOVI PRIZADEVANJ, KI SO BILA ZASTAVLJENA V LETU 1978
Leto 1979 prineslo koroškim Slovencem prve konkretne in oprijemljive rezultate
Odpiranje in razvijanje meddržavnih odnosov med SFRJ in Avstrijo - Zelo konkretni rezultati samoiniciativ manjšine: Kulturni dom v Radišah, gradnja Kulturnega doma in dvojezični otroški vrtec v Sentprimožu - Okrog 400 novih delovnih mest - Politični boj koroških Slovencev za uresničevanje določil državne pogodbe pa bo kljub temu že zahteven in naporen
odzvala na natečajih.
PD: Kako pa je v Benečiji?
j moram naj m ej ugotoviti, da je za nas glavno vprašanje, kako bi se rešili gospodarske privlačnosti Fur-
DEL MEDICO: Zaradi jasnosti bi lanije, kjer se često utaplja tudi obravnaval ločeno štiri beneška j narodna zavest naših mladih, ker področja in sicer Nadiške doline, \ se pač prilagodijo okolju. Mislim, srednjo Benečijo, Tersko dolino in da bi morali nastati po vaseh manj-Hezi jo	i ši obrtniški obrati s petimi ali de-
V Nadiških dolinah sta bili naj- setimi delavci, da bi ljudje imeli bolj prizadeti občini Špeter in Pod- službo blizu doma m da bi spozna-
bouesec, kjer se je precej hiš zru šilo, ali jih je potres tako razmajal. da jih je bilo treba porušiti. Lahko rečem, ne da bi posiljeval stvarnost, da se v Nadiških dolinah obnova še ni začela in se zaenkrat omejujejo le na sanacijo hiš. V tem pogledu se je najbolje organizirala občina Grmek, kjer je občinska uprava zbrala vse obrtnike in jim zaupala dela. Naj dodam, vendar to velja za celotno prizadelo območje, da so doslej potrošili preveč sredstev za posege, ki niso bili tako nujni, sedaj pa dežela postavlja denarne omejitve in s tem močno zavira delo. Boiim se. da bo obnova trajala zelo dolgo in bo zahtevala precej sredstev tudi od zasebnikov, vprašanje na je, ali bodo le ti pripravljeni na investicije.
Kar zadeva srednjo Benečijo in Tersko dolino lahko povemo, da so edine na novo zgrajene hiše tiste, ki sta jih darovali Slovenija in Jugoslavija. v občini Tipana pa hiše. ki jih je darovala Švica. Z italijanske strani, če izvzamemo kakega zasebnika, ni bilo storjenega veliko. Ljudje živiip večinoma v barakah. letošnja je že tretja zima, ki jo preživijo v teh zasilnih domovanjih. In to se pozna, saj je zlasti med stareišimi v mrzlih letnih časih smrtnost precej narasla.
Kar sem povedal doslej, bi lahko ponovil tudi za Rezijo. Naj še dodam, da se tu gradi Kulturni dom
li. da gospodarstvo ni lahko samo italijansko pač pa tudi slovensko. Vzporedno s krepitvijo gospodarske mreže pa mora rasti tudi mreža šol in kulturna dejavnost.
Kar zadeva bodočnost pa bi rad poudaril, da smo mi prepričani, da bo v tem vzdušju po podpisu
CELOVEC - Tista rdeča nit, s katero je moč povezati vrsto navidez ločenih dogodkov na koroški manjšinski sceni, in ki je nihče, ko se bo oziral po letu 1979, ne bo mogel spregledati, se imenuje konkretnost: leto 1979 je prineslo prve konkretne in oprejemljive rezultate prizadevanj, ki so bila zastavljena v letu 1978 predvsem na dveh področjih.
Prvo od teh je področje meddržavnih odnosov. V letu 1978 so se začela na jugoslovanski strani krepiti prizadevanja, katerih cilj je bil preseči zastoj, ki je bil nastal, potem ko je Avstrija v letu 1978 skušala manjšini (kot subjekt sedmega člena državne pogodbe) in Jugoslaviji (kot sopodpisnici državne pogodbe) vsiliti zakon o narodnih skupinah, izglasovan v avstrijskem parlamentu 7. julija 1976. Ta zakon se je opiral na nenavadno soglasje treh, v avstrijskem parlamentu zastopanih strank (socialistične SPO, ljudske OVP in sobod-njaške FPO) in je na njegovo vsebino v kar največji, meri posredno in neposredno vplival koroški nemški nacionalizem, organiziran v koroškem Heimantdienstu; v nasprotju s tem seslavljalci zakona pripomb prizadete manjšine niso u-poštevali.
Spričo takšnih babic, zakon kajpada ni tisto, kar terjata črka in duh sedmega člena državne pogodbe, namreč zakonski instrument, ki naj manjšini zagotavlja vse ustrezne pogoje za obstoj in razvoj; nasprotno — gre za zakon, ki po eni plati močno sožuje tradicionalno dvojezično ozemlje ter krči, tako stvarno kot tudi geografsko, območje. na katerem je še moč uporabljati slovenščino, po drugi plati pa se praktično z ničemer ne postavlja po robu tistim asimilatorskim
osimskih sporazumov matična do-. mehanizmom, ki sicer brez vidnega
movina skunno z ostalimi partnerji nris'->evala k ohranitvi našega živlia. To bo velik korak naorei k
nasilja, vendar pa zalo nič manj učinkovito, spodrinjajo slovenščino iz javne rabe ter jo odrivajo v
utrievaniu priiatelistva in maniši- kot folklorne posebnosti. Takšen za na bo lahko most, o katerem se d*-1 :on manjšina slej kot prej odk a nes veliko govori, če so osimski I nia (skupaj z njim je zavrnila ter
sporazumi postavili temeBe temu •nost,i. uoamo. da bomo lahko v kr-Htem zgradili na le teh tudi cestišče.
PD: Misliš, da bi bila taka struktura. kot si jo nakazal, gospodarsko rentabilna?
DEL MEDICO: Zaenkrat smo šele v začetni fazi. vse ideje in pobude je treba temeljito preučiti s skupnimi močmi. Prepričan pa sem, da bi taka. mala in večja podjetja. ki bi nastala pri nas. ne poslovala z izgubo, saj bi med drugim lahko računli čudi na močno mrežo propagandistov, naših izseljencev v tujini.
PD: Na koncu Dino. še zadnje, skoraj obvezno vprašanje: kaj si obetaš od novega' leta?
DEL MEDICO: Zdi se mi. da sta dve res pomembni stvari, in bi želel, da bi se uresničili: da se za^ res začne obnova in da se začnejo
(drugega gradijo v občini Grmek),. zares ustvarjati nova delovna me-ki je prav tako dar Jugoslavije. O- sta za ljudi, ki živijo tu in za ti-ba doma sta skoraj nared in bosta ste. ki so prisiljeni, da se vrnejo
v kratkem izročena namenu.
PD: Doslej sva govorila pretežno o stanovanjih. Kakšen pa je go-
domov.
Razgovor zapisal VOJMIR TAVČAR
uspešno bojkotirala tudi jezikovno preštevanje, ki je bilo 4. novembra 976) ter vidi v njem grobo kršitev tistih obveznosti, ki jih je Avstrija sprejela 15. maja 1955, ko je podpisala državno pogodbo, dokument., na katerem počiva njena neodvisnost; enako je v ustreznih notah sedmojulijsko zakonodajo o-cenila tudi jugoslovanska stran.
V prizadevanjih, da se preseže zastoj, ki je nastal spričo takšnega odnosa avstrijske vlade do obveznosti iz sedmega člena državne pogodbe. je v letu 1979 spet prišlo do vrste meddržavnih stikov, med katerimi je treba omeniti predvsem dva dogodka: obisk zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca na Dunaju od 18. do 20 oktobra in pa srečanje med predsednikom zveznega izvršnega sveta Vesclinom Djuranovičem in avstrijskim zveznim kanc’erjem Brunom Kreiskym ob začetku del pri kopanju cestnega predora vod Karavankami 9. novembra. Kar zadeva položaj manjšine, še je avstrijska stran v skupnem sporočilu, ki je bilo podpisano ob zaključku Vrhov-čevega bivanja na Dunaju, zaveza-
-
i «Čf* *£	...
’	-J*1,,

ftltltul
■ \/ *
Te razlike mimo tega niso nače le akcijske enotnosti obeh osred njih organizacij glede bistvenih na rodnopolitičnih problemov. Vrh te enotnosti je bil brez dvoma pogo
v italijanščini.) Uporabo italijanščine na obaii ne presajamo samo z vidika pasivne pravice: ali jo pripadnik narodnosti terja in sam tudi uresničuje. Dejansko enakopravnost presojamo tudi po trm, ali ,so uresničeni vsi pogoji, ki omogočajo celovito in vsestransko afirmacijo jezika, torej tudi pogoji, ki zavzemajo večino, da ustvarja potrebno klimo za to enakopravnost. To pomeni, da ne moremo biti zadovoljni samo s sprejemanjem načel o enakopravnosti jezika narodnosti, če teh načel ne povezujemo s prizadevanji za aktivno dvojezičnost kot vsestranskim izrazom polne enakopravnosti in sožitja med pripadniki (večine* in «manjšinc». Dvojezičnost ni samo v dejstvu, da se oba jezika enakopravno pojavljata drug ob drugem. Načelo dosledne in integralne dvojezičnosti pomeni obvladovanje in uporabo obeh jezikov v medsebojnem komuniciranju na tak aktiven in ustvarjalen način, da sta oba jezika neposredna zveza med občani in da taki odnosi delujejo kot konstantna kvaliteta medsebojnih odnosov in stikov. Tako stanje odnosov jc Edvard Kardelj v znanem intervjuju avstrijskemu časopisu »Profil* označil kot »zavest sodobnega človeka* in kot težnjo «zugotcvlti manjšini v državi, kjer živi, tak pravni položaj, da sc v smislu svoje nacionalne afirmacije počuti enakopravna z večinskim narodom, zlasti pa, da se znebi strahu pred a-simiiaeijo.* Edvard Kardelj je to svojo misel zaključil z naslednjo u-gotovitvijo: »V takšnih notranjih in mednarodnih razmerah bo manjšinski problem — v sedanjem pomenu besede — celo nehal obstajati, manjšina pa se bo resnično spremenila v most prijateljstva in sodelovanja med sosednjimi narodi.*
Most, o katerem govori Edvard Kardelj, prav gotovo ne more stati na rahlih temeljih zgolj formalno uresničenega položaja narodnosti. Njegovo trdnost moramo meriti s stopnjo enotne zavesti, volje in akcije vseh družbeno - političnih sil, da zagotovijo vsestransko afirmacijo narodnosti in s tem tudi svojo. Resolucija, VIII. kongresa ZK kongresa ZK Slovenije ni zaman zapisala, da se z utrjevanjem ustavnega položaja narodnost krepi kot dejavnik bogatitve naše družbe in kot dejavnik povezovanja med sosednjimi narodi in deželami. Take ugotovitve pa seveda terjajo angažirano prizadevanje ne samo za doslednost črke naše ustave, marveč predvsem tudi njenega duha in smotrov. Leti pa so osvoboditev človeka in humanizacija odnosov na vseh področjih življenja in njegovega razvoja.
Ko težnje o enakopravnosti in sožitju^ povezujemo z enakopravnostjo jdžtkn, *-se v resnici zavzemajo predvsem za to, da hi enakopravnost obeh jezikov čim več prispevala k uresničevanju zastavljenih smotrov. Zaradi tega je družbeno-
vor z avstrijskim zveznim kancler j jem Brunom Kreiskgm 7. decem | politični praksi v Jugoslaviji tuje i bra, ko sta delegaciji obeh osred j kakršne koli formaliziranje teh vpra-j njih organizacij kanclerju skupaj šanj, ki predstavljajo vzvode za ce-
la, da bo izpolnila vse obveznosti, ki jih ima do manjšine na podlagi sedmega člena državne pogodbe: podobna zagotovila je dobil tudi predsednik zveznega izvršnega sveta ob srečanju z avstrijskim kan-clerjem, ki naj bi prihodnje 'leto i stvena opora za obstoj in razvoj
Pogled na Vrbsko jezero
drugih projektov, ki presegajo državno mejo in ustvarjajo vzdušje dobrososedskega sodelovanja. Povsem konkretni rezultati dela na tem področju pa so nenavadno številni. Med pridobitvami, ki so bi-
prišel na obisk v Jugoslavijo. Manjšina je odpiranje in razvijanje meddržavnih in dobrososedskih odnosov pozdravila, prvič zato, ker nudi politika meddržavnih srečanj nedvomno več manevrskega prostora tudi za reševanje manjšinskih problemov. in drugič zato, ker je moč eksistencialna vprašanja manjšine reševati povsem drugače, v okviru politike odprte meje in dobro-sosedstva; gre pa, zato, da je bila manjšina stisnjena k zaprti meji pod Karavankami, neprimerno bolj ranljiva ket bo manjšina, ki bo zasidrana v živem toku kar najbolj raznovrstnih odnosov med dvema sosednjima ozemljena.
Drugo področje, na katerem so izhodišča, začrtana v letu 1978, v letu 1979 prinesla prve konkretne rezultate, pa zajema manjšino samo. Mobilizacija, ki se je v prvih letih 1976 in 1977 izražala predvsem skozi demonstrativne akcije (bojkot jezikovnega preštevanja, demonstrativno postavljene dvojezičnih krajevnih napisov leta 1977), se je v letu 1978 začela izražati skozi vrsto samostojnih iniciativ, na gosvodarskem, šolskem, kulturnem, političnem in na drugih področjih. Pri oceni te nlati dogajanja zadnjih dvanajstih mesecev prvega področja kajpada ni moč na silo ločevati od drugega: gre pač za to. da je prav razvoj dobrososedskih cd nosov tisti, ki daje bistveno večji manevrski prostor za postavljanje manjšinskih zahtev; aktivna in svoje vloge zavedajoča se manjšina pa je po drugi plati lahko iniciator
manjšine, je treba v prvi vrsti o-meniti zdaj že več kol 400 delovnih mest, ki jih je prinesla odprta meja neposredno, ki so torej nastala v sodelovanju z jugoslovanskimi delovnimi organizacijami; med temi velja posebej omeniti o-koli 290 delavnih mest v tovarni celuloze v Reberci pri Železni Kapli, kjer sodelovanje z jugoslovanskimi partnerji ni razpletlo le gospodarskega prob’ema, marveč tudi (zelo nevaren socialno - političen položaj. Nadalje je bil na dvojezičnem ozemlju letos odprt nov Kulturni dom (Radiše), medtem ko je dru-ni (Šentprimož) že pod streho in bit odprt v prvi polovici prihodnjega leta. Od minule pomladi deluje v Sentprimožu (ki ga je sed-mojulijska zakonodaja izključila iz uradnega dvojezičnega ozemlja.'), dvojezičen otroški vrtec, zgrajen na pobudo krajevnega prebiva'stva — in že nekaj časa premajhen, da bi z njim zadostili potrebam prebivalstva škocijanske občine. Prav pred koncem leta so v Pliberku od prli prvo krajevno pisarno zveze slovenskih organizacij za velikov-ški okraj. Gre za novost, ki jo je treba ocenjevati z dveh plati; po eni plati pomeni korak osrednjih organizacij od deklerativnega dela. k delu na terenu, po drugi plati pa je ta pisarna že posledica oživljenega političnega de'a terena samega. December je k temu prinesel še eno razveseljivo vest; po sorazmerno zelo kratkem čusu so oblasti dala vsa potrebna dovoljenja za gradnjo novega mladinskega cen-
tra, ki ga bo v Celovcu gradilo šolsko društvo in v okviru katerega bodo tako prostori dijaškega internata kot tudi prostori za učečo se mladino ter prostori za nov o-troški vrtec. Tako je torej z rezultati, ki so bili v letu 1979 konkretni do te mere, da se jih je moč dotakniti z roko; in nobenega dvoma ni, da nobeno povojno leto ni bilo tako zelo uspešno.
Tega uspeha ne kaže meriti samo z oprijemljivimi dobrinami, marveč tildi z vse bolj prisotno zavestjo, da je najboljše orožje manjšine njena borbenost in iniciativnost; in če je že kje ta zavest dokazala, da je treba z njo računati kot z materialno silo. potem je letos na Koroškem ta izpit opravila z uspehom. Tudi v sferi samega političnega boja letošnje leto ni zaostajalo za prejšnjimi, vendar se pač tem razločkom, da je prva polovica leta potekala predvsem v znamenju serije volitev, pri čemer sta se obe osrednji organizaciji pri o-cenjevanju možnosti za strankarsko votivno angažiranje manjšine razšli: medtem, ko je Narodni svet koroških Slovencev zavrnil sodelovanje z obstoječimi strankami ter na volitvah nastopil s samostojno Koroško enotno listo (KEL), pa je Zveza slovenskih organizacij svojim somišljenikom prepustila izbiro, da se glede na idejne, politične, socialne ali tradicionalne motive, sami od'očajo za svoj strankarski angažma. pri tem pa morajo v stranki. za katero so se angažirali, dosledno in borbeno zastopati zahteve manjšine. Ne glede na razlike pri teh stališčih obeh organizacij, sta tako prvi kot drugi koncept pripomogla k temu. da politizacija v vrstah manjšine tudi v letu 1979 ni pojenjala.
! predložili tako imenovani operativ-' ni koledar, katerega uresničitev naj bi do leta 1958 presegla pomanjkljivosti sedmojulijske zakonodaje in s tem to zakonodajo samo. To e-notno in vztrajno nastopanje manjšine je privedlo tudi do delnega taktičnega popuščanja avstrijskih oblasti, pri čemer je treba zaradi previdnosti še enkrat poudariti, da gre za taktično popuščanje in da je očitni osnovni strateški cilj avstrijskih zveznih in koroških deželnih faktorjev še vedno ta, da o-hranijo bistvene poteze sedmojulijske zakonodaje in predvsem manjšinske sosvete, ki jih ta zakonodaja uvaja. Na pogovorih 7. decembra je Kreiskij sicer obljubil, da bo vlada predloženi operativni koledar preučila, vendar pa je hkrati močno vztrajal pri manjšinskih sosvetih kot organih, v katerih naj bi manjšina postavila vprašanja dopolnjevanja manjšinske zakonodaje; podobno je nastopal Kreiskg tudi 10. decembra, ko se je pogovarjal s klubom slovenskih študentov na Dunaju. Tudi ob tej priložnosti sicer ni branil sleherne črke sedmojulijske zakonodaje, zato pa je izredno vztrajno branil sosvete, ki da jih Avstrija uveljavlja tudi na drugih področjih, kjer prihaja do konfrontacije socialnih interesov. Kreiskt/ je pri tem seveda previdno zamolčal, da je realizacija takšnega soočanja interesov praviloma v skladu z razmerjem sil med tistimi, ki se soočajo; če se soočita sindikat na eni strani ter podjel nilci na drugi, je seveda zadeva povsem drugačna kot če se soočita manjšina na eni strani ter manjšini ne vedno naklonjena oblast na drugi. Glede na doslej podane e-Icmente je moč torej ugotoviti, da bo skušala avstrijska vlada tudi posle i ohraniti bistvene institucije sedmojulijske zakonodaje, ter bo dopuščala samo tiste obrobne spre membe v tej zakonodaji, ki bodo takšne, da manjšinsko vprašanje ne bo vnovič postalo predmet strankarskih in parlamentarnih spopadov, se pravi tistih spopadov, ki bi se utegni'i iziti na škodo vladajoče socialistične stranke. Ker se manjšina s tem očitno ne bo zadovoljila, pa za prihodnje leto ne kaže izključevati obdobij pritiskov na manjšino: sodno preganjanje aktivistov in udeležencev demonstracij iz let 1975 - 1977, to se je nadaljevalo tudi letos in se mu oblasti še niso odpovedale, pa tudi sicer prihaja občasno do tega. da ta ali oni predstavnik o-blasti osrednjima organizacijama, kadar sta uporni, odreka pravico predstavljati manjšino. Vse to pa pomeni, da rešitev manjšinskega vprašanja tudi v prihodnjem letu ne bo padla z neba in da bo moralo biti za Slovence v Avstriji tu di prihodnje leto leto mobilizacije, iniciativnosti in' vztrajnega boja.
MARJAN SEDMAK
lovilo spreminjanje družbenih odnosov in ustvarjaaje novih kvalitet samoupravno in neuvrščeno naravnane družbe. Gre torej za proces, ki ima svoje zasn ve v ustavi, sredstva in orcž.ia za njihovo uresničevanje pa tudi v zavesti in volji ljudi ter njihovi družbeno - politični akciji. Tak razvoj je zatorej nujro usmerjen tudi v premagovanje odporov, neznanja in nerazumevanja, ki se ne zavedajo, da so nacicna’nl in narodnostni odnesi sestavni del samoupravnih socialističnih edno nv in našega političnega sistema. Italijanska narot.nost v SR Sloveniji se je v 1979. letu uspešno vključevala v delegat ke odnose in s tem tudi sama prispevala k reševanju o-snovnih pogojev za svojo vsestransko družbeno in narodnostno enakopravnost.
Koko je potemtakem z enakopravnostjo italijanskega jezika na obali SR Slovenije? Ugotovitev »manjšine* in s tem tudi »večine* je. da ie ključ do polne enakopravnosti jezika v uresničevanju integralne dvojezičnosti kot višje osnove medsebojnih odnosov. Ta ključ odpira tudi vrata v šolo z italijanskim učnim jezikom, ji zagotavlja njen trajen obstoj in razvoj, pripadnikom narodnosti preganja strah pred asimilacijo in ji vzpodbuja zaupanje v njeno prihodnost. Ta ključ pa odpira tudi vrata v šolo s slovenskim učnim jezikom, zagotavlja mladim generacijam rvečhie*, da se vzgajajo v duhu sožitja in širine, medsebojnega spoznavanja in vplivanja kakor tudi odpiranja in vključevanja v široke tokove meddržavnega sodelovanja na vseh področjih sodelovanja in izmenjave. Ta skupni ključ končno odpira tudi vsa vrata obeh šol, ki imata doslej premalo stičišč in se še ne vključujeta dovolj angažirano in ustvarjalno v oblikovanje mladega človeka novega kova tudi v nacionalnem in narodnostnem pogledu. Lc iz tako odprtih vrat šole in ostalih družbenih dejavnikov bomo uspeli spraviti v življenje tudi duha brez dvoma najbolj demokratične in napredne ustave ter tako potrditi ideale in boje revolucionarnih, demokratičnih in antifašističnih borcev na obeh straneh sedaj široko odprte meje. Pretekla in sedanja vizija družbenih in humanih odnosov postaja ne strah, marveč dobrina.
Dvojezičnosti torej vsa naša podpori!
DUŠAN FORTIČ
BERITE REVIJO
nwi
& •:•: &
OBČINSKA UPRAVA DOLINA
ZELI SVOJIM OBČANOM SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 1980
Klet Stari Kras Cantinetta Vecio Carso
BORŠT 67 Tel. 228-150

TRGOVINA POSODE,
ROZ IN ELEKTRIČNEGA MATERIALA
,v
•ji;
Si
:*
■iispmtmg*
MLEKARNA IN SLAŠČIČARNA
SLAVKO KRMEC KOS M,RANDA
DOLINA 71 Tel. 228-197
TRGOVINA MANUFAKTURE IN KONFEKCIJE
BRUNA SANCIN
DOLINA 24
ijij
jiji
5:
!v
I
I
I
%
;i;j
I
S;
1
DOLINA 15
VRT
BAR - SOBE PARKIRIŠČE
Lovske
specialitete
Žabe
Zaprto ob torkih
DRAGA S. ELIA — TRIESTE — Telefon 228-173
!
is
I
-!-
I
!
I
GOSTILNA
Bruna-Mario Pavletič
i
I
1
BORŠT 29 Tel. 228-152
TRGOVINA JESTVIN IN TOBAKARNA
|
I
1
Antonija Brce
BORŠT 67 — tel. 228-225
Zaloga AGIPGAS - LIGUIGAS - KEROSAGIP (Postrežba na dom)
1
I
I
ČASOPISI
IN MANUFAKTURE
SMOTLAK
LOREDANA
DOLINA 463 Tel. 228-122
1-----------
GOSTILNA
I
| I
!
I
TRGOVINA JESTVIN	;i;i
GAŠPERUT
Najemnik SERGIO KOMAR
|
.v
I
1
:s
GOSTILNA
PETAROS
Zaprto ob torkih
JEZERO — tel. 228-212
BORŠT 60 Tel. 228-151
1
1
gostilna «Pri vodnjaku»
Guštinčič Gigi
I

BORIS ŽERJAL
DOLINA 172 Tel. 228-178
;i;i
1
I
ZAPRTO OB ČETRTKIH
JEZERO Telefon 228-211
|
ijij
1
I
KAROSERIJA
SULLI CORRADO I
BORŠT 89 Tel. 228-327
TRGOVINA JESTVIN
MARCELA
ZOBEC
BORŠT 27 Tel. 228-566
I
1
I
MESNICA
|	iiii
MANUFAKTURA
PANGERC
DOLINA 80 Tel. 228-112
i
j|
| SANCIN-STRAIN
i
I
iš
-;i;i.
BOLJUNEC 231 Tel. 228-145
TRGOVINA KMETIJSKIH IN INDUSTRIJSKIH STROJEV
1 GOSTILNA - TRATTORIA
=:5
im šorw
, -vi*
Universalmacchine
STANISLAV PRASELJ
■ \ I
V ’
t
«ROSANDRA»
¥j
Nori
BOLJUNEC 66
DOLINA 195 Telefon 228-190
|-----------------
| TRGOVINA JESTVIN
SANCIN
Giovanni Manzin
«L'ARTIGIANALE»
SKLADIŠČE NA DEBELO SUNKA - SUHO MESO - SIR IN JESTVINE
i
I
¥
BOLJUNEC 62 Tel. 228-422
KOZMETIČNI SALON
RUŽIČA
Tel 795-534 Telefon št. 231-782 Tel. (dom) št. 751-060
UL. S. CILINO 52 PREBENEG 13 DOLINA 41
Gostilna Pri studencu
n
i
i
i
BOLJUNEC 378 Tel. 228-313
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
STRAIN
RADO ŽERJAL
I
DOLINA 40 — tel. 228-116
Ob petkih zaprto
|
g
GOSTILNA	|
BOLJUNEC 405 Tel. 228-114
TUL
MACKOLJE 106 Tel. 231-744
TRGOVINA JESTVIN
KOS
MACKOLJE 25 Tel. 231-740
TRGOVINA JESTVIN
GOSTILNA
KOZINA
ALEKSANDER
PREBENEG 11 Tel. 231-741
I
i
I
1
Si
"ijij"
jijj TRGOVINA JESTVIN
I
DRAGO ŽERJAL
BOLJUNEC 237
GOSTILNA • TRAFIKA
HIRLANDA ADAMIČ
Krmenka 205 DOMJO
f
i
S
1
RESTAURANT « LOCANDA
SONIA
DOMJO 47 Tel. 820-229
GOSTILNA
MARIA
In
LUCIANO
RICMANJE 111 Tel. 823-285
GOSTILNA
Zdenko In Oskar
KURET (Ex Društvo)
RICMANJE 8 Tel. 820-192
TOBAKARNA
ŽERJAL
RICMANJE 24

GOSTILNA - BAR
PEKARNA
MESNICA
I
;S
OSKAR KRALJIČ I uvio SANCIN
I
PREBENEG 85 Tel. 231-846
BOLJUNEC 6? Tel. 228-117
s;
Si
s
1
OTA
BOLJUNEC 38 Tel. 228 253
S
Si
I
$5
I
V.
.iv-..
.\v.v
Grdina-Žerjal
BOLJUNEC 371 Tel. 228-405

Mode Valentina
Soc. A.M.I.
Lastnik
SONJA IN MARINO STRANJ
DOMJO 89
tel. 820-191
TRISPAN
želi svojim odjemalcem srečno novo leto
P
PAM
M
železnina
34010 Domjo 132 — tel. 824-979 Trst (industrijska cona)
MESNICA
Pangerc Sergio
DOMJO 33 Tel. 820-346
Supermarket
DESPAR
DOMiO
Guido Jez
Domjo 157 Tel. 826-541
TRGOVINA JESTVIN
Livia Cej
RICMANJE 111
MESNICA
Marino Pregare
BOLJUNEC 366
ZALOGA
GRADBENEGA MATERIALA
Oskar Racman
BOLJUNEC 340 Tel. 228-166
MLEKARNA - SLAŠČIČARNA
Laura Kofol
BOLJUNEC 46 Tel. 228-425

UMRLA JE MARIJA RUTAR-STAROSTA PRIMORSKIH MUZEJSKIH DELAVCEV
Črtica Marije Rutarjeve, ki jo tu objavljamo, je bila namenjena Jadranskemu koledarju 1080. Prišla je nekoliko pozno, ko je bila redakcija koledarja že zaključena. Avtoričina smrt je spremenila namene, da naj se črtica objavi v koledarju za leto 1981. V spomin na kulturno delavko Marijo Rutar njen leposlovni prispevek objavljamo danes z iskrenim obžalovanjem. da nam je smrt vzela plodno publicistko s področja narodopisja, da smo zgubili dobro sodelavko, starosto primorskih muzejskih delavcev.
Marijo Rutar smo pokopali v njenem rodnem Tolminu 15. decembra letos, le štiri dni po ti-
stem, ko je dopolnila 76. leto starosti. Konec leta 1978 se je poslovila od muzejskega dela. ki se mu je posvečala tri desetletja, najprej kot ljubitelj, nato pa kot vodja Tolminske muzejske zbirke. Na začetku letošnjega leta jo je napadla zahrbtna bolezen. Hotela jo je premagati s snovanjem novih načrtov in z delom. Oo konca svojega življenja je namreč ostala delavna, skratka, zagnana in predana hraniteljica prič naše kulturne dediščine. Ko je njeno življenje ugašalo, je izšla v Goriškem letniku njena razprava o ljudski prehrani na Tolminskem, ta njena avtobiografska črtica pa izhaja postumno.
vrečah črno oglje, če se tega ne bojim, mi je ponižno ponujal sedež na vozu, da je pot še dolga, do zore še časa.
Voz se je zlagoma gugal najftej, naju stresal, pogovor je lahkotno stekel, kakor je mogoč med dvema neznancema. Toliko čudno je bilo njemu to, da me je samotno srečal, da me je s skrbnostjo ba-ral od kod in kam sem namenjena. Da je škatla nekam težka ga je zanimalo. Res, v njej so bili kamni z Vezuva, kakor dragocenost sem jih nosila s seboj. Čisto se je predramil in tako imenitna je bila zanj ta stvar, ti kamni z Vezuva, da je pokrajina in čas nezavedno drsel mimo, sedeč na vreči oglja sem mu v pripoved strnila doživetja, vtise potovanja zadnjih dni. On, da pozna le to cesto, je dejal, od morja pa gor v te kraje. Toda Vezuv! Da, prav na vrhu smo bili. V podnožju smo naglo prešli rodovitne trtne nasade in nato lezli navzgor po stožčastem pobočju ognjenika, kar počez: Ladko, Stanko in jaz. Strnjena lava, ki jo je neukrotljiva sila zemlje vrgla iz svojih globin, je imela ostre zobove, hoja ni bila lahka, toda dvigali smo se kvišku brez postankov.
Spočetka so med kamni štrlele skupine močnih bilk brnister, ki zlatorumeno cveto že zgodaj spomladi. Vse naokrog drugačen, nov svet: pogled navzgor na vijugast val dima na sinjem nebu, navzdol pogled na čudoviti neapeljski zaliv. Lahko bi se bili na vrh peljali z žičnico, toda cena petindvajset lir je bila za nas previsoka. Zadnji del vzpona: ob žičnici so stale cementne stopnice, okoli sedemsto je bilo vseh in vsaka zelo visoka. Udarili smo jo kar po njih, komaj smo jih zmagovali, zadnje so mi bile že sila težke. Na vrhu so se noge globoko vdirale v pepel, gazili smo ga s posebnim občutkom zmagoslavja, da smo na vrhu ognjenika, ki nas je doslej mikal s svojim belim puhom vrh gore in nam vzburjal domišljijo le s svojo lepo podobo na razglednicah. Žrelo ognjenika diši po žveplu in rumenkasta žveplena prevleka se nabira okrog jame. Nismo se smeli preveč sklanjati nad črno odprtino, da bi videli globlje, obvezni vodič do kraterja tega ni dovolil in še dodal, da je neki zvedavi profesor pred leti strmoglavil v brezno in ni ga bilo več. Moj sopotnik se je čudil, zadovoljno kimal in me znova in znova spraševal. — In prav ob ustju žrela sem nabrala te kamne in jih nesem v svojo šolo.
Nehote sem ,mu odpirala srce. Daleč, ddleč je moj dom, pa so me poslali v vaše kraje učit, kakor mnoge druge tovariše. Imeli smo štiri proste dneve, domenili smo se. da se zberemo v Neaplju. Bilo nas je več, prišli smo iz različnih pokrajin, prevozili dolge poti, samo da smo se videli. Kakšna posebna radost je srečanje v tujini! Pozabili smo na vse in v preprosti neapeljski krčmi prebili večer poln prekipevajoče domačnosti, žejni domače govorice, sprostitve, bilo je prelepo. Živahno, svetlo mesto ob zalivu je bilo le okvir naših kraških ur skupne družbe. Koliko razpravljanja in koliko vprašanj smo se lotevali, veliko smo si imeli povedati.
Tako velika, globoka je bila radost in bogastvo srečanja, da je za dolgo napolnilo naša srca z močnejšim zaupanjem in kljubovanjem usodi, usodi, ki so nam jo krojili drugi. In duše so ostale pristne, niso izdale sebe.
Naslednji dan smo obiskali še znamenite ostanke mesta Pompej, ki ga je nekoč zasul pepel in lava z Vezuva. Vse je bilo lepše, ime-nitnejše, prijetnejše prav zato, ker smo bili skupaj. Privoščili smo si celo kuharsko posebnost kraja «pa-stasciutta con le vongole». Prinesli so nam zvrhan krožnik testenin pokritih z rdečo omako polno morskih polžev z lupino vred. Bili smo presenečeni kaj takega pa nismo bili vajeni, ni nam šlo in smo se za kosilo le od srca nasmejali.
Ostali so se morali vrniti na svoja mesta, le trije smo se povzpeli vrh Vezuva. Navzdol smo pešačili po novo zgrajeni cesti posuti z grobim, ostrim gramozom, še ne izhojena, nič prijetna in stražnik, ki smo ga srečali, nam je naptril še plačilo cestnine. Hudi smo bili, sai smo morali štediti z vsako liro.
In še in še sem pripovedovala svojemu zvestemu poslušalcu na vozu o čudesih sveta, o sončnem Neaplju, o veličini Rima, kjer smo se nekateri mimogrede ustavili. Besede so čarale pred naju neki svet visoke lepote, žive mikavnosti. ki je oba osvajal, osrečeval z neko popolnostjo, ki je skrivala in prekrivala vso bedo in krivico.
Ko se je prikazal obris mesta vrh hriba, ki je še ohranilo srednjeveško obzidje, sem v rezkem zraku jutra skočila z voza. Voznik mi je dejal: «Tako lepe vožnje še nisem imel, ne bom je pozabil.» Nasmehnila sva se. vedela sem. da kar je lepega ostane za vedno. Sveža, radostna sem stekla navzdol med griče s škatlo kamnov pod roko, kdaj pa kdaj so prilrjeval-no se zganili. ..
Po zadnji vojni. Spet sem doma, svobodni smo. Zadnji dan, Silvestrovo. Mati leži bolna v postelji, oče sedi v ždiču ob peči, bere. Medlo brli lučka. Nekomu se izteka življenje. Stiska srca me prevzema, komaj jo prikrivam. Tedaj nenadno ugledam dobrodušen obraz, svetel spomin, med vrati, gotovo je vstopil zato, da bi prinesel tolažbo v tesnobo večera. Začnem pripovedovali o potovanju po tistem daljnem svetu, o škatli s kameninami, n vožnji v tihi noči na vrečah oglja. «Kako je to le po,» je ljubeznivo zaključila mama, «zakaj mi nisi nikoli povedala.»
MARIJA RUTAR
SREČA
Sonce odhaja, tone, naš Kol žari v tihi večerni zarji. Topel pozdrav dnevu, ki je preminil, svetlo upanje za prihodnjega. Mehko tipa mrak med hiše, v šilu se prebuja otožnost, ki misel prešine minljivost, beg časa, zastrto domotožje vstaja.
Temota se gosti, zarja bledi, svet tone v zameglenih oblikah, tihota lega. oklepa nas v krog, ločujoče nas od vsega, osamelost plahuta v prihodu noči.
Toda, ko zaprem vrata, spustim zavese, prižgem luč, sem spet v svojem svetu, prijazno, mirno, brez senc sije svetloba.
Soba se polni, prihajajo dragi obrazi, sami dobri, ljubi znanci minulih dni. Pozdravljeni gostje tihih ur! Zadnji se gnete postaran mož, dobrohotno upognjenega hrbta, razoranega lica, le oči so sijoče, blage. Ne poznava si imena, pozabila ga nisem nisem nikoli, veže naju spomin na eno samo skupno pot.
Ob treh zjutraj: zavore so zaškripale, na prazni, dremajoči postaji ob Jadranskem morju se je ustavil vlak in oddrdral naprej v temo. Sama v noči, pred menoj pa še dvanajst kilometrov in več dolga, samotna pot. Morala sen: biti na mestu ob pričetku pouka. Stisnila sem omot pod roko in prečkala širok ovinek po strmi stezi navkreber. Novembrska noč je ovijala pokrajino v tihoten molk. zastirala njene obrise, le zvezde so se nasmihale nad širokim, nebesnim svodom z utripom žarkosti, v meni je kipela polnost doživetij, toplina srečanja s tovariši, blesk velikih mest. Ves moj je bil svet. kakor da bi ga obvladala in se brez teže vzpenjala navzgor, brez misli na pregnanost, nc^ vsakdanjost. vsa v skladnem sozvočju lastne notranjosti, zrdkd', zeihlfe, neba.
Takrat. . .
Ko je ajda cvetela, smo odhajali vsako jesen. Tisto leto se njene drobne čaše še niso odprle, ko sem prejela pismo v plavem ovoju, polovičen list, kratko sporočilo: premeščena po členu zakona tega in tega v daljnjo pokrajino Marche v srednji Italiji, zaselek Trivio di Ri-potransone. Kraja nisem našla na nobenem zemljevidu, vprašala sem v knjigarni, nikjer ni bil označen. Toda list, odlok je bil tu. Se v snu mi je migotal pred očmi. se mi posmehoval, me trpinčil. Že prej mi je pot krenila v levo, zdaj bo trda, z ostrim kamenjem posuta, prepuščena toku. ki me je zagrabil in iztrgal iz sredine svojega ljudstva.
Cerkvica se je na holmcu ob cesti razgledovala po oblastnih gričih vse naokrog, za širnim o-brabom je bilo slutili morje, na zahodu je ležal hrbet Apeninskega pogorja V dolgi zakristiji vzdolž severne strani cerkve z dvema malima s krizi in mrežo zavarovanima oknama je bila šola, učilnica. Pusta, dve dolgi vrsti šolskih klopi, z nizkim kaminom ob steni, z ogrodjem strehe nad glavo, ozka tesna, je v soncu še stopnjevala boleče domotožje. Ko je trpko, grenko, prekipevala do vrha, sem nemalokrat med poukom z naglimi koraki stopila do vrat. jih sunkoma odprla in z olajšanjem hrepeneče pogledala vrhove Apeninov, na gore, ki so me spominjale domovine, moje daljnje zelene doline.
Pokrajina lepa, razgibana, na vsakem griču kmetija, težka, i-lovnata zemlja, dolge njive žita. vinske trte po položnih rebrih, oljke, mnoge skrivenčene, upognjene — vztrajajo, kljubujejo — je rezalo v zavest, kakor za tolažbo in pogum.
V knjigah sem utapljala občutek krivice, spoznanje, da tu ginevajo dnevi mladosti, da dan za dnem tonejo načrti, upi. Ob pogledu na mojo slepo gospodinjo vdovo, ki je čepela kraj nizkega ognjišča, kjer je pozimi v plamenu gorela slama in kaj vejevja in se je pet otrok podilo po dvorišču, je lastna bolečina. bledela, se odmikala v globino, toda bila je vedno prisotna. kakor ranica na nogi, ki venomer, ob vsakem vzgibu za-sledi
Saj je bilo ganljivo, kakor iz mične pripovedke vzeto, ko so me prvi dan pouka peljali do šole na težkem, kmečkem vozu na dveh visokih kolesih, vlekla sta ga enakomerno stopa je. dva mogočna, belkasta vola z dolgimi zavitimi rogovi. Tiste prve čase sem namreč stanovala pri-bolj oddaljenem Saveriju. Voz je ropotaje, počasi se pomikal po prašni cesti okrog ovinkov, zavil je okoli zadnjega, ugledali so me starši in otroci zbrani pred cerkvijo z vidnim zadovoljstvom, saj šest let niso imeli niti učiteljice.
niti pouka Cerkovnik je tedaj potegnil za vrv in čez valovito pokrajino so se razlili mili zvonki glasovi zvonjenja, ki je pozdravljalo prihod nove učiteljice. Bilo je tako lepo, kakor da ni resnično. Nasmehnila sem se dobroti, prisrčnosti preprostih ljudi. sprejeli so me z odprtimi rokami in srcem. Obkolili so me. nisem razumela vseh besed v narečju, otroci, možje, žene v dolgih nagubanih krilih z nizom rdečih koral okrog vratu, nosile so jih samo poročene žene in čim bogatejša je bila nevesta, tem daljša in debelejša je bila koralna ogrlica. Po njihovi domači navadi so me tikali vsi. Posedali smo po trati, iz košar so na pogrnjene bele prte razložili njih dobrote, nalili zlatega vina ter ponujali s ponižno ljubeznivostjo. Vez je bila vzpostavljena. Taka, izredna je bila otvoritev šolskega leta, ko sem bila premeščena iz slovenske Primorske. Toda ljudje tam doli so z vso spoštljivostjo potrdili veljavnost njihove učiteljice, pa čeprav v revni, zapuščeni zakristiji podeželske šole. In vendar je bilo v njej tudi prijetno, to je bila truma otrok, preko sto vsak dopoldne in popoldne, vdanih, preprostih, prisrčnih. Vzljubila sem jih, čisto na dno sem tlačila žalost, med nje pa sipala le znanje in veselje.
In zvečer? Čim je mrak tiho, neopazno zagrinjal svet v noč in je široko obzorje spreminjalo neštete odtenke sinje, rožnate in zelenkaste barve, je domotožje kakor neznosna teža prodirala vame, me krušilo in vsako razsvetljeno okno je budilo klic Po zavetju tople domače izbe. kjer nas je za mizo sedelo deset. Tedaj je bila osamljenost popolna. Šprahajala sem se pod oljkami, življenje je postalo en sam zakaj in kako.
Saverij. krepak, tršat kmet izrazitih potez, košatih obrvi z modro bombažno srajco preko
Boris Blaško: Marija Rutar (svinčnik) 1979
hlač. bos, me je zvečer prijazno vabil k nizkemu ognjišču med svojo družino. Drobna, medeninasta svetilka je visela na kljuki ob robu nape; mehak soj plamenčka stenja, ki je srkal olje. ni segal do stropa in sten. družil nas je in držal v svojem krogu Pričakujoče so me zrli. In začela sem pripovedovati, govoriti je bila notranja nuja, da sem premagovala samo sebe in ohranjala moč. kljubovalnost. Pripovedovala sem jim o Dantejevem Peklu, o njem še niso slišali, poglavje za poglavjem, večer za večerom. Pripovedovala sem jim mnoge velike, znamenite napisane zgodbe. Kako so poslušali? Menim, da s tolikšno radodarnostjo srca, sem te takrat govorila neukim, prirodnim. a prisrčnim ljudem kmeta Save-rija, jaz tujka, pregnana s svoje zemlje, a še vedno živa. željna razmaka in življenja. Zunaj je bril veter, ogenj ognjišča je ožarjal srečne obraze in prekrival obup moje mladosti. Razgnali, raztresli so nas vse: družino, prijatelje, znance. Sestra je v politični Iconfinaciji na otoku Ponza, brat je bil premeščen na zahodno stran zaostale Sardinije, še mlajša sestra v Lombardijo. ..
Na vse to tisto pot nisem mislila. čvrsto sem ubirala korak navzgor, v listi noči je v srcu pela mladost s svojo vero, zaupanjem. Zvezde so hodile z menoj, objemalo me je široko obzorje, pritajeno dehtenje zemlje, tu in tam rahel vzgib, šumot, nikjer nikogar.
Za ovinkom se je v razdalji pri kazala bingljajoča lučka in zaslišalo počasno drhtanje koles. Dohitela sem manjši, naložen voz. na njem je potrpežljivo sedel star mož. skoraj v istem hipu sva oba pozdravila, ko da bi bilo srečanje v samotnosti ceste obema ljubo Začudil se je, da hodim sama. po noči, še tako daleč in z zadrego v glasu rekel, če želim, da lahko prisedem, da pa tovori v polnih
Pariz, v katerem po uradnili virih deluje okoli dvajset tisoč slikarjev, je še vedno in bo verjetno tudi ostal Meka vseh, ki iščejo slavo in nova likovna spoznanja. Tja je poromal izmed naših slikarjev najprej Jurij Šubič in za njim nesrečni Petkovšek. Za njima so romali vse do danes še mnogi drugi, a nikomur ni u-spelo trajneje naseliti se v Parizu razen Venu Pilonu in za njim Zoranu Mušiču. Mušič je deset let po zadnji vojni prišel tja pod srečnejšo zvezdo kot večkratni nagrajenec z nagrado za grafiko beneškega Bienala in prestižno nagrado iz Korte dei Marmi «Premio Parigi» v času polnega razcveta privatnih slikarskih galerij, ki so iskale nadarjene slikarje, da bi jih dovedle do slave, sebi pa zagotovile korist. Pilon je prišel v Pariz v času hude svetovne gospodarske krize. Uspelo mu je sicer, da so ga sprejeli v znamenito družbo «monparnojev», to je listih umetnikov iz vseh delov sveta, ki 1 so še verjeli, da je slavni Mont-parnasse še vedno gojišče in od skočna deska velikih umetnikov, kot so bili nekoč Picasso in drugi. Toda Montparnasse je bil tedaj že v zatonu in danes je samo še sprehajališče pestre mednarodne družbe, ki si želi videti kraje, ulice in kavarne, kjer so nekoč razgreto razpravljali o kubizmu Picasso in o futurizmu Severini, lokale v katerih je razgrajal livornski lepotec nesrečni Modigliani in gladoval vedno lačni Rus Soutine. * Videti želijo stransko ulico romantičnega naziva «velika slamnata koča*, kjer je še danes tista znamenita slikarska šola, ki je bila dostopna vsem novatorjem in tik katere si je pozneje Veno Pilon najel svoje stanovanje, ko se je poročil, da bi bil sosed slavnemu ki parju Zadniku. Veno Pilon je bil resnično upoštevan član te bohemsko elitne umetniške družbe tedanjih «monoparnojev». O tem priča knjiga «Tetes de Montparnasse* (Monparnaške glave), z opisi petindvajsetih vidnejših slikarjev in kiparjev, med katerimi je tudi Pilon. Napisal jo je Ne-sto Jacometti, Švicar, ki se ga Pilon s hvaležnostjo spominja v svoji avtobiografski knjigi «Ob robu*, ker mu je po vojni poveril prodajo map-grafik znanih slikarjev iz svoje založbe. Iz prevoda tega opisa o Pilonu, spoznamo, da je Jacometti zelo cenil njegov talent. Toda preveč dobrodušni Pilon si ni znal izvojevati poti do priznanja v pariški javnosti, kajti ' dor si bolje ogleda olje iz dobe po prihodu v Pariz, znano sliko plavolaske mehko -oblih oblik in življenjsko veselih barv. sliko v kateri ni okornega ekspresionizma temno-težkih barv, ta se gotovo čudi, da ni uspel Pilon postati isto kot Kissling, slikar pariških lepotic. Bil pa je Pilon na Montparnassu znan kot odličen risar lji,r)i značilnih obrazov katerih značaj je umel u-jeti tudi v renesančno umetniško obdelanih fotografijah. Po zadnji vojni se je sicer Veno Pilon ponovno zagnal v oljno slikarstvo in druge zvrsti likovnega izraža-žanja, ni pa imel več tistega mladostnega zaleta, ki slikarje dviga od uspeha do uspeha. Tudi preveč vsestransko se je razdajal med Parizom in Ljubljano, kjerkoli je bilo potrebno, da bi Slovencem napočili srečnejši dnevni Nesto Jacometti je torej o Pi Ionu zapisal:
* llaim Soutine - ruski slikar, danes velo visoko kvotiran, tedaj pa še »bohem*
«Eppure si muove».
Tam je. Sedi ali stoji z dvignjenim prstom, stiliziran, dovršen, kot kak profesor teologije.
Soutinovih potez, dobri nos je mesnat, posajen skoro v sredino obraza, oči male. dobrodušne, polne prijateljstva in zaupanja, usta pa, običajno napol odprta, razkazujejo obilno 24-karatne dragocenosti, prerafaelitska snažna bradica mu podaljšuje obraz, da se zdi kot v konveksnem zrcalu.
Ta brada ima svojo zgodovino.
Bilo je nekega dne pred izložbo v Ulici de la Gaite, z aktovko pod pazduho je primerjal ceno neke srajce z denarjem v žepu, ki ga je na slepo skrivaj prešteval med palcem in kazalcem. Tedaj se mu je približal nek moški in mu dejal: «Oh, da! Časi so slabi. Življenje ni zabavno za nas uboge trgovske potnike.»
Pilon je zardel od jeze in mu zabrusil: «Jaz se požvižgam na trgovske potnike, jaz sem umetnik» in se je napihnjeno oddaljil kot kak užaljen princ. Da ne bi prišlo do enakih neprijetnih zamenjav, si je od tedaj pustil rasti svojo prerafaelitsko bradico.
Deset let je že, odkar je Veno Pilon prišel na Montparnasse sko-roda slučajno. Verjel je, da je odkril nov svet.
Končno!
Nastanil se je v širino in dolžino, ves srečen in zaplesal od veselja v krogu kot pes, ki lovi svoj rep. Z višine svoje mansarde je krožil njegov pogled, poln nežnosti in hvaležnosti, po Parizu, mestu luči. Njegove oči so žarele v ognju predanosti in njegova prša so se vzbočila pod močnim naporom vdiha, ko je, kot mrzličen, pokoncu pozdravil Pariz na ves glas:
nVeni, vidi» in pri tem vprašujoče pomislil:
«Zmagal?»
Bil je zelo mlad — še ne tridesetleten — toda, žal do tedaj še ni poznal mladosti. Spomini so bili še sveže živi v njegovem srcu, njegovo telo je še občutilo preslana pomanjkanja in trdote življenja. Bil je eden izmed preživelih tiste «slavne mladine», ki je pojila z lastno krvjo mastno zemljo stare celine.
Ti ubogi fantje, 18-letni, iztrgani iz njih lepih sanj in vrženi v bojni metež, kot meso za topove. Praznovali so sveto obdobje veka, ko človek piše v zlato knjigo svoje dni, tisto pravljično obdobje zdravja in blagostanja, stoletje ekstaze in upanja, praznovali so ga tam med kamenjem in blatom strelskih jarkov.
In pridni Pilon ni imel pri tem niti zadoščenja, kot ga daje vražja beseda tdomovina*, ki jo vsak pobič vedno sprejema z mladostnim navdušenjem. Bil je doma iz tiste dežele — blazine med mejama. kjer so narodnosti pomešane in nje prebivalci že stoletja menjujejo pripadnost ob vsaki mednarodni mahinaciji in kjer se po njej usodni posledičnosti, sinovi jutri borijo proti državi, ki so jo včeraj branili njih očetje.
In ti mi govoriš o domovini!!
Danes je Pilon «monparno» t.j. svoboden državljan svobodne republike Montparnaške. Tu se ne uganja politika. Nje prebivalci se požvižgajo na domovine in nacionalizme. Svet more propasti, ampak tu se ne bo nikdar prepevalo: «Monparno s’en, va-t-en guerre» (*). Če že moraš crkniti, potem je to bolje zaradi neke ženske, za
* po narodni pesmi «Malborouh
gre na vojno*
čeprav so Slovenci v Trstu živeli v težkih manjšinskih pogojih, ker so gospodujoče italijanske o-blasti bile vedno neprijazne in krivične do someščanov slovenske narodnosti, so se prav v kraju tržaških Slovencev, kljub vsem težkočam, pojavile nekatere pobude, ki so prinesle novo miselnost v tedanjo družbo. Med drugim delavsko gibanje in nastop žensk v javnem življenju. V tem pogledu so bili tržaški Slovenci pred Ljubljano in drugimi kraji na Slovenskem.
Med ženami, ki so stopile na javno prizorišče in dale znamenje prebujenja, je bila mlada Tržačanka — Marica Nadlišek, učiteljica in pisateljica ter vneta bu-diteljica narodnega življenja med tržaškimi Slovenkami. Postala pa je tudi ustanoviteljica prvega slovenskega ženskega časopisa.
Marica se je rodila v Trstu 10. februarja 1867. Njen oče Štefan je izhajal iz znane družine Nadlišek na Katinari, ki pa se
Pilon v karikaturi
nekega psa. prijatelja, ali zaradi lastne lenobe, kot nam to pravi Panait Istrati.
Kaj vsega ni videl la ubogi stari Pilon. Po peklenskih jarkih, pekel ujetništva v Rusiji.
Osvobojen, se vrne svoboden človek v svoj kraj. Tam pa najde novo vlado in spet novo domovino ter ves svet spremenjen.
Nova civilizacija, oborožena in tragična, je vzrasla in grožeče stala nad starimi lepimi dnevi nekdanjih časov.
Oni niso bili drugega kot le povratniki, prikazni, ki niso imele več kaj reči.
Zločinska psihoza tiste dobe je izgnala človeka iz srca. poštenega človeka in ga pričela imeti za malovrednega falota («]aible canaille»).
Pilon, ki je verjel kakor kralj Franc I., da čas ni trgovsko blago, je vseeno poizkušal svojo srečo. Ta trmoglavi hribovec se je od neuspeha do neuspeha, od nesreče do nesreče, privalil do monparnaške ravnice med stremuhe, boheme in heretične intelektualce, ki so jih zavrgle vse dežele.
in po vsem tem se še vprašuje Pilon ali ni morda življenje nesporazum. Toda o tem še ni popolnoma prepričan. In ko se drži za obtolčeno zadnjico, je še vedno pripravljen radevoljno sprejeti nove brce, če jih daje eleganten čevelj.
To je usoda vseh bitij, ki opevajo lepoto z glasom srca, ne skrbeč za to, če slučajno stopijo na kurje oko «Novi Civilizaciji nUNI PRIXi>. (**).
Na bulvarju Montparnasse, v sivi hiši zloveščega izgleda kaznilniš-ke zgradbe, podizdelek moderne arhitekture, najdete na nekih majhnih vratih rumeno vizitko: Pilon — umetniške fotografije Trka je močno!
Nekdaj je na njej bilo ime Herman ■ Pilon. Ampak družab ni k Herman je nekega pustnega predpoldne padel z olcna ateljeja in zletel v praznino šestih nadstro-
** ime tedaj nastopajočih pariš kih veleblagovnic
je preselil v mesto, najprej na Kolonjo, kjer se je Marica rodila, od tam pa k Svetemu Ivanu. Tu je obiskovala slovensko osnovno šolo, peti razred in meščanske šole, seveda italijanske, pa v mestu. V teh mestnih šolah, piše pozneje v »Spominih*, je morala večkrat slišati, da je »ščaveta*, «a resnici na ljubo moram povedati, da so učiteljice kaznovale učenke, ki so mi pravile tako. . .»
Jeseni leta 1882 je odšla v Gorico na učiteljišče in pri sprejemnem izpitu ji je šlo vse gladko, le v nemščini je imela težave ter bi jo gotovo odklonili, toda deželni šolski nadzornik Klodič - Sabla-donski se je potegnil zanjo, češ. ker zna vse dobro, se bo tudi nemščine naučila.
Iz dobe ko je obiskovala goriško učiteljišče pove v «Spominih» marsikaj zanimivega o nekaterih sošolkah in profesorjih, s katerimi se je mnogokrat spoprijela zaradi slovenstva in podobnih zadev. Med profesorji sta jo pouče-
Boruta Pečarja
pij (*) zato je izginilo ime Herman z rumene male vizitke.
Osameli Pilon univerzalni dedič množice raznovrstnih predmetov brez vrednosti in najemniške pogodbe na oba imena, se je po tem udarcu spet pobral iz prahu in nemoteno nadaljeval delo.
Zelo sposoben slikar Pilon je i-mel uspešne razstave v Gorici, Trstu, Parizu, Pragi. Berlinu in v Srednji Evropi. Svoj razvoj nadaljuje sedaj na področju fotografije, kjer se izpolnjuje v tej uporabni umetnosti, ne da bi pri tem oškodoval svoj okus in ljubezen do lepote. To ga obvaruje, da ne bi na pol ali popolnoma poginil, kot se dogaja z večino sodobnih slikarjev.
Umetnost ne hrani več svojega
[moža! (*•)
Če imaš rezerve, to gre.
Če imaš slavno ime, to še more iti. Če imaš bogate starše in dobre
[zveze, tudi to še gre. Ampak drugače se treba znajti
I in kako še.
Talent pa je treba prihraniti
[za nedelje. Pilon se zna znajti, presrečen da se pogrezne z vso dušo v raziskovanje in izkušnje človeškega portreta. Zavzame se za svoj motiv, za svoj predmet. Nadaljujoč svojo nalogo slikarja, ustvarja.
Ustvarja iz obraza, ki ga odseva objektiv na svetločutni papir, u-metnino. ki nas zagrabi po sili izraza značaja ali pa po emotivnem občutju.
Njegov slikarski nagon ga nava ja k študiju kompozicije. Zato so njegove fotografije pravcate kom pozicije, zgrajene v skladu z značajem portretiranca.
So portreti, ki nas spominjajo na ljubkost in mistiko slik Gior-gioneja, drugi na sladostrastno mehko Renoujevo liričnost, a tudi
* Kako, to je dramatično opisal Pilon v knjigi «Na robu*.
** Značilno kako težko je bilo ti sta leta slikarsko uspeti v Pa rižu.
MILKO BAMBIČ
(Nadaljevanje na 17. strani)
vala tudi znani zgodovinar F. Kos in Julij Kleinmayr, ki je napisal zgodovino slovenskega slovstva — oče tržaškega šolnika in pisatelja Ferda Kleinmayrja. Maturo je o-pravila z odliko in njena izpitna naloga je bila tako lepa, da jo je profesor Kos ponesel v »čitalnico*, da so jo tam lahko vsi brali. O dogodku je celo »Edinost* pisala ter čestitala Marici k odličnemu uspehu.
V	jeseni istega leta (1886) je bila imenovana za učiteljico v Bazovici, a zaradi kolere, ki je tedaj razsajala, je šola ostala zaprta do začetka zime. Ker pa bi šla učiti raje na Prosek, ji je njen oče, ki je bil mestni svetovalec, zadevo ugodno rešil. In tako je Marica svoje prvo leto učiteljevanja opravila na Proseku. Že naslednje leto pa je bila premeščena na šolo pri Sv. Ivanu, kjer je poučevala do leta 1899, ko se je poročila s poštnim uradnikom Bartolom. Opustila je službo, ter se posvetila družini in pisateljevanju svoje moči in čas. Rodilo se ji je sedem otrok, med temi Vladimir, poznejši pisatelj.
Hude čase in trdo življenje med prvo svetovno vojno je Nadlišek -Bartolova opisala v že omenjenih Spominih, kjer pretresljivo slika velike težave zaradi pomanjkanja hrane, ki je prizadela tudi njeno družino. To je prisililo mnoge, in tudi Marico, da se je podala daleč v notranjost države, celo na Hrvaško, da je dobila nekaj živeža za svojo, od pomanjkanja še precej ošibelo deco. Najmlajšega sinka — Nenada — je celo pustila za nekaj časa na prehrani v Varaždinu.
Če je vojna s svojo grozoto in težavami prizadela Tržačane na splošno, je pa konec vojne prinesel primorskim Slovencem, in še posebno tržaškim, veliko razočaranje in nove težave — tokrat na narodnostnem področju. Namreč 1. 1918 je naše kraje in Trst zasedla Italija in za zavedne Slovence se je začela težka doba zatiranja in poniževanja. Med prizadetimi so bili tudi Bartolovi in ker se niso hoteli prilagoditi novim razmeram, so se raje izselili v Ljubljano: v začetku 1. 1919 Bartol sam, proti koncu leta pa še Marica z otroki.
V	Spominih opisuje težke razmere. v katerih se je znašla po moževem odhodu iz Trsta: pogosti obiski karabinjerjev, ki so prihajali poizvedovati zakaj je mož od šel ig_podobno, A mnogo hujši od teh orožniških prizadevanj pa so bili tisti od odbora «za razčišče-nje Trsta*, ki so nastopali zelo surovo in brezobzirno, ker so bili najbolj zagrizeni tržaški italijanski nacionalisti. Tudi na šolah, ki so bile samo italijanske, so ti nacionalisti izvajali hud politični pritisk na študente, zlasti sloven ske. Tako so na gimnaziji, katero je obiskovala najstarejša Bartolova hči, nekako prisilili študente, da so podpisali zahtevo za priključitev Reke k Italiji. Ko je Marica izvedela, da je listino podpi sala, čeprav pod pritiskom, tudi njena hči, se je takoj podala na šolo ter odločno zahtevala in dosegla, da so podpis njen hčere izbrisali z omenjene listine. Seveda jih je mnogo slišala zaradi tega.
To duševno trpljenje se je za Marico Nadlišek - Bartolovo zaključilo jeseni leta 1919, z odhodom vse družine v Ljubljano.
Na slovstvenem področju se je Nadliškova pojavila že kot 21-let-no dekle, njen prvi spis je izšel v Edinosti 1. 1888, in od tedaj se je stalno oglašala v raznih slovenskih časopisih in slovstvenih revijah, predvsem v Ljubljanskem zvonu. Posebno v tem osrednjem slovstvenem glasilu se je Marica razpisala ter dosegla priznanje, predvsem po zaslugi pisatelja Janka Kersnika, s katerim je navezala prijateljske stike i.i ki ji je postal pravi slovstveni vzgojitelj in mentor. Izoblikovala se je v dobro pripovednico ter je opisovala like in življenje ženskega okolja v svojem rojstnem mestu Trstu. Bila je odločna in če je bilo treba tudi borbena: saj se je nekajkrat postavila po robu celo škofu Mahniču, tedaj mogočnemu klerikalnemu kritiku.
Nadliškova pa se ni zadovoljila samo s svojim vsestranskim piša njem v razne politične in knjižne liste, leta 1897 je na pobudo nekaterih napredni žen in ob podpori F. Podgornika ustanovila prvi ženski časopis »Slovenka*. In ker je bil tedaj krog žensk ki so bile zmožne in pripravljene sodelovati, maloštevilen, je vsebino lista pisala največ sama. Na njene pozive so se ji pridružile ter pomagale pri tem plemenitem delu M. Skrinjarjeva, M. Gregoričeva, E. Dolinarjeva, L. Poljan čeva, V. Jerajeva in druge. S svojimi prispevki se je kmalu o-glasila tudi Zofka Kvedrova, najboljša slovenska pisateljica. K sodelovanju pa je pritegnila tudi nekaj mladih pisateljev in pesnikov ter navezovala stike z Gregorčičem, Trinkom. Aškercem in drugimi.
V	dvajsetih letih ki jih je Nadlišek - Bartolova preživela v Ljubljani, se je le malo več javno udejstvovala, kot pisateljica pa je skoro popolnoma utihnila. Umrla je 3. januarja 1940 v Ljubljani. Končalo se je tedaj tudi njeno domotožje po rodnem Trstu in sončni Primorski, ki ga je Ma rica nosila ves ta čas v svojem plemenitem srcu.
LADI PREMKU
OB ŠTIRIDESETLETNICI SMRTI
Marica Nadlišek-Bartolova buditeljica tržaških Slovenk
Njen prvi spis jc izšel leta 1888 v tržaški «Edinosti», največ pa je pisala v ^Ljubljanski zvon» in seveda v «Slovenko» - naš prvi ženski časopis
Marica Nadlišek - Bartolova v mladosti pri Sv. Ivanu
PARIŠKO KULTURNO PISMO
Po sledovih življenja Vena Pilona med slavnimi pariškimi «monparno ji»
v’
Kako se Vena Pilona spominja Švicar Nesto Jacometti v svoji knjigi «Tetes de Montparnasse» (monparnaške glave)

PEKARNA
RUDOLF MARC
BAZOVICA
UL. S. KOSOVEL 24
Tel. 226-171
OBLAČILA ZA MLADE
EZIO
BAZOVICA Ul. D. Kette 12 Tel. 226-454
*
jiji
V BAZOVICI
Ulica Igo Gruden 48
«CVETLICE MARA»
Velika izbira lončnic - aranžiran|e cvetja za razne priložnosti - pogrebni venci SREČNO 1980
TOBAKARNA
- PRODAJALNA ČASOPISOV IN IGRAČ
UHANA KEBAR
BAZOVICA Ul. I. Gruden 72
v.
§
I
1
1
1
:$
1
"I
i?
$:
;$
%
GRADBENI MATERIAL IN ŽELEZNINA
DANEU ALOJZ
OPČINE Proseška 13 Tel. 211-044
GRADBENI MATERIAL
Celestin Danieli-Daneu
OPČINE Narodna 77 Tel. 211-034
3
$
I
!
v!
:*
I
i
i
i
I
I
S
FIAT
CITROEN
NSU
RENAULT
NADOMESTNI DEU ZA AVTO - MOTOR - KOLO
BRUNDULA
34016 OPČINE — Narodna ul. 154 — tel. 211-022
VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO
šport

GOSTILNA
MAHNIČ
Najemnik IGNAC METLIKA
BAZOVICA
Ul. I. Gruden 29 jiji
PEKARNA
GOSTILNA
PRI
PLESCU
Lastni* DANILO ŠTURMAN
PEKARNA
I
K
8
•V
I
BAZOVICA
Ul. I. Gruden 32 j;:;
..... .m .i i.	ij:j
jjjj
I
I
1
v.
jjjj •ji;
JERMAN
BAZOVICA Ul. I. Gruden 64 Tel. 226-147
ijij IN TRGOVINA JESTVIN
( LAURA in ELDA SIVITZ
I
ijij
TREBČE 23
Tel. 211-440 - 212-688
1
—
| SAMOPOSTRE2NA jiji TRGOVINA JESTVIN
ii
1
i i
1 § i*
■
i
I
*:
s
J.
&
S
::::
PAHOR in ŠKRLAVAJ
I
TREBČE 232 | Tel. 211-857 |
|
|l
f
TRGOVINA JESTVIN
BRUNO KAPUN
PESEK 1 Tel. 226-389
I
i
|
S	?!
K-VimiiiiiiiiiViiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
i
MESNICA
MEVUA
BAZOVICA Ul. I. Gruden 35 Tel. 226-233
ZALOGA GRADBENEGA IN SANITARNEGA MATERIALA TER PLOSCIC
KARLO GRGIČ
jiji TRGOVINA JESTVIN
1
I
::::
|
I GOSTILNA
HERMAN
KRIŽMAN
BAZOVICA
Ul. S. Kosovel 7 ijij
Tel. 226-272

i
GOSTILNA IN ZALOGA «DREHER» in «RECOARO» | HOTEL RESTAURANT
TOURING
ALOJZ SABA
lastnik
PESEK 54
ANDREJ GRGIČ
BAZOVICA Ul. I. Gruden 44 Tel. 226-106
1
I
1
I
I
f
na OPČINAH Narodna ulica 87
vogal z Bazoviško ulico
MESNICA
DANIELI MARINO
OPČINE Narodna ul. 69 Tel. 211-097
URARNA - ZLATARNA
MALALAN
OPČINE, Proseška 6 Tel. 211-465
se vam zahvaljuje za Izkazano zaupanje in vam vošči srečno novo leto 1980
DROGERIJA
IVAN ŠKABAR
OPČINE Proseška 22 Tel. 211-552
SAMOPOSTRE2NA TRGOVINA «DESPAR»
G. PONTARI & C.
Tel. 226-100 |
i
OPČINE Narodna 63 Tel. 212-197
BAZOVICA 176 Tel. 226-185
|
S PRENOČIŠČI
TRGOVINA JESTVIN	jiji ! BAR	
RUDI KRIŽMANČIČ		METLIKA
BAZOVICA	i	: BAZOVICA
Ul. I. Gruden 33	!* v'.	Ul. 1. Gruden 62 i ;
	1	J :
I'
Vi ii
I'
BAZOVICA 113 |
1
I
|'
i!

PEPI
KRIŽMANČIČ
Tel. 226-127
GOSTILNA
LEBAN
BAZOVICA Ul. I. Gruden 53 Tel. 226-129
| DROGERIJA
$
Si
1 I I j:
|
1
|
I
$:
| j;!; |
OPČINE Narodna 48 jiji jiji
v!
VASJA
GULIČ
| IN SLAŠČIČARNA
ZORA ČOK
I
ii
i
PEKARNA
OPČINE, Narodna 57 Tel. 211-046
KEROZEN - OGLJE DRVA - PREMOG
RUDOLF
VREMEC
OPČINE, Proseška 66 Tel. 211-306
|j Trgovina nadomestnih jiji delov za avtomobile ijij in avto odpad
I
I
i?
I
SIMIČ
OPČINE, Narodna 48 Tel. 211-322 - 212-057
?8v.v.v V.\v.
GOSTILNA
MILKOVIČ
GROPADA 60 Tel. 226-130
TRGOVINA JESTVIN - TOBAKARNA
KARLO KALC
GROPADA 97 Tel. 226-366
S
I
|
I
|
I
i:
ii
?!
|
I
I
I
mmmm

sm*
MESNICA
— UVOZ ŽIVINE IN MESA
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA
ALBIN BAK
PADRICE 116 Tel. 226-184
I
i
Ii
i
EMIL GRGIČ
PADRICE 10 Tel. 226-138
GOSTILNA
GRGIČ
PADRICE 36 Tel. 226-112
P
1
$!
1
Si
jiji
1
?!
I;
JESTVINE - DROGERIJA
I
c
1
I
i?
r
BAR
KARLO GUŠTIN
PADRICE 7 Tel. 226-136
MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO
SILVAN GRGIČ
GRGIČ
PADRICE 37-54 Tel. 226-293
I
|:
I
—	SPREJEMAMO VSA POPRAVILA AVTOMOBILOV IN KAROSERIJE
—	CESTNA POMOČ
PADRICE ST. 151 Tel. 226-161

Trije italijanski intelektualci o današnji podobi in perspektivi Trsta
Intervju prof. Pirjevca s prof Eliom Apihom, prof Cuidom Miglio in dr. Liviom Zenom - lencovichem
GVIDO MIGLIA:
«KOMPLEKS MASADE»
Leto, ki se je pravkar izteklo, za nas Slovence gotovo ni bilo lahko. Kriza, v katero je zašla italijanska družba, je tudi nas stisnila v svoje klešče. Poleg problemov, ki jih delimo z italijanskimi sodržavljani, pa imamo še svoje specifične probleme, o katerih že leta in leta govorimo, a ostajajo še vedno nerešeni zaradi premajhnega posluha večinskega naroda zanje. Tržaški Slovenci nismo bili v preteklem letu deležni samo brezbrižnosti in nezavzetosti italijanskega javnega mnenja, marveč smo bili tarča organiziranega napada, ki po svoje ne zaostaja za gonjami, katerim smo bili priča v šestdesetih letih in v dobi fašizma. Ni gorel Balkan, oskrunjeni pa so bili naši spomeniki, po mestnih ulicah so pobirali podpise proti rabi našega jezika v javnem življenju, na zidovih so se pojavili sramotilni napisi proti senatorki Gerbčevi in njenemu zakonskemu osnutku o globalni zaščiti. Dobršen del mesta je še enkrat dokazal, da nas noče sprejeti v svojo zavest. Lahko smo tu, toda samo pod pogojem, da se izoliramo, zapremo v svoje kroge, skrijemo v svoja zaklonišča. Lahko služimo kot posredniki v kupčiji z jugoslovanskimi tujci, toda nikar naj si ne predstavljamo, da se v mestu lahko uveljavimo kot subjekt s svojo mislijo in svojo besedo. Trst, ki je zrastel in vzcvetel iz priliva množic z vseh strani sveta - predvsem pa seveda slovenskih množic - v malomeščanski sli po «gosposki» spodobnosti taji svoje očete in matere in si skuša oblikovati identiteto, ki naj ne bi imela s preteklostjo nikakršnega stika. Vsaka slovenska beseda, ki jo sliši, vsak slovenski napis, ki ga vidi, ga neprijetno zbode, saj ga spominja na lastne korenine in mu dokazuje, da njegovi izvori le niso tako čistokrvni, kakor bi mu bilo všeč.
Trstu bi lahko očitali tisto, kar je Kissinger nekoč očital Izraelu: da namreč «kompleks Ma-sade» — zadnje trdnjave, v kateri so se judovski zeloti samomorili, raje kot bi se predali Rimljanom leta 72 po Kr. Vidi sovražnike vsepovsod in se čuti ogroženega od vseh strani. Če kdo pride z oljčno vejo sprave in miru v roki, se mu zdi preoblečeni sovražnik, še hujši od tistega, ki odkrito napada. Osimski sporazum je dal mestu možnost, da odloži orožje, podere svoja zaščitna obzidja in se odpre svetu. Rezultat je bil, da so mnogi videli kot novega trojanskega konja, ki v svojem trebuhu skriva nepopisne ujme in nevarnosti. V paniki so se zatekli za okope municipaliz-ma in šovinizma, ne da bi pomislili, da tako obsojajo sebe, svoje otroke in mesto na ekonomski in tudi fizični propad.
Slovenci smo odgovorili na gonjo, katere tarča smo bili mi in naša matična domovina z dobršno mero strpnosti, v prepričanju, da mora prej ali slej le zmagati zdrava pamet. Na žalost smo pogosto imeli vtis, da tiste demokratične italijanske sile, ki so najbolj poklicane, da se postavijo v boj proti nacionalizmu in municipalizmu, niso vedno storile vsega, kar bi bilo potrebno, da bi javnemu mnenju jasno izrazile svoje stališče. V preteklih mesecih smo bili priča, tudi v strankah, v katerih smo prisotni, mnogim dvoumnostim, prepogostemu molku, ki ga pogojuje o-
portunizem ali pomanjkanje zavesti, da je slovensko vprašanje ključno vprašanje tržaškega mesta. Dokler ta problem ne bo rešen, bo Trst medlel v svojem zatonu, ki mu nobeno spogledovanje s habsburško preteklostjo ne more dati cesarskega bleska.
Take misli in ugotovitve razpletajo ne samo Slovenci, ampak tudi številni italijanski intelektualci. Zdelo se nam je primerno, da se pogovorimo s tremi od njih in skušamo z njihovo pomočjo zarisati podobo mesta, kakršna se nam pojavlja pred očmi na tem prehodu iz sedemdesetih: v osemdeseta leta. Elio Apih je profesor zgodovine
Prof. Jože Pirjevec
risorgimenta na tržaški filozofski fakulteti. O-bjavil je knjigo o Fašizmu in antifašizmu v Julijski krajini ter je našemu, občinstvu znan tudi zaradi številnih znanstvenih razprav, med katerimi so nekatere izšle tudi v jugoslovanskih zgodovinskih revijah. Guido Miglia je ugleden publicist in je posebno v zadnjih časih v svojih člankih v italijanskem dnevniku, pa tudi na javnih prireditvah, pogumno nastopil proti vsakršnemu nacionalizmu ter si s tem nakopal sovraštvo in pr etn je tržaških reakcionarnih krogov. Livio Ženo - Zencovich je bil dolga leta predstavnik Z družnih Narodov v Libanonu in Egiptu, me,d vojno pa napovedovalec pri italijanski sekciji BBC. Po 1945 je bil osebni tajnik zunanjega ministra Sforze in nato urednik časopisa La Voce repubblicana. Sedaj se ukvarja s študijem sodobne zgodovine.
NASO ZGODOVINO JE TREBA NA NOVO NAPISATI, S POŠTENOSTJO, S POGUMOM
PIRJEVEC: Naša naroda sla po mojem na teh tleh tako prepletena med seboj, da med nami ni mogoče potegniti jasne ločnice. Kakršnakoli meja je pač nekaj umetnega in neizbežno prinaša s seboj napetosti in razdvojenosti. Slovenci smo to posebno tragično občutili po prvi svetovni vojni, mnogi Istrani italijanskega jezika pa po drugi. Kaj ti meniš o tem?
MIGLIA: Govorim kot Tržačan, ki od 1947. živi v tem mestu in se v dobrem in slabem, v polemiki ali soglasju čuti njegov del. Ostaja pa seveda moja istrska duša in izkušnja. Zato se mi zdi to vprašanje vredno premisleka. Ker sem razumel, da se moramo — ko živimo drug ob drugem — predvsem spoznati. To pravi nekdo, ki je preizkusil prekletstvo zdomstva. Mislim, da ni nič bolj grenkega za mislečega človeka kot izgubiti svojo zemljo, svojo rojstno hišo. Govorim o tem vprašanju, ker sem ga v krvi doživljal, ker je postalo zame vsakodnevna muka. Treba je poznati svet, ki narn je blizu. Zato že nekaj let ponavljam. da ne bi bila izselitev v I-stri tako strašna ali vsaj ne bi zajela revnih slojev, kmetov, ribičev, če bi ne imeli tako velikega razpona med mestom in podeželjem, če bi vsaj delno poznali kulturo, miselnost, upanja istrskih Hrvatov. Zajela bi le nekatere privilegirane sloje: meščane, kramarje, trgovce, industrijce, pro-fesioniste. Ključni problem je torej razpon med mestom in podeželjem. Naj omenim samo nekaj pri; merov o nevednosti, v kateri smo rasti v Istri. Ko je prišel v Pulj kdo iz Premanture ali Vinkurana, iz sedem, osem Kilometrov oddaljenih vasi, smo študentje, pa še bolj malomeščanje, zatiskali nos, češ da smrdi po hlevu. Na svoji koži sem pozneje spoznal, da je Premantura dala Jugoslaviji nekaj ministrov, da je dala enega od njenih najbolj uglednih časnikarjev, Iva Mihoviloviča, da je vas Vinkuran dala v tej generaciji eno najboljših jugoslovanskili igralk Crnoborijevo. še pred petindvajsetimi leti, ko sem na šolskih poslopjih in na trgih jugoslovanske L stre bral ime »Mate Balota*. ki je psevdonim pisatelja Mira Mirkoviča, sem se nasmihal, šele pozneje sem razumel, da gre za pomembno osebnost hrvaške kulture, in recimo tudi emigracije hr-
■ llllllnillllllllllllllllllMIIIIIIlllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlllllllUlllIlIlIlllIliillIllilillIllllllillillHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllMIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllMIlllllllTIIIIIIIIIM
ELIO APIH:
Osimski sporazum - velika novost v zgodovini mednarodne politike
PIRJEVEC: Prosil bi te, da nam kot zgodovinar poveš svoje mnenje o vprašanju sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo in nam podaš svojo oceno osimskega sporazuma.
APIH: Novo leto, ki ga praznujemo, je pomembna ločnica, saj prehajamo iz sedmega v osmo desetletje našega veka. Ponuja se nam torej prilika, da poskušamo oceniti iztekajoče se desetletje, ki je bilo v naši deželi dokaj razgibano, in da usmerimo pogled tudi v bodočnost. Sedemdeseta leta so prinesla, kar se tiče Trsta, pomemben rezultat: konec teritorialnega spora med Italijo in Jugoslavijo in podpis osimskega sporazuma. Mislim, da vsaj ena stran te pogodbe še ni bila dovolj poudarjena. Sporazum v določenem smislu institucionalizira, prevaja v juridični obrazec tisti poizkus v mednarodnih odnosih, ki ga poznamo pod imenom »odprta meja*. V ta koncept naj bi se tudi vključila «vexata quaestio» industrijske cone na meji. O tem vprašanju nimam dovolj tehničnih podatkov, da bi o njem lahko sodil. Rekel pa bi, da je zaslediti v odločitvi rimske in beograjske vlade veliko novost in sicer glede pojmovanja državne meje. Naj svojo misel razložim: po tradiciji in zgodovinski stvarnosti, ki je v Italiji globoko zakoreninjena, meja ni drugega kot projekcija določene oblike države. Na kratko: Italija, ki je izšla iz risorgimenta, se je oblikovala kot centralistična nacionalna država. Taka država smatra mejo kot okop, kraj obrambe ali morebitnega napada, na vsak način kot področje nezaupanja, molka, n pa življenjskosti. Tistim, ki se spominjajo starih razmer, ta ugotovitev ne more biti nova. «Odprta meja* pa pomeni uveljavitev državne organizacije, ki ni več centralizirana, temveč decentralizirana, ki sicer spoštuje narodnostne vrednote, o-benem pa je široko odprta do in-ternacionalizma. Osimski sporazum predstavlja torej veliko novost v zgodovini mednarodne politike in mislim tudi v notranji zgodovini Italije. Morda manj v zgodovini jugoslovanske države, ker je tam internacionalistična tradicija močnejša, ker je problem de: centralizacije, lokalnih avtonomij tam prav tako močan, ker je tam
občutljivost za tuje etnične skupine vsakodnevna izkušnja in ima tudi bogato zgodovinsko tradicijo, ki verjetno izvira iz določenih vplivov starega habsburškega sveta.
Mislim, da je problem, o kate-terem sem govoril, temeljili rezultat sedemdesetih let. Gre seveda za princip, kajti če gledamo na praktično realizacijo, bomo morali ugotoviti, da vse ni tako hvalevredno in pozitivno. V določenem smislu je najbolj vidna posledica teh novosti obmejna izmenjava, ki je zadobila, kot vs~k dan lahko vidimo v Trstu ogromne, včasih kar paradoksne oblike. Vendar gre za krhek pojav — zadosti je malenkosten premik tako na ekonomskem kot na finančriem področju, da obmejni promet usahne. »Odprte meje* pač v polnem pomenu besede ni mogoče uresničiti na tak način. Vendar to ni vse: razvili so se številni kulturni odnosi, e-konomske vezi, predvsem pa je prišlo do večjega medsebojnega razumevanja med državljani z ene in druge strani meje. Jasno je tudi, da je naleteti še na odpor in na nepravilno ocenjevanje tega, kar lahko pomeni nova juridična situacija na mednarodnem polju. Delno je tak odnos mogoče razložiti s skromnostjo dosedanjih rezultatov, delno pa s tradicijo, ki je vezana na preteklost, na preživel, a trdoživ način pojmovanja meje. Upam. da se bo zgodovinski preobrat, ki lahko postane pomemben vzor dobršnemu delu E-vrope, še naprej razvijal in se poglobil. Moja želja je seveda previdna, kajti osemdeseta leta bodo tudi pri nas, morda bolj kot drugje, pogojevala velika in grozeča vprašanja ekonomskega in političnega značaja. Ne smemo si prikrivati, da se nam na obzorju kopičijo temni oblaki.
BERITE
REVIJO
Prof. Elio Apih
vaških Istranov, ki so bili prisiljeni zbežati v času fašizma. Pa pomislimo še na vprašanje priimkov. Dejal bi, da ni kraja na svetu, kjer bi se ljudje začeli sramovati, kot se je zgodilo pri nas, da imajo priimke na —ac ali —ič. Gre za obliko psihološkega terorja, ki je še danes živ. Nekateri zavzemajo italijanska stališča, ker so prevzeli italijanski priimek in se jim zdi, da bi se vrnili k svojemu izviru, če ne bi poudarjali svojega italijanstva. Ne rečem, da bi morali v trenutku postati iz Italijanov Slovenci, a vsaj razumeti bi morali, da imamo skupne korenine, skupne lastnosti, da jezik ni edina ločnica med narodi. Razumeti moramo, da obstajajo stične točke, tudi če ne znamo govoriti slovenskega jezika, treba jih je razvijati in upoštevati, saj na teh tleh živimo od pamtiveka skupaj. Pri nas ni kot na Južnem Tirolskem. kjer je Italijan prišel šele 1919. in se še danes čuti tujca, čeprav je dežela pod italijansko administracijo. Tu nobena od obeh narodnosti ne živi na tujih tleh.
PIRJEVEC: Rekel si, da se v dvajsetih in tridesetih letih, pa seveda tudi pred prv« svetovno vojno italijanski intelektualci in na splošno italijanski ljudje, malo vedeli o slovenskem svetu. Na žalost Je treba ugotoviti, da se razmere v današnjem Trstu niso še spremenile. V italijanskih šolah prav malo govorijo o nas ali nič. Na tem področju si je italijanski vzgojni sistem naprtil veliko krivdo. Ti si šolnik. Zanima me, kaj sodiš o tem vprašanju in kakšne razvojne smernice vidiš v bodočem.
MIGLIA: Problem je zapleten in tudi o njem razmišljam že desetletja. Moja analiza bo trda, a mislim objektivna in intelektualno poštena. Na dnu vsega leži, po mojem, ne toliko ali vsaj ne vedno zlonamernost, ampak še bolj neinformiranost, skromna kultura, prepričanje, da je tisti, ki na italijanskem teritoriju govori drugačen jezik, zaradi tet a že tujec ali manjvreden človek. Pred časom je v Barkovljah inteligentna žena nekega pomembnega kirurga v trgovini slišala gospo, ki je govorila po slovensko. Vprašala jo je: »Od kod ste, da ne znate po italijansko?* In ona ji je odgovorila: «Jaz bi vprašala vas, od kod ste, če ne veste, kakšen jezik govore tu domačirii*. Stara in nevarna miselnost, ki nam je. povzročila že toliko zla, da je Slovenec ali Hrvat sovražnik, napadalec, možni okupator, da je vedno pripravljen navaliti na Trst in zasesti vsak prosti kot, je še vedno trdoživa. Gre za strah, za obliko zaničevanja, za neobveščenost. Preden sem stopil v pokoj, sem bil ravnatelj, še prej pa profesor na raznih višjih srednjih šolah. Poznam torej stvarnost od blizu. Rekel bi, da gre za neznanje, pomanjkanje dobre volje tudi s strani šolske birokracije, za miselnost, za katero ne vem, kako naj jo imenujem, ali buržujsko ali provincialno. Mesto, ki v vsakem trenutku proglaša svoj mednarodni značaj, ki je v vsakem trenutku pripravljeno, da se odpre svetu, ni zmožno opaziti tistih, ki žive ob nas, z nami. Ne samo na Krasu. Treba je uničiti mit, da živi Slovenec na Krasu. Italijan pa v mestu. Na Krasu in v mestu žive tako Italijani kot Slovenci.
Kaj je mogoče narediti za prihodnost? Na uradnem nivoju kaže vse kar v redu in pogosto so uradni komunikeji oblikovani v dobršni meri v zmagoslavnem in retoričnem slogu. Nedvomno obstaja konstruktivna linija razvoja, posebno po Osimu. V ljudski psihologiji pa so se stvari, vsaj na italijanski strani, prav malo premaknile. Pomislimo samo na uveljavitev Liste za Trst. Kako je prišlo do nje, zakaj je bilo mogoče zbrati 65.0C3 podpisov? Uveljavila se je proti Osimu, proti sporazumu z Jugoslavijo. Hočeš nočeš so predstavniki Liste predstra-ža protislovenske gonje, o tem ne more biti dvoma. Glasove dobiva-
jo v tem smislu, kajti, kdor voli za listo, misli: »Oni so predvsem proti Jugoslaviji. Proti možnosti zavojevanja Trsta*. Razvili so na primer one čudne trditve o mestu Bosancev in Črnogorcev na Krasu, ki naj bi bilo večje od Trsta. Jasno je, da je neobvešče-ne ljudi popadel strah. Gre za sramotno zavajanje javnega mnenja. Komu naj služijo take govorice, če ne tistim, l.i jih izrabljajo v svoje namene?
PIRJEVEC: Dotaknil si se točke, ki me že dolgo sili k razmišljanju. Izrabil bi priliko, da s tabo poglobim vprašanje nekaterih tržaških mitov. Na primer tistega o »slovanski nevarnosti* ali onega o Trstu — »cltta italianissima*. Prvi raste ii strahu, ki je dokaj iracionalne narave. In kot si sam poudaril, Je Trst brez dvoma italijansko mesto, a obenem tudi slovensko, ker oba naroda tu živita in koreninita. Kako nastajajo, se oblikujejo ti miti in zakaj so tako trdoživi?
MIGLIA: Pomislimo na geslo »Trieste italianissima* ali »Gorizia la santa*. To so besede, ki jih je ustvarila italijanska retorika in jih je nekako treba ponavljati, če nočeš veljati za izdajalca, če pa v mnogih krajih pokažeš neoznačeno karto Italije, ti ne znajo niti povedati — govorim iz lastne izkušnje, kot predsednik na maturitetnih izpitih — kje je Trst. Pokažejo ti ga v Dalmaciji, na Reki, zamenjujejo ga z Zadrom. Bojim se, da gre za besede, za gesla, ki so živa, ker so tako priročna, ker ne silijo k razmišljanju. Vprašujem se na primer, kakšen smisel je imelo peti v času fašizma v okolici Pazina »Istria italianissima*. Takrat sem bil osnovnošolski učitelj v okolici Žminja. Čeprav sem izhajal iz revne delavske družine, sem Ul prepriča.., ko so otroci med odmorom govorili potiho v svojem jeziku, da počenjajo to zato, ker mi hočejo nagajati. Niti pomislil nisem, da govore edini jezik, ki ga poznajo, ker so se ga naučili na materinih prsih, kot sem se jaz od svoje ma-
tere naučil istrsko - beneškega narečja. To so strašne stvari, ki so nam prinesle veliko nesreč. Kot izseljenec zato mislim, da je treba končati s sovraštvom, da se moramo spoznati in sporazumeti.
Kaj pa »slovanska nevarnost*? Kaj pa naziv «ščavo», s katerim hočeš ponižati bližnjega, ga proglasiti za služabnika, za manjvrednega, za ničlo? Vse je bilo prav, dokler je nosil skuto in sir, ali z vozičkom premog in les, dokler je ženska prihajala po umazano perilo. Tak odnos do bližnjega. ki je rojen ob nas, ki ima e-nako ali večjo ceno od naše, ni dopusten, kajti vsak človek je vreden spoštovanja zaradi svojih lastnosti, ne zaradi jezika, ki ga govori. Gre za politiko brez fantazije, za obrambno politiko. Ko pro-
glasiš drugega za »nevarnega*, s tem hočeš reči, da se je treba pred njim braniti. Ni se treba ne braniti ne napadati. Kako je mogoče, da smo si sovražni, če smo se pa rodili v sosednjih hišah, pod istim nebom, ob istem morju.
PIRJEVEC: Strinjam se, da je na vsak način treba vzpostaviti dialog, tudi če so vrata zaprta, tudi če nam jih loputajo v obraz. Mislim, da je to e-dina možnost, če hočemo preživeti in če želimo, da se Trst vrne k tistemu razvoju, ki ga je poznal v prejšnjem stoletju in ga že preveč desetletij ne pozna več. Tu mislim predvsem na mladino, ki ne najde prostora v tem vedno bolj starčevskem, provincialnem mestu. Toda kuj storiti?
MIGLIA: Zame, ki sem sicer šolnik, pa tudi pisatelj in žurna-list, je velikega pomena dnevno časopisje. Pišem v italijanski dnevnik «11 Piccolo* in upam. da bom lahko tudi v bodoče. Včasih pride do težav, a po pravici moram reči, da sem večino stvari, o katerih sem razmišljal, tudi napisal in da jih je «Piccolo» objavil. Mislim, da bi stvari, o katerih sva govorila, morali širiti tako italijanski kot slovenski časopisi. Bojim se, da osta>ajo vprašanja, ki sva jih načela, prepogosto zaprta v ozke kroge intelektualcev, medtem ko bi moral biti njihov odjek dosti širši. Vem, da je ljudi strah spopasti se z niimi. Vem, da se pri italijanskem dnevniku pojavlja bojazen, da bo izgubil nekaj bralcev. Verjetne je tako. A odpadli bodo bralci fašističnega, nacionalističnega kova, stara tržaška salonska in klepetava buržoazija. prišle pa bodo nove simpatije in drugačne, dosti bolj dragocene sile. Končal bi z u-gotovitvijo, da je mogoče vzpostaviti stične točke tudi preko jezika, toda akcijo je treba voditi na zelo popularni ravni, s pomočjo sredstev javnega obveščanja, kvalitetnih revij, televizije, radia. Našo zgodovino je treba na novo napisati, s poštenostjo, s pogumom.
Prof. Guido Miglia
.....................................................................ninmmni»MWm........«WHMUniiuuiuiiiiiimiiuiiimiiuil»iu«
LIVIO ZENO-ZENCOVICH:
Mednarodne razmere narekujejo spravo ob naši meji kot nujnost
iiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiifHiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiHiuiiiiMiiiiiiiMimiiiiiitiiiimnniHiHmiiiHitiiiiiiiiiiiiitmHMiiiiiiiiHmiiiiHiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiN
Po sledovih življenja...
(Nadaljevanje s 15. strani)
na živi razgibani Rembrandtov realizem.
Pilon ostaja slikar kot nekoč. Preži na uličnih križiščih in ustavlja tiste silhuete, v katere se zapiči objektiv njegovega očesa, jih vodi v svojo delavnico ter ujame v svoj fotoaparat.
Pilon ni fotograf, ki se zanese na vragolije fotografskih naprav moderne tehnike v iskanju efektov našminkanih lepotic, otročnosti mladih prvorojencev in znamenite-žev, ampak je umetnik, ki s svojim aparatom, kupljenim na cTrgu bolh» (*), uspe ujeti krasno svetlobo božjega sonca, cinično potezo ali nagubanost žalosti, strelico poželjive zenice očes ali božanje pogleda prepojenega z dobroto. O-vekoveči s pritiskom na vzvod ič aparata bežni trenutek ko strast iz notranjosti duše vznikne in silno. vzvalovi površino, kože.
Upodablja prizore bohemskega življenja z glavami, vsem tako dobro znanimi. Riše nam prizore lahkoživega sveta, katerih tipi, moški in ženske, ki jih srečujemo povsod po kavarnah in plesiščih, v kinu in bordelih, igrajo njih groteskno komedijo življenjskega uživanja. Riše nam prizore iz meščanskega življenja, kjer nam zaloti možakarje v copatah in vohlja za botrami v njih samodopadljivem miru vsakdanjih dogajanj.
V Pilonovih risbah čutimo jedki utrip Georga Grosza in isto silo penetracije in analize. Z razliko, da se Groszove poteze risb nasilne kot klofute, pri Pilonu zaokrožijo v mehkejše utripe, bolj popustljive, kar izdaja slikarjevo latinsko duhovitost. V Pilonovem u-stvarjanju se čuti še ekstaza in ljubezen mistične duše, na stežaj odprte, vrata in okna, kot gostišče odprto vsem, ki žele vstopiti vanj.
Veno Pilon pa je tudi sam zapustil v Parizu za seboj zanimivo literarno sled, ki dokazuje, poleg ravnokar opisne Pilonove povezanosti z «monparnaji», tudi dobra poznanstva z ostalimi u-metniškimi veličinami njegove dobe, saj je za marsikoga izmed njih opravljal razne fotografske usluge. Sled, ki bo trajno zaznamovala Pilonovo bivanje med Parižani, je namreč zbirka pesmi v francoščini, ki jo je izdal v knjigi neobičajnega formata in papirja, založnik slovenskega porekla Vodaine. Pilon je v njej za lepo vrsto najvidnejših umetnostnih ustvarjalcev od Picassa do Zadkina, spesnil za vsakega nekakšen orakel, uganko v verzih, iz katerih je mogel razgledan po-znavajec >ariških slikarjev in kiparjev uganiti komu so namenjene.
* Znani pariški sejem starinarjev.
ŽENO: Mislim, da se niste potrudili k človeku, ki ima dolgoletno mednarodno izkušnjo, zato da bi govorili o malenkostnih sporih, ki se odvijajo v mestnem okviru. Prišli ste, da slišite o internacionalnih razmerah, ki narekujejo spravo med Slovenci in Italijani na naši meji kot neobhodno in neizbežno nujo. In to ne zaradi večjega dobička, ugodnejših trgovskih zvez, višjega življenjskega standarda, kar je seveda vse i-menitno in potrebno. Pač pa zato, da se izognemo nepopisnim nesrečam, ki nas bodo prizadele, če bomo s slepoto in sovraštvom zastrupljali naše odnose in dovolili silam, ki gravitirajo na to občutljivo točko Sredozemlja, Jadrana, Evrope, da se vključijo med nas in pritisnejo na nas. Veste, da sem blizu idejam Bissolatija, Sal-veminija, Steeda, tistih ljudi, ki so maja 1918 organizirali rimski kongres in so poudarjali neizbežnost »jadranskega sporazuma*. Smatrali so ga za nujnega v prepričanju, da je samo tako mogoče preprečiti objavljanje takih knjig, kakršno imam v roki. Izšla je aprila 1945 z naslovom »Dreh-scheibe Triest*. Proslavlja seveda »Adriatisches Kustenland* kot teritorialno enoto, ki naj bi bila predstraža pangermanskega pohoda proti Jadranu in Sredozemlju. Sedaj smo v letu 1980. Ne govorimo več o pangermanski nevarnosti in sploh nočem govoriti o nevarnostih, ker nameravam pustiti to vprašanje odprto. Toda če se mi ne sporazumemo, se bodo gotovo pojavile sile, ki bodo pritisnile na nas in mi ne bomo imeli več nobene od tistih mestnih, socialnih, trgovskih in etničnih u-godnosti, ki nam jih nudi ta »gredica*, kot pravi Dante, zaradi katere smo pogosto kar preveč divji*.
PIRJEVEC: V dobršni meri ste že odgovorili na del vprašanj, ki sem vam jih nameraval postaviti. Jasno je, da sem prišel k vam, ker poznam vašo mednarodno izkušn jo in vem, da morete izreči o problematiki drugačno sodbo od tiste, ki jo je pričakovati od ljudi, ki so popolnoma pogreznjeni v našo stvarnost.
ŽENO: Da se razumemo. Vzroki, zaradi katerih je na primer te dni tajnik slovenske trgovske zbornice bil v Trstu, so zelo pomembni, so nekakšen cement našega sporazuma. Toda ne smemo misliti, da bomo padli na ničlo, če
zmanjka ta cement. Ne, padli bomo pod ničlo, v brezno.
PIRJEVEC:	Na Bližnjem
vzhodu ste bili priča hudim etničnim in religioznim konfliktom. Ne rečem, da je situacija v Trstu in na meji tako eksplozivna in napeta kot tam. In vendur je mogoče še danes, v letu 1979, prisostvovati tudi pri nas tako nekulturnim dogodkom kot je bilo zbiranje podpisov na tržaških ulicah proti rabi slovenskega jezika v javnem življenju. Kako spremeniti, premostiti določeno miselnost, ki tako otežkoča medsebojno sporazumevanje, o katerem ste rekli, da je neobhod-no potrebno.
ŽENO: ,Po pojem je vsakršno frontalno nasprotovanje posledica nerazvite fantazije, če obstaja to, kar je sedaj moderno imenovati »politična volja*, je mogoče dati diplomatsko rešitev vsem problemom. tudi jezikovnim. Vzore je treba iskati v širšem kontekstu in ne znotraj mestnih obzidij. Poglejte na primer, kako so rešili jezikovne probleme pri Združenih narodih ali pa v Švici, kjer so prebivalci kantona Grigioni zahtevali od oblasti priznanje svojega jezika, kar pomeni seveda tudi priznanje določene kulture in zgodovine. Dosegli so za svoj jezik status »narodnega jezika*, ki ne odgovarja točno rabi treh uradnih jezikov, francoščine, nemščine, i-talijanščine, zagotavlja pa kljub temu častno mesto v javnem življenju in ohranja zgodovino ter kulturno tradicijo Grigionov. Ni da bi posnemali, kar je bilo uresničeno tam, toda če hočemo premostiti svoje probleme, se moramo seznaniti s temi rešitvami in jih preučiti. Predvsem pa kot pravijo Francozi: «11 ne faut pas passioner les problčmes*.
PIRJEVEC: Lepa ugotovitev. Toda dejstvo je, da so odnosi med našimi narodi tudi čustvenega značaja. Diplomacija ne more dosti sloriti, če ni primernega javnega mnenja, ki naj u-resniči dosežene rezultate. Dejal bi, da sta v zadnjih letih jugoslovanska in italijanska diplomacija na imeniten način o-pravili svoje delo in sta vredni vse pohvale. Stvari pa se zataknejo. ko je treba preiti iz. minisVskih uradov v vsakodnevno resničnost mesta kot je Trst, ki je v svoji preteklosti že večkrat pokazalo, kako težko ga je upravljati. Navedel bi vam ugotovitev angleškega di-
plomata, ki je že 1948. dejal, da bo za Italijo Trst »a diffi-cult baby». Kako torej prenesti odlične rezultate, ki so bili doseženi na diplomatski ravni, v prakso?
ŽENO: Stvarem se je treba približati od daleč. Nima smisla spoprijemati se s posamičnimi problemi. o katerih so mnenja lahko deljena in ob katerih se izgubljajo poglavitne misli. Moje mnenje, ki ga poznate, saj sva o tem večkrat razpravljala, je, da je mogoče reševati odprta vprašanja s pomočjo uradnih diplomacij, obenem pa da je tudi potrebno ustvariti forum, kjer naj se srečujejo nasprotne tendence. Mislim na skupino intelektualcev, skupino »modrih*, ki naj bi skušala razčleniti predvsem tisti problem, ki mu Angleži pravijo »double standard* — dvojna mera. Naj vam dam primer. Pred dnevi smo brali v časopisu. da so predstavniki treh juž-notirolskih strank poudarili na debati v tirolskem deželnem svetu v Innsbrucku, da je treba okrepiti vezi med deželama na eni in na drugi strani Brennerja. Z druge strani pa smo tudi brali, da se vrši sedaj v Salzburgu proces proti koroškim Slovencem, proces, ki ga ni bilo mogoče organizirati v Celovcu. To je izhodiščna točka mojega razmišljanja. Avstrijci, s katerimi tako Italija kot Jugoslavija vzdržujeta dobre e-konomske stike, dajejo vtis. da imajo do manjšinskega vprašanja dvojno merilo. Eno, ko gre za priznanje določenih pravic Slovencem. drugo pa. ko zahtevajo pravice za južne Tirolce. Mislim, da bi se bilo treba z vso pozornostjo, pravičnostjo in nepristrano-stjo lotiti razglabljanja o vzrokih miselnosti, iz katere raste praksa dveh meril. Omenil sem Avstrijce, toda problem bi lahko potrojili, saj imajo tudi Italijani v svojih mejah Slovence i'- z druge strani sonarodnjake v bližnji republiki. Isto velja za Jugoslavijo. Mimo vladnih pobud naj se torej oblikuje skupina Hudi dobre volje, ki naj na večstranski osnovi 'začne razpravljati o medsebojnih problemih, v zavesti, da je osimski sporazum življenjskega interesa za vse. Skušajo naj pomiriti strasti, ki te silijo, da gledaš na svoje probleme iz enega zornega kota, na probleme drugih pa iz drugega. Zavedati se moramo, da se moramo srečati, premostiti, to kar nas razdvaja, kajti v nasprotnem primeru: »terrible storms will be in stali for us* — »čakajo nas strašne nevihte*.

Društvena gostilna Opčine
Odlična izbrana vina in domača kuhinja
OPČINE
Proseška
Hranilnica in Posojilnica na Opčinah
|
jji;
I
§
"IT
g
g
s
g
1
g
v!
I;
=|
GOSTILNA
VETO
OPČINE Proseška 35 Tel. 211-629
S
S
I
$:
J.
GOSTILNA
«PRI PINOTU»
MEDJA VAS 10/a Tel. 208-296
'^immfmmmimmmmmimmiimiimm-mimmmmimmmimiš.i
ČRNO - BELI IN BARVNI TELEVIZORJI RADIO - ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI PRODAJALNA IN POPRAVILA
:Š
S
BRUNO BRESCIANI
OPČINE Narodna 47 Tel. 211-711
OPČINE - TRST - Bazoviška 2 Tel. 211-120 - 212-494
VSE BANČNE USLUGE
MENJALNICA
HRANILNE VLOGE
NA KNJIŽICE IN TEKOČE RAČUNE
POSOJILA VSEH VRST
NEPREKINJENA BLAGAJNA
SPECIALIZIRANA POSOJILA PO ZNIŽANI OBRESTNI MERI:
vi
vi
-I-
CERAMICHE
BAR, KONFEKCIJE IN JESTVINE
GRGIČ -GREGORETTI
FERNETIČI 13 Tel. 211-866
TRGOVINA JESTVIN
o/& m us Ca/-s a
J
REBULA
TRGOVINA IN RAZSTAVA TRST - OPČINE - Narodna ul. 71 Tel. 212-000
SALE2 60 Tel. 229-154
I;I;
|
TRGOVINA
JESTVIN
DELKA
REPNIC 40
TRGOVINA JESTVIN
MARTA HUSU
GABROVEC 42 Tel. 229-157

Iv
OBRTNIŠKA
KMEČKA
TRGOVSKA
MALA INDUSTRIJSKA
LJUDSKE GRADNJE
I
I
I
j
I
SREČNO
NOVO
AGRO-SOSIČ
j%mmim&immmmimmmmmiimmimmmmimmmmimmmi
I TRGOVINA ČEVLJEV	S

»•
OPČINE

Narodna 158
Vsem cenjenim odjemalcem želimo srečno novo leto In se priporočamo
ZADRUŽNA
PRODAJALNA
HOTEL - RESTAVRACIJA
OPČINE Alpinska 87 Tel. 211-054


MALALAN
m
.jfjIikiU/iil
OPČINE
Proseška ulica 18 Tel. 212-136
CVETLIČARNA
|
■g
iv
g RESTAVRACIJA
Iv
:|
j
I
ANICA
ŠVAGELJ
'1
1 Š: I
-g
! |
OPČINE, Proseška 33 Tel. 211-482
DANEU
OPČINE, Narodna 194 Tel, 211-241
'4' *
KRAS
PRI B020TU

3
S
ZAVAROVALNICA
REPENTABOR Tel 227-113
LLOYD ADRIATICO
AGENCIJA NA OPČINAH
Zastopnik MIROSLAV STREKELJ
OPČINE, Proseška ulica 3 — tel. 212-753
LETO
■mi'.
?!
I
1
S
1
|
|
1
Srečno 1980 vošči
ZAVAROVALNICA
Diskoteka «LA BORA»
STOKA in STARC
I
1
g
GENERALI
GENERALI
Assicurazioni Generali S.p.A.
g
|;I;
Trgovina radio - TV - električnih predmetov in nadomestnih delov pralnih strojev vseh znamk
MARIO SOSSI
OPČINE, Ul Tel. 211-155
dei Salici 1
HOTEL - RESTAURANT
I
S
agencija
v TRSTU Ul Genova 14 Tel 610-345
na OPČINAH Ul. dei Salici Tel. 211-489
TRGOVINA JESTVIN
•vl-
j;I;
1
g
g
vi
I
»S«
I;I;
Iv
GOMIZEL
želi cenjenim gostom srečno novo leto 1980
FERNETIČI 3 Tel. 211-797
211-460
g.
UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA
ŠVAB CORRADO AUGELLI ROBERTO
Voščita vsem svojim klientom in prijateljem srečno 1980
GOSTILNA IN TOBAKARNA
ŠKABAR
Najemnika ANITA in SILVERIJ SLAVEC
g
it
OPČINE Narodna 42 Tel. 211-026
POHIŠTVO NA IZBIRO
Franc Berginc
MILIČ
i
OTROŠKI VOZIČKI
RENAR
g
|
Domača kuhinja
OPČINE — Ul Tel. 212-518
Biancospino 18/1
BRISCIKI Tel. 227-330
OPČINE Proseška ul. Tel. 212-255
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN
DEVIN 50 Tel. 208-139
JESTVINE
MARUŠIČ
SALE2 20 Tel. 229-125
GOSTILNA
GUŠTIN
ZGONIK 3 Tel. 229-123
GOSTILNA
«POD TABROM»
COL (Repentabor) št. Tel. 227-120
HOTEL • RESTAVRACIJA
FURLAN

REPENTABOR Tel 227-125
HOTEL - RESTAVRACIJA
LAN ARO-VOLNI K
vošči vsem gostom srečno 1980
VELIKI REPEN 151 Tel. 227-349
V Velikem Repnu
VELEBLAGOVNICA
Supermarket
Guštin Branko
Tel. 227-263
Velika zaloga vsakovrstnega blaga jestvin - drogerijskega blaga
Vsak teden posebni popusti na raznem blagu
GOSTILNA
ŠKABAR
Najemnica MILENA ŽAGAR
VELIKI REPEN Tel. 227-117
GOSTILNA
BATIČ
REPNIC 3 Tel. 229-178
F0T0LIT0
ARTECOLOR TRIESTE
34016 TRST - OPCIN6 Narodna ulica 48/2 Tel. (040) 211-839
BARVNA SELEKCIJA IZ DIACOLOR IN OSNUTKOV Z ELEKTRONSKIM
Sestava in pristojnosti rajonskih svetov za vzhodni in zahodni Kras
Več kot eno leto po neposredni izvolitvi so rajonski sveti brez dvorna že prešli v tako imenovano ope-j rativno fazo, čeprav tržaška občin-I ska uprava ni še dodelila tem izvoljenim organom prepotrebna sredstva ter pooblastila, ki jih določa pravilnik in zakon o delovanju ra-I jonskih svetov. O pristojnostih in o vseh še nerešenih problemih, ki zadevajo redno in učinkovito delova-| nje rajonskih svetov, nam je predsednik zahodnokraškega sveta Slavko j Stoka dal naslednjo izjavo:
Menim, da je treba najprej dati točno informacijo o sestavi rajonskega sveta in o njegovih pristojnosti. Rajonska sveta za zahodni in vzhodni Kras štejeta vsak po 16 svetovalcev, medtem ko ostali rajonski I sveti v tržaški občini, ki presega-; jo dvajset tisoč prebivalcev, ima-I jo po 20 svetovalcev.
Rajonska organa sta: svet in predsednik rajonskega sveta. Rajonski svet je bil izvoljen na splošnih u-pravnih volitvah v dneh, ko se voli tudi občinski svet. Zato traja njegova upravna doba pet let, kot traja tudi upravna doba občinskega sveta. Če je občinski svet predčasno razpuščen, je predčasno razpuščen tudi rajonski svet.
Seje rajonskega sveta so javne in jih skliče ter vodi predsednik. Poleg tega sejo rajonskega sveta lahko skliče tudi župan, ali pa je lahko sklicana na zahtevo tretjine izvoljenih svetovalcev. Na sejah sveta lahko spregovorijo tudi župan ali občinski odborniki, poleg tega predsednik lahko da besedo tudi navzočim občanom, ki pa lahko obravnavajo le vprašanja, ki so v tistem trenutku v razgrabi. Predsednik lahko povabi na seje tudi občinske funkcionarje ali predstavnike krajevnih u-stanov■ in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji, ki jih svet obravnava na seji.
Po zakonu in pravilniku o rajon-tkih svetih, svetovalci lahko sestavijo delovne komisije z namenom, da obravnavajo razna vprašanja, ki neposredno zadevajo rajonsko stvarnost. Komisije morajo imeti po za-
konu najmanj pet članov svetovalcev in se vanje lahko vključijo tudi občani rajonskega območja. Komisijam predseduje predsednik sveta ali svetovalec, ki ga določi ali izvoli svet. Poleg tega pa ima predsednik rajonskega sveta tudi dolžnost, da koordinira delo vseh komisij.
Rajonski svet ima po zakonu tudi upravne pristojnosti in bi mu moral občinski svet omogočati, da neposredno sklepa o upravljanju dobrin in storitev rajonskega pomena. Zakon obvezuje občinski svet, da delegira pristojnosti rajonskemu svetu glede vzdrževanja cest, vodovodov in kanalizacije, javne razsvetljave, občinskih zgradb in ostale občinske imovine, zelenih področjih, parkov in vrtov. Rajonski sveti bi morali upravljati storitve, ki se nanašajo na socialno skrbstvo in na zdravstvo, kot tudi javno higieno, občinske jasli in vrtce, pomožne šolske dejavnosti, knjižnice, rekreacijske in športne centre. Za te funkcije in dejavnosti je občinski svet po zakonu dolžan, da določi rajonskim svetom ustrezna denarna sredstva. Rajonski sveti pa eno leto po neposredni izvolitvi niso še dobili nobenega zgoraj omenjenega pooblastila. Temu se moramo zahvaliti sedanjemu občinskemu odboru, ki ni še do sedaj predložil občinskemu svetu v odobritev zadevnih in specifičnih pooblastil rajonskim svetom.
Občinska uprava mora po zakonu vprašati rajonski svet za obvezno mnenje glede občinskega proračuna, o večletnih gospodarskih investicijskih načrtih in o vseh izdatkih, ki obvezujejo občino za več kot pet let. Rajonski svet ima pravico izreči mnenja tudi o splošni občinski politiki ter o upravljanju storitev, kakor tudi o programskih sklepih posameznih občinskih delovnih področij ter splošno o vseh urbanističnih problemih, predvsem pa kar zadeva gradbena dovoljenja. Prav tako mora občinska uprava obvezno vprašati za mnenje rajonski svet glede sestave ali spremembe občinskega pravilnika.
Hiše v starem delu Proseka
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ZAHODNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA S. ŠTOKO
Spodbuden obračun enoletnega delovanja konzulte kljub neizpolnjenim obveznostim občinske uprave
Svet si je precej prizadeval, da bi pravilno tolmačili zakon o pravičnih stanarinah, pripravil je predloge o pravilniku občinskih družinskih posvetovalnic ter se zavzel za dvojezične topografske napise
Motiv iz Bazovice
Pročelje kriškega prosvetnega doma »Albert Sirk», ki ga v tem času
obnavljajo
Prosek, Križ in Kontovel, to so vasi, ki sestavljajo zahodnokraški rajon. Na tem področju živi manj kot petnajst tisoč prebivalcev, zato šteje rajonski svet šestnajst svetovalcev; šest predstavnikov KPI, pet predstavnikov KD, dva predstavnika SSk, PSI, indipendentisti ter MSI imajo po vsak enega svetovalca. Svet se sooča s številnimi splošnimi problemi, ki jih srečujemo na narodnostno mešanem ozemlju ter z nekaterimi specifičnimi vprašanji, ki neposredno zadevajo družbeni in gospodarski razvoj o-menjenih treh vasi. O teh problemih kot tudi o delovanju rajonskega sveta za zahodni Kras smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Štoko.
PD; Eden izmed najbolj perečih problemov, s katerim se dnevno srečuje rajonski svet za zahodni Kras, je odnos in sodelovanje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom tega področja. Kako si načel to vprašanje po izvolitvi in u-mestitvi sveta?
Štoka: Že na prvi otvoritveni seji, ki sem jo vodil kot svetovalec, ki je prejel največ glasov, sem pričel s pozdravom navzočega občinskega odbornika, funkcionarjev ter svetovalcev v slovenščini in to s pomočjo uradnega občinskega tolmača, ki je prevajal italijanščino za italijanske kolege. Za uvedbo takega postopka smo se dogovorili na srečanju izvoljenih svetovalcev KPI, PSI in SSk, zato ker v našem svetu imamo slovenski svetovalci absolutno večino, ker je večina rajonskega prebivalstva slovenske narodnosti. S podobnim postopkom smo nato nadaljevali na vseh rednih sejah sveta, če je bil uradni tolmač odsoten smo pa sejo preložili, da ne bi prikrajšali italijanskih svetovalcev, da razumejo kar se na seji razpravlja in sklepa. Drugih težav glede uporabe slovenščine nismo imeli in to se mi zdi zelo važno.
PD; Kakšne odnose pa vam je u-spelo vzpostaviti z italijanskimi svetovalci?
Štoka: Značilno je, da nam je u-spelo razviti med slovenskimi in italijanskimi svetovalci najtesnejše in z nekaterimi celo prijateljske odnose. Zanimivo je. da so tudi oni podprli resolucijo za globalno zaščito Slovencev. vv.Italiji, ki smo jo mi predlagali kmalu po občnem zboru SKGZ. Isto se je zgodilo, ko smo razpravljali o poimenovanju proseške osnovne šole po kontovel-skem rojaku Ivanu Regentu.
PD: Po enem letu delovanja ste gotovo uresničili nekatere pobude, kljub začetnim težavam, ki žal še danes ovirajo vaše redno delovanje. Bi nam lahko naštel in pojasnil najpomembnejše pobude?
Štoka:	Zahodnokraški rajonski
svet je po živahni razpravi odobril občinski predlog o določitvi območij za uvedbo pravične stanarine tudi v naših vaseh. Na moj predlog je svet soglasno sprejel sklep, da je treba zgodovinska središča Kontovela, Proseka in Križa vključiti v tako imenovane «zone di degrado*. Obširno smo razpravljali o občinskem pravilniku družinskih posvetovalnic ter izdelali naše predloge v tem smislu. Zavzeli smo se za namestitev prepotrebnih čakalnic pri avtobusnih postajališčih v Križu, v sodelovanju s Kmečko zvezo smo priredili javni sestanek glede zapore za promet nekaterih poljskih cest ter da li pobudo za ustanovitev posebnega odbora, ki bo nadzoroval prodajo vina v tako imenovanih osmi-cah. Mimo drugih problemov red nega upravljanja smo zahtevali, naj občina pripravi oziroma odobri sklep o namestitvi dvojezičnih napisov krajevnih imen ob vhodu v naše tri vasi.
PD: Na Proseku že dalj časa čakajo na poimenovanje krajevne slovenske osnovne šole po zaslužnemu rojaku Ivanu Regentu. Vse prošnje in zahteve pa so doslej naletele na gluha ušesa pristojnih o-blasti. Kaj je ukrepal rajonski svet za rešitev tega vprašanja?
Štoka: O tem smo obširno raz pravljali, svet pa me je pooblastil naj posredujem pri vseh pristojnih organih za ugodno rešitev prošnje združenja staršev proseške šole, zato sem v okviru odbora PD Pro-
sek - Kontovel neposredno sodeloval pri pripravi pisma parlamentarcem demokratičnih strank, naj se zavzamejo za poimenovanje naše šole po Regentu. Za sedaj vemo, da je senatorka Gerbčeva že posredovala pri predsedniku republike in pri ministru za šolstvo Va-lituttiju, pri katerem je posredoval tudi poslanec Fortuna.
PD: Gotovo ste v vaši sredi o-bravnavali vprašanje gradnje avtoceste Sesljan - Fernetiči. Kakšno stališče ste zavzeli glede tega problema?
Štoka: Svet me je pooblastil, da posredujem na vseh ravneh, da se izvirni načrt družbe ANAS spremeni. Avtocesta, tako kot je bila zamišljena, bi namreč preveč oškodovala občane našega rajona. V sodelovanju z zgoniško občinsko u-pravo in s kraško gorsko skupnostjo smo posegli pri deželni upravi ter po dolgi razpravi dosegli, da je bil načrt, ki je zanimal naše območje, spremenjen in trasa avtoceste bo sedaj tekla po trasi sedanje Trbiške ceste. Odpravljen je bil tudi velik avtocestni vozel
pri Gabrovcu.
PD: Zvedeli smo, da je rajonski svet za zahodni Kras zavrnil prošnjo Italijanske kolesarske zveze ter teniškega kluba «Obelisco», ki sta zaprosili za zemljišče na območju rajona. Bi nam lahko kaj več povedal o tem?
Štoka: Soglasno smo zavrnili prošnjo kolesarske zveze po proseškem jusarskem zemljišču pri Rovni, ki leži v zgoniški občini med državno cesto 202 in železniško postajo. Krožna steza naj bi bila dolga približno 2,7 km ter široka približno od šest do osem metrov. Razumljivo je torej, da smo prošnjo takoj zavrnili, isto je storila zgoniška občina, ki je pristojna, da izda zadevno gradbeno dovoljenje. Naš svet je zavrnil tudi prošnjo teniškega kluba «Obelisco», ki je zaprosil za jusarsko zemljišče pri proseškem nogometnem igrišču za gradnjo teniških igrišč. Kar zadeva športno delovanje pa smo sklicali tudi sestanek krajevnih društev ter razpravljali o načrtu za gradnjo novega športnega objekta na Rovni in to, da bi pospešili razvoj pred-
vsem domačega športa. Na koncu pa je svet soglasno sklenil, da ne bo več dovoljeval «razprodaje» ju-sarskih zemljišč, ki morajo ostati na razpolago krajevnemu prebivalstvu.
PD: Kakšen je po tvojem mnenju obračun enoletnega delovanja rajonskega sveta?
Štoka: Če upoštevamo težave, ki jih je treba pripisati še nekaterim neizpolnjenim členom občinskega pravilnika o delovanju in funkcijah rajonskih svetov, mislim, da je ta obračun lahko samo pozitiven in spodbuden za prihodnost. Treba bo gotovo odpraviti pomanjkljivosti v naših vrstah ter aktivneje vključiti v naše delovanje občane, da soodločajo pri reševanju rajonskih problemov. V mislih imam predvsem delovanje in sestavo rajonskih komisij ki so poklicane, da vključijo v svojo sredo najširši krog prebivalstva ter predstavnike organizacij, ki delujejo v Križu, na Kon-tovelu ter na Proseku.
Razgovor zapisal SANDOR TENCE
niHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiia
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM VZHODNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA INŽ. KARLOM GRGIČEM
Državni zakon o decentralizaciji ne ustreza dejanskim potrebam vzhodnokraške konzulte
Zakon je bolj uglašen na potrebe in zahteve mestnih rajonskih svetov - Vzhodnokraški svet se je lotil tudi nekaterih problemov, za katere ni povsem pristojen, a so življenjske važnosti za ljudi, ki tam živijo - Prizadevanje za pravilno uporabo jusarskih zemljišč in za primerno speljavo trase avtoceste, ki naj bi povezovala Padriče s Peskom - Srečanja s prebivalci rajona - Občinska uprava nima posluha za predloge rajonskega sveta
Vzhodnokraški rajonski svet zaobjema del Kraške planote, kjer so nekdaj živeli izključno Slovenci. Danes je to ozemlje narodnostno mešano. Prav jsaradi,!tega pa moramo Slovenci posvečati toliko večjo pozornost delovanju tega važnega ijgv-.ftoupravaegUi^sa, saj lahko z njegovim posredovanjem učinkoviteje predočimo želje in zahteve kraškega človeka tržaški občinski upravi. Zaenkrat seveda, žal, pretežno le v teoriji, saj vodijo občino tisti, ki Kraševcem niso kdo ve kako naklonjeni. Od tod tudi šepava dejavnost rajonskega sveta, ki — kakor drugi rajonski sveti na Tržaškem — še vedno nima vseh pristojnosti, kakor mu jih jamči zakonodaja. O vsem tem smo se razgovorili s predsednikom vzhodnokraškega rajonskega sveta inž. Karlom Grgičem.
»Naš rajonski svet se je letos sestal približno dvanajstkrat, to je enkrat mesečno, včasih tudi dvakrat v mesecu; aprila in julija sestankov ni bilo. Njegovo delovanje se seveda ne omejuje zgolj na te seje, ampak zaobjema tudi snidenja načelnikov skupin in raznih komisij, ki delujejo v sklopu sveta; tedaj gre za poglabljanje problemov, ki terja mnogo časa.
Večina svetovalcev je zastavila vse svoje sposobnosti v poglobitev raznovrstnih vprašanj, da se tako poišče tisto težišče, ki dopušča miroljubno sožitje in takšno rešitev problemov, ki bi najbolj ustrezala željam različno mislečega prebivalstva.
Ne smemo namreč pozabiti, da živita na ozemlju, ki je pod pristojnostjo vzhodnokraškega rajonskega
Inž. Karel Grgič
■iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiii
Koršič: Svetle in senčne štreni briške gorske skupnosti
Hadrijan Koršič je podpredsednik briške gorske skupnosti, leta 1973 ustanovljenega decentraliziranega telesa, ki je nastalo po državnem in deželnem zakonu. Področje, na katerem prebivamo Slovenci v Italiji, sodi v dve takšni gorski skupnosti, kraško i:i briško. Briška zajema hribovite predele občin Krmiti, Gorica, Muš in Koprivno ter celotno področje občin števerjana in Dolenje. Dobršen del prebivalstva briške gorske skupnosti je slovenske narodnosti.
S Hadrijanom Koršičem smo se pogovarjali o dosedanjem delu in o načrtih. Povedal je, da so sprva od gorske skupnosti več pričakovali. Predvsem so upali, da bo usklajevalec pobud občin in načrtovalec posegov, ki bi zagotovili bolj u-ravnovešen razvoj. Toda omejevanj* pristojnosti ter skromna fi-
nančna sredstva, ki jih ima skupnost na voljo (leta 1979 je znašal 'proračun 170 milijonov, za leto 1980 pa se bo zvišal za 10 milijonov), sta v veliki meri zmanjšali začetki polet.
Kljub temu je obračun dosedanjega dela nadvse zadovoljiv. Odbor briške gorske skupnosti (v ožjem odboru je tudi Aleš Komjanc) je zlasti veliko napravil na področju javnih del. Uredili so vodovod v Krminu, cesto in kanalizacijo v Mušu, kanalizacijo v Koprivnem, nekaj cest v Kočniku, cestni odsek v Šentmavru, regulirali so nekaj potokov v Dolenjem. Prispevali so sredstva za popravilo osnovne šole v Števerjanu, ki jo je poškodoval potres.
Načrti so dokaj ambiciozni. Naj prej bi radi razširili most čez Groj-
no, po katerem je speljana glavna cesta v Števerjan. Dokončno želijo urediti cesto v Šentmavru ter popraviti ceste v Mušu, Koprivnem in na Plešivem.
Med prihodnje posege sodi tudi sklep, da bodo občini Krmin prispevali sredstva za ureditev slovenske šole na Plešivem.
Poleg enkratnih posegov finančnega značaja, ima briška gorska skupnost v načrtu tudi raziskave. Tako je sklenila izvesti geološko raziskavo za občino Dolenje ter prav takšno raziskavo za občino Števerjan. Odločitev je velikega pomena, saj prihaja v Brdih zaradi rigolanja do grobih posegov v naravo ter do nevarnega razbijanja naravnega ravnovesja, kar bo lahko imelo v prihodnje hude posledice. Raziskovalnemu inštitutu ISIG pa so na
ročili socioekonomsko raziskavo celotnega področja briške gorske skupnosti, ki bo tudi objavljena.
Po besedah podpredsednika Koršiča se gorska skupnost sedaj u-kvarja z izdelavo srednjeročnega razvojnega načrta, v katerem bodo zajeli tudi programe občin. Vanj bodo vključili najrazličnejše aspekte življenja in dela ljudi na celotnem območju. Po predhodnih posvetovanjih bo ta petletni načrt izdelal sociološki inštitut ISIG.
Podpredsednik Hadrijan Koršič je nadalje povedal, da so tudi v tej gorski skupnosti, kot tudi v kraški postavili vprašanje rabe slovenskega jezika, vendar je predlog dežela zavrnila. To v odboru ni povzročilo napetosti, ampak vlada med pripadniki italijanskega in slovenskega naroda vzajemno razumeva nje.
sveta, dve narodnostni skupnosti. Poleg splošnih družbenih problemov, ki so skupni pripadnikom obeh narodnosti, so tod še specifični problemi slovenskega človeka, kakršne najdemo sicer vsepovsod, kjer prebivajo Slovenci kot strnjeno naseljena skupina.
Tu je problem kmečkega človeka -Kraševca, ki se bori za ohranitev teritorija; ta teritorij, tak kakršen je, mu daje jamstvo, da bo še naprej ostal tukaj, torej na rodni zemlji, kot je tu že tisoč let, ne da bi mu bilo treba iskati sredstev za preživljanje v drugih oblikah udejstvovanja.
Družbeni problem, ki ga je v tem smislu rajonski svet moral poglobiti, je problem jusarskih zemljišč. S tržaške občine smo prejeli več zahtev, naj se rajonski svet izreče o dodelitvi teh zemljišč v najem zasebnikom, ki niso jusarski upravičenci; vsaj taki upravičenci ne, kakor jih predvideva prvotna zakonodaja o jusarjih. Zaradi tega se je rajonski svet obrnil na jusar-1 ske odbore v Bazovici, pri Banih,. v Trebčah in na Opčinah — v Gro-padi takšnega odbora, žal, ni. na Padričah pa v glavnem tudi ni jusarskih zemljišč — da bi razčistili pojme, kako naj se jusarska zemljišča upravljajo in komu naj bo poverjena naloga, da o upravljanju odloča. Problem ustrezne zakonodaje terja širšo obravnavo in upam, da bo slovenska javnost doumela ta problem in se mu tudi posvetila. Kot rajonski svetovalci vsekakor enoglasno nasprotujemo, da se kakršna koli menjava v upravi jusarskih zemljišč odloča samo v določenem občinskem uradu, ne da bi pri tem prišli do besede jusarski odbori.
Na sestanku, ki ga je rajonski svet imel s temi odbori, je bilo sklenjeno stvar poglobiti s pristojnimi občinskimi uradi in — če bo potrebno — tudi z zadevnimi deželnimi u-radi. Občinske urade smo zainteresirali za skupen sestanek in ravno te dni smo prejeli povoljni odgovor. Treba bo, skratka, razjasniti problem odločanja tako o razpolaganju kot o upravljanju jusarskih zemljišč pa tudi denarnih sredstev, ki se iztekajo iz ustreznih skladov. (V Ricmanjih so rta primer s takšnimi sredstvi zgradili prosvetni dom, op. ur.).
Jasno je, da je to eden od tistih problemov, ki v pravilniku o delovanju rajonskih svetov niso zapo-padeni. Zato mislim, je prav, da spregovorim nekaj o pristojnostih, ki jih rajonski svet dejansko ima in o pristojnostih, ki bi jih moral imeti.
Delovanje rajonskih svetov urejuje državni zakon o decentralizaciji (št. 278 z dne 8. aprila 1976, op. ur.). Ta zakon obvezuje občinsko upravo, da izstavi pravilnike o delovanju rajonskih svetov; s tem jo tudi obvezuje, da zahteva določena mnenja rajonskih svetov in ti jih tudi obvezno morajo dajati. Toda. medtem ko je zakon po mojem precej realno uglašen na italijansko stvarnost, tako zlasti v večjih mestih (kjer sodijo med bistvene splošne probleme upravljanje šol, popravilo cest in razsvetljave), pa ni tako posrečen, kolikor zadeva probleme na ozemlju vzhodnokraškega rajonskega sveta. Ti so precej različni, kakor nam kaže že sam primer jusarskih zemljišč. Tudi vprašanja begunskih taborišč nikjer ne zasledimo v pravilniku in vendar so za nas, ki tu ži-
vimo, bistvenega pomena.
Spričo gornjega je torej zelo važno, kakšen je odnos med občinsko upravo kot tako in dotičnim rajonskim svetom. Mislim, da bi bilo treba vprašanje pravilnikov poglobiti in dati rajonskim svetom več možnosti, da ženejo naprej najbolj pereče specifične zahteve; v nasprotnem primeru so prisiljeni, da za reševanje problemov, ki jih sami pač najbolje poznajo, zadolžijo organe, ki iz določenih Vzrokov te probleme lahko zapostavijo ali včasih celo izkoristijo v druge namene.
Rajonski svet želi, da ne bi v bodoče samo iznašal mnenja, ampak da bi bil tudi sprotno obveščen o poglavitnih pobudah, ki zadevajo njegovo ozemlje. Predvsem zato, ker je krajevno prebivalstvo neposredno zainteresirano pri teh pobudah, saj bodo ravno prebivalci vzhodnokraškega področja morali darovati največ za infrastrukture, ki bodo v korist vsemu Trstu.
V	mislih imam center za znanstvene in tehnološke raziskave, kakor tudi načrte v fazi študija, ki zadevajo osimske sporazume. Prebivalstvo mora biti sproti na tekočem o razvoju načrtov, tako da tudi samo lahko tvorno prispeva k najbolj pravilni rešitvi.
V	tej zvezi naj omenim sklep, ki ga je naš rajonski svet sprejel na zadnji seji. Sklep zadeva traso avtoceste. ki naj bi povezovala — če bo seveda dograjena — Padriče s Peskom. Rajonski svet meni, da je prvotna zamisel o speljavi trase neprimerna, ker bi trasa sekala najlepše travnike in njive na spodnji strani Padrič, s tem pa dobesedno razpolovila padriško pa tudi bazov-sko ozemlje. Rajonski svet predlaga, da se odcep avtoceste Fernetiči - Trst za Pesek začne za Razklanim hribom, se po pobočju nadaljuje do ovinka Italcementi in se od tod vije naprej po prvotnem načrtu. (Kaže, da so se načrtovalci odločili za zloglasno traso »zato, da ne bi prizadeli Kraških rezervatov.. . op. ur.).
Jasno je, da pravilnik o delovanju rajonskih svetov takšnih sklepov ne predvideva, mislim pa, da so
Pogled na bazoviški kal
ravno taki in podobni problemi tako važni, da jim mora rajonski svet dajati prednostni pomen. Prav zato pa rajonski svet ni z omenjenim sklepom seznanil le tržaške občine, ampak tudi deželno upravo ter izvrševalca načrtov, družbo ANAS.
Sicer smo z raznimi zahtevami posegli tudi v uradih, ki niso pristno občinski, že v preteklosti. Tako smo na primer zahtevali od prefekture, da zadovoljivo reši problem preobremenitve avtobusne proge 39 zaradi ogromnega navala beguncev iz padriškega taborišča; ljudi torej, za katere pač proga ni bila zamišljena. Zgodilo se je že, da zaradi prenatrpanosti avtobusa nanj niso mogli stopiti domači študentje!
S takšnimi in sorodnimi konkretnimi vprašanji se je naš rajonski svet precej ubadal in resno nastopil vsakič, ko je to bilo potrebno. Z njegovimi sklepi se je prebivalstvo lahko seznanjalo že neposredno na sejah, ki so vedno dostopne javnosti, ali pa pozneje z zapisnikov, ki jih mora na vsaki seji voditi tajnik — občinski uslužbenec. Zal se je sredi leta zaradi sindikalnih zahtev nekaj zataknilo in zapisniki niso bili redno izstavljeni, vendar se je stvar potem kolikor toliko uredila. Pač pa moramo obžalovati, da so zapisniki le v italijanščini: s tem je okrnjena osnovna pravica slovenskega človeka, da si o nekem problemu izoblikuje lastno mnenje na podlagi zapisniškega besedila v njegovi materinščini. In to, kot kaže, zaradi pomanjkanja slovenskih prevajalcev na občini.
Vzhodnokraški rajonski svet pripisuje zlasti veliko važnost šolski problematiki. Na pobudo združenja staršev iz Bazovice je skupaj z drugimi slovenskimi izvoljenimi predstavniki zahteval sestanek pri županu, da se enkrat za vselej reši vprašanje prepotrebnega otroškega vrtca. Upamo, da bo problem kratkoročno rešen, saj je bil proračunski znesek po najnovejših vesteh o-dobren tudi na deželni ravni.
Pereč je tudi problem slovenskega otroškega vrtca na Opčinah, kjer vsako leto 15 otrok ne najde v njem prostora. Nedavno poskusno vpiso-
vanje za prihodnje leto celo kaže, da bo tedaj zavrnjenih predvidoma kar 17 otrok, seveda, če ne pride do ustanovitve 3. sekcije. Tudi glede tega vprašanja je rajonski svet zaprosil za razgovor tržaškega župana.
Nadalje je naš svet izstavil seznam najbolj potrebnih storitev na šolskem področju vsevprek teritorija in ga predstavil na nalašč zato sklicanem sestanku odbornici za šolstvo, odborniku za decentralizacijo in predstavniku odbomištva za urbanistične probleme (odbornik je bil odsoten). Na žalost moramo u-gotoviti, da je bilo v času od tega sestanka pa do danes uresničenih le malo od naštetih prepotrebnih storitev.
Mislim, da iz vsega tega, kar sem do tu povedal, jasno izhaja dejstvo, da sta delovanje rajonskega sveta in sprejemanje sklepov v dobršni meroi odvisna od tega, kakšen je pristop rajonskega sveta do prebivalstva in kakšen pristop prebivalcev do rajonskega sveta. Pravilna razčlenitev vprašanj in pravilna usmeritev odvisita od doprinosa vsakega izvoljenega pa tudi od vsakega neizvoljenega občana. Poznavanje problemov terja soočanj, le tako se lahko najdejo rešitve, ki naj bodo kar najbolj v prid prizadetemu kot človeku, kot organizaciji in kot ustanovi.
V ta namen je imel rajonski svet v iztekajočem se letu že navedena srečanja s starši šoloobveznih otrok ter odbori jusarskih upravičencev, sestal pa se je tudi še s Skupnostjo Družina (handikapirani). Ta si gradi na Opčinah svoj dom, ki pa ga daje na razpolago tudi vsej krajevni skupnosti. Rajonski svet bi lahko v tem okviru dal marsikatero pobudo, kot npr. srečanja otrok obeh narodnosti, predavanja o zdravstvenih problemih, o ženskih vprašanjih in tako naprej.
Moj namen je vsekakor, da se takšna srečanja v novem letu še pomnožijo ter zajamejo prav vse, ki probleme iskreno čutijo.
Razgovor zapisal DRAGO GAŠPERLIN
Radenska v s voj! bogati ponudb!
BOGASTVO POMURJA - Z njegovimi mineralnimi in termalnimi vodami, skoraj neokrnjeno prirodo, gričevnatim in s tratami posejanim svetom, ravninami in predvsem prijaznimi ljudmi, ponuja vse leto poseben čar vsem tistim, ki prihajajo v ta najbolj severozahodni del Slovenije,. da bi se spočili in nabrali nove moči za delovni dan. Svet je vabljiv za slehernega miru željnega človeka iz Slovenije, Jugoslavije, Evrope in turiste iz drugih kontinentov.
Ta mirni (blagi) svet — upravičeno mu lahko tako rečemo, saj sodi med naravno najmanj okrnjena in prizadeta območja — ponuja poleg slatine (mineralne vode) še toplice (termalno) vodo v Moravskih Topli, cah in v Banovcih. Malo je takšnih krajev v Sloveniji, ki bi ob tako bogatih virih zdravja obiskovalcem nudili toliko različnih vrst aktivnega počitka: sprehajanje proti sredi lepo urejenih radenskih parkov, plavalne bazene v Radencih, Murski Soboti, Moravcih in Banovcih, ure-
jene rekreacijske objekte od odbojke, košarke, badmintona, šaha, tenisa, kegljišča v Radencih, Ljutomeru, Murski Soboti in Čardi, ribolov v Nogovskem, Blaguškem in ostalih jezerih ter Muri, Pomurje hkrati slovi kot eno izmed najbolj bogatih lovišč. Sem privablja bogastvo divjačine, posebej fazanov z gojitvenim loviščem izredno veliko lovcev - turistov iz domovine in tujine.
Radenci zagotovo niso samo središče zdravilišč in turizma v Pomurju, ampak eno izmed pomembnih slovenskih zdraviliško - turističnih središč, v katerem so znali prisluhniti željam turistov — in še več: njihovim potrebam. Spoznanje, da je okusna naravna slatina (mineralna voda) bogata s CO2, polna mineralnih snovi, da osvežuje in daje dobro počutje, da je zdravilna — je prineslo Radenski slover doma in na tujem.
Neverjetno velike, poraba mineralne vode in vedno večji obisk Radenc, je kraj spremenilo v danes najbolj
znani slovenski zdraviliški turistični center in gibalo turističnega razvoja v Pomurju.
Slatina (mineralna voda) Radenska «tri srca* je tako postala osnova za hitrejši razvoj tega prelepega dela Slovenije. V treh pomurskih občinah »Radenska* združuje sedem temeljnih organizacij:
—	TOZD Mineralna voda v Radencih
—	TOZD Naravno zdravilišče v Radencih
—	TOZD Komunalna dejavnost v Radencih
—	TOZD Diana v Murski Soboti
—	TOZD Gostinstvo in turizem Zvezda v Murski Soboti - Moravske Toplice
—	TOZD Gostinstvo in turizem Jeruzalem v Ljutomeru - Banovske Toplice
—	TOZD Gostinstvo Grozd v Gornji Radgoni.
Te gostinske TOZD imajo več kot 1008 ležišč.
Zdravilišče RADENCI
(	1
Hotel RADIN
137 sobah hotela A kategorije in 144 sobah hotelskega dela B kategorije. Razen tega pa je v obeh delih hotela Radin na voljo 15 apartmajev.
Hotelski del je s hodnikom povezan s pokritim bazenom, Zdraviliškim domom, ordinacijami in drugimi prostori, ki sodijo v zdravstveni del tega sodobnega kompleksa. Ta hotelski del seveda niso samo spalnice, zakaj v Radenski vemo, da hotel še zdaleč ni in ne sme biti
samo spalni stroj. Zato je tam na voljo sodobna restavracija, razen nje še kavarna z aperitiv barom, televizijske sobe, knjižnice, klubski prostori, trgovinica, slaščičarna, galerija za likovne razstave in še kaj.
Posebej naj omenimo izredno sodobno in dobro opremljeno kongresno dvorano, v kateri so tudi redne predstave filmov, torej kino. Sicer pa so gostom in obiskovalcem na voljo še tri konferenčne dvorane s
po 90 sedeži. V hotelski kuhinji pripravljajo razen penzionske prehrane in vsega, kar sodi k jedem «po naročilu*, še posebej 6-7 vrst dietične prehrane. Ne pozabimo, da je gostom na voljo v hotelu tudi moderen salon, pa frizer, da smo poskrbeli za popoldansko razvedrilo — od kulturnega prek izletov — v bližnjo okolico, ko lahko spoznavamo krajevne značilnosti do športnih tekmovanj, družabnih večerov in še marsikaj drugega.
Izleti in prireditve
Radenci že od leta 1882 slove kot | zdravilišče za bolnike, ki imajo 0-kvare na srcu ali ožilju, bolezni ledvic in sečnih poti. Sem prihaja vedno več tistih, ki jih vsakdanji ritem življenja resno ogroža in iščejo tukaj sprostitve in mir. Pitne in kopalne kure ter druge vrste terapije so načini, ki jih zdravniki predpisujejo bolnikom pač glede na bolezni. Zato imamo v Radencih sodobno opremljen laboratorij za kemično in biološko kontrolo, modeme terapevtske prostore z najrazličnejšimi napravami za inhalacije, različna obsevanja, posebne kadi za mineralne kopeli in podvodno masažo, prostore za suho masažo, telovadnice — do velikega plavalnega oazenov (25X13,5 m), s savnami m solariji. V preteklih dveh letih smo posebej skrbeli in razvijali preventivne preglede srca in ožilja, tako da lahko vsakemu gostu v treh dneh opravijo celotne preiskave. Ti preventivni pregledi so že pritegnili lepo število delovnih kolektivov iz združenega dela ali ustanov, pa seveda tudi posameznikov.
Ne pozabimo specialistične zobne ambulante, v kateri zdravijo najrazličnejše ustne in zobne bolezni. Tam je tudi popoln tehnični laboratorij, rentgen in vse drugo.
Zdaj je v Radencih vrsta hotelov, med katerimi je najbolj znan HOTEL RADIN. V šestih nadstropjih hotela A kategorije in v osmih dela B kategorije je 434 postelj in sicer v
HOTEL RADIN RADENCI
1.	Radenci - Murska Sobota - Martjanci - Moravske Toplice - Bogojina - Filovci. Ogled muzeja v Murski Soboti, Plečnikove cerkve v Bogojini, domače lončarstvo V Filovcih ali Tešanovcih, Moravske Toplice, v motelu »Čarda* domača malica -bograč.
Lahko tudi večerja ob ciganski glasbi.
Cena izleta z malico din 130 po osebi. Če ima skupina svoj avtobus, je cena malice 430 din, večerje pa 60 din.
2.	Radenci - Videm ob Ščavnici -Banovske Toplice - Ljutomer - Jeruzalem. Ogled Vidma, «Doma Matije Gubca*, Banovskih Toplic, vinske kleti v Ljutomeru, kjer je mogoče pripraviti vinsko pokušnjo in kupiti darilne pakete po ugodni ceni, na Jeruzalemu domača malica, po želji krajši postanek z ogledom cerkvice in ekzotičnega parka.
Cena izleta: (prevoz, malica ter ogled kleti) 120 din.
Ljutomer. Lepo in značilno slovensko mestece, ki si je že kdaj pridobilo »tržne pravice* — veliko bolj. pomembno pa zaradi tega, ker je bilo vedno središče narodne zavesti. Tam so bili tabori, tarn se je — v središču Prlekije — razvijal slovenski knjižni jezik. Tam še danes gojijo slavne ljutomerske konje, kasače, ki poleg lipicancev prinašajo našemu konjerejstvu svetovni sloves. Ljutomer pa ne živi samo od preteklosti, čeprav se navezuje nanjo
—	sodobni obrati in delovne organizacije od vinske kleti do mlekarn in drugih ga uvrščajo med napredne kraje, ki so v polpreteklem času v času NOB — dali prene-katerega borca.
3.	Radenci - Cankova - Kuzma : Grad - Gornji Petrovci - Murska Sobota - Radenci. Ogled zanimive domače lončarske obrti v Kuzmi (bela keramika), cerkve in gradu pri Gradu, v »Domu na Gričkem* v Pe-trovcih malica.
Cena izleta: (prevoz in malica) 120 din.
Še je nekaj krajev v Sloveniji, v katerih lončarstvo še ni izumrlo. Ponekod na Dolenjskem pa na Štajerskem in seveda v Prekmurju. Da, tukaj je lončarstvo tako posebno, da si te izdelke zares moramo ogledati. Lončarska tradicija se ni nikoli pretrgala, posebnost zemlje in dežele pa je lončarstvu vtisnila vse svoje značilnosti in izkušnje. Prekmursko lončarstvo ločimo v dve veliki skupini: v belo in črno. Ime ni izmišljeno, zakaj črna lončevina, tako značilna za te kraje, je zares črna in bela je — pač cvetla. Ne lončarske, pa tudi pletarske in druge izdelke domače obrti si je pač treba ogledati in — kupiti.
4.	Radenci - Ljutomer - Jeruzalem
-	Ormož - Ptuj - Bori - Radenci.
Ogled Ptuja in muzeja, malica v
grajski restavraciji ali na gradu Bori, možnost ogleda kleti z vinsko pokušnjo ali večerja v ormoškem hotelu ter malica na Jeruzalemu.
Cena izleta: (prevoz in malica) 140 din.
Ptuj, Poetovio, Bettau.Ptuj — staro, prastaro, v vsakem primeru pa naj-starejše slovensko mesto, o katerem je pisal že rimski zgodovinar Tacit — zapisal pa je marsikaj o vinski kulturi teh dežel, ki smo jih obiskali.
Ptuj torej, za katerega pravijo, da je njegovo ime ilirsko - keltskega izvora in pomeni isto kot Padova, Passau ali nekatera druga — namreč žito ali nekaj podobnega. Mesto z najbolje ohranjeno grajsko arhitekturo v Jugoslaviji, mesto - muzej, ki slovi po nenavadno bogatih muzejskih zbirkah — etnografski, vinarski, glasbeni in orožarski na gradu.
Grad - muzej, v katerem je ena največjih zbirk gobelinov na svetu, saj komaj zaostaja za tisto znano iz poljskega, kraljevskega Krakowa.
Stare vinske kleti, med katerimi je ena, ki deluje že nekaj nad sedemsto let! Druga z največjim vinskim arhivom v naši državi. Arheološke zbirke iz pradavnih ilirskih in keltskih časov so izredno bogate, staroslovanska najdišča in nakit iz ptujskih najdišč sodijo med najpomembnejše, kar jih imamo.
Rimske izkopanine so tako bogate, da je le kaj — kakšna je samo zbirka glinastih obrednih oljenk — na Ptuju se je ohranilo kar četve ro mitrovih (templjev) — in ob naši skrbi za to, da se boste dobro poču tili in brez napora spoznali zaklad niče dežele, ki vam jo želim pred staviti in pokazati, ob naši skrbi za to, da boste zares koristno pora bili prosti čas — vas bomo popeljali ne samo v Ptuj in v njegove muze je, ampak še marsikam, da bo bi vanje v Radencih, ob skrbi naše de lovne organizacije zares — prijetno In koristno. Več: ko boste nekaj časa pri nas, nas boste znova in znova obiskovali zato, ker je naša skrb — vaše prijetno bivanje.
5.	Radenci - Radkersburg - Leb-nitz - Gradec. Ogled Schlo-ssberga ali muzeja ter starega dela mesta v Gradcu.
Cena izleta: 140 din.
6.	Radenci - Radkersburg - Leib-nitz - Bad Gleichenberg.
Cena izleta: 140 din.
7.	Radenci - Maribor - Pohorje. Malica v počitniškem domu »Radenske* Zarja.
Cena izleta: 150 din.
VEČJE
KULTURNE PRIREDITVE
Prireditve, izleti in družabni večeri, ki smo jih našteli, se vrste med tednom in so sestavni del bivanja in terapije gostov in pacientov v zdravilišču. Toda razen teh prireditev zdravilišče prireja večje kulturne prireditve in te so v Radencih, našem zdraviliško - turističnem središču, prerastle v tradicijo in postale nepogrešljivi del jugoslovanskega kulturnega dogajanja (npr. Bienale sodobne komorne glasbe).
GLASBENA PARADA RADENCI
Srečanja plesnih orkestrov vseh jugoslovanskih radijskih centrov januarja vsakega leta.
Radenci - komorna glasba XX. sto letja z nastopom najbolj znanih domačih in tujih izvajalcev — ansam-lov in solistov — konec septembra in začetek oktobra. Prireditve v nedeljo dopoldne — z nastopi uveljavljenih slovenskih vokalnih in instrumentalnih ansamblov, solistov, oktetov in zborov. Likovne in kiparske razstave priznanih umetnikov.
Za prireditve smo lepo uredili Stekleno dvorano, ki se jgpo pttdaja k zdraviliškemu okolju. Razstave so v razstavnem paviljonu, galeriji veznega hodnika in avli hotela.
KONGRESNI TURIZEM
Dvorane v hotelu Radin, konferenčna z 80 sedeži ter manjša z 20 sedeži, Steklena dvorana z 220 sedeži in nova Kongresna dvorana z 250 sedeži ter še dve seminarski po 40 sedežev, v novem hotelu B kategorije so primerni prostori za organizacijo posvetovanj, simpozijev, konferenc in kongresov z ustreznim številom udeležencev. Kongresi v Radencih, v hotelu RADIN, imajo prednost pred drugimi zborovanji, seminarji, tečaji ali kongresi: v prostem času lahko udeleženci opravijo v zdravilišču vse potrebne preglede — preventivne ali druge, lahko uporabljajo fizioterapevtske storitve, ali morebitno zobno ambulanto — naša zdravstvena služba je zares vsestranska. Seveda lahko u-deleženci kongresov obiskujejo — v naši organizaciji ali posamič — še druge kraje, okolico, se odpravijo na izlete, ki smo jih pripravljeni lepo in prijetno organizirati. In možnosti za to imamo: od Janeževega vrha prek Kapele do izletov v tujino, ali kamorkoli po željah naših gostov in ob domiselnosti naše posebne službe za animacijo. Sam kraj pa nudi dovolj miru in zdravega vzdušja za uspešno delo. Razen hotela Radin so tukaj še hoteli Zdraviliški dom B kategorije, Velika terapija C kategorije.
Pomembnejša gostinska objekta sta še v restavraciji Vikend in Park.
Nova kongresna dvorana je o-premljena z napravami za 5-kanal-no simultano prevajanje, ozvočenje, snemanje, kino in dia projekcijo, scenske in svetlobne efekte.
Temeljna organizacija Naravno zdravilišče v Radencih je pripravila tudi posebno ponudbo za organizirane skupine, ki bodo prišle na enodnevni obisk v Radence in sicer:
1.	ŠOLSKE EKSKURZIJE:
—	ogled polnjenja slatine in pokušnja brezalkoholnih pijač v obratu Boračeva, 10 din.
—	po ogledu obrok v restavraciji Vikend. Tam pripravljajo dva različna menuja po ceni 50 in 60 din.
—	po kosilu kopanje v odprtem bazenu je od 6 — 17 din. V cer.o je zajeta vstopnina in uporaba kabine. Cena kopanja v pokritem bazenu je 30 din na osebo (za skupine)
—	v paket se lahko vključi vožnja s kočijo 25 din po osebi na uro, mini golf 10 din po osebi ter tenis 35 din na uro.
2.	AGENCIJSKE, SINDIKALNE IN DRUGE SKUPINE:
—	ogled zdravilišča in polnilnic mineralne vode ter brezalkoholnih pijač z degustacijo 10 din.
—	po ogledu kosilo v restavraciji Vikend s turističnimi menuji po 80, 90 in 100 din.
—	kopanje v odprtem bazenu: cena 20 din (v ceni je zajeta tudi uporaba kabine)
—	kopanje v pokritem bazenu: cena za skupine 30 din za osebo
—	cbisk vinske kleti na Kapeli, degustacija petih kakovostnih sort vin in prigrizek: cena 70 din na osebo.
Cena paketa: 180 do 210 din.
Paket je mogoče dopolniti z mini golfom in vožnjo s kočijo (10 din na uro in 25 din na osebo).
Skupinam, ki bi v Radencih želele prenočiti, dajemo polovični penzion (večerja, prenočišče in zajtrk) v hotelu Radin: za 325 din.
Cena polovičnega penziona v hotelu Grozd v Gornji Radgoni (6 km) je 225 din, v 21 km oddaljenem hotelu Jeruzalem 345 din, v Murski Soboti (12 km), v Hbtelu Zvezda, v hotelu Diana, stari hotel 260 do 320 din, novi hotel 32' do 390 din.
Vsak dan, razen ob ponedeljkih, je v kavarni Park od 20. do 02. ure zjutraj zabava s plesom. Ob petkih in sobotah je v prostorih kavarne odprt DISCO KLUB. V popoldanskem času je v kavami odprta SLAŠČIČARNA z veliko izbiro.
Restavracija Vikend pripravlja:
—	menuje za šolske ekskurzije: 50 do 60 din
—	turistične menuje po 80, 90 in 100 din
Restavracija Park:
—	menuji za šolske ekskurzije po 35 in 50 din, enolončnica 25 din
—	turistični menuji 70, 75 in 80 din Hotel Radin ima
—	turistične menuje po 105, 110 in 120 din
INFORMACIJE:
Recepcija zdravilišča »Radenska* 69252 Radenci telefon (069) 73040, telex 35218 YUSLRCI
BANOVCI
Mineralna natrijeva hiperterma u-godno vpliva in zdravi vrsto bolezni: predvsem pomaga bolnikom z neakutnimi revmatičnimi obolenji lokomotornega sistema, z degenerativno obolelimi sklepi, z vegetativno nervozo, kopeli pomagajo tudi po poškodbah in operacijah.
Iskanje nafte je botrovalo odkritju termalne vode. Topla voda, ki priteka na dan v Banovcih — samo 8 km od Ljutomera — ima 55° C ter je bogata mineralnih snovi. Termalno kopališče Banovci ima TRI BAZENE, dva sta napolnjena s termalno, eden pa z navadno, ogrevano vodo.
Tam, v Banovcih, lahko stanujete v POČITNIŠKIH HIŠICAH (41 ležišč), ali v KAMPU. Nastanitvene kapacitete se dopolnjujejo s ponudbo v privatnem sektorju.
V novem gostinskem objektu, ki ima ne samo lepo urejene sprejemne prostore, garderobe in slačilnice temveč tudi moderno urejeno restavracijo in teraso s 300 sedeži, bomo postregli gostom po njihovih željah.
Kopališče je obkroženo s prijetnim zelenjem, v popolnem miru — oddaljeno od prometa.
Okolica je lepa in zanimiva. Gostje si lahko ogledajo stari mlin na reki Muri (Babičev mlin v Veržeju) in obiščejo Radence, Ljutomer, vinorodne predele Jeruzalema in Železnih dveri (zaščitena ljutomerska vina).
GOSTOM PONUJAMO POSEBNE ARANŽMAJE:
—	prihod v Banovce, kopanje in 0-gled kopališča, enolončnica 60 din.
—	prihod v Banovce, kopanje in 0-gled kopališča, piknik v naravi 130 din.
—	prihod v Banovce, kopanje in 0-gled kopališča, kosilo v Banovcih ter pokušnja vina z malico 160 din. V ceno prenočišča ni vključen zajtrk, Kopanje pa je vključeno v ceno penzionskih storitev. Za bivanje več kot 10 dni dajemo 5 odst. popusta na penzionske storitve.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE:
Termalno kopališče Banovci, telefon (069) 82 577 od 1. 4. 1980 do 31. 10. 1980.
Hotel GROZD
Gornja
Radgona
Staro mesto Gornja Radgona, pod grajskim hribom in ob reki Muri — reka pa je mejna črta med Jugoslavijo in Avstrijo — ima vsako leto več obiskovalcev zaradi izredno pomembnega mejnega prehoda, jrek katerega tečejo važne medna-•odne poti iz srednje Evrope proti Jadranu ali še dalje na jug — tja v daljno Azijo. Prav ta mejni prehod, primeren za zelo veliko turistov, ki prihajajo v Jugoslavijo iz vzhodne in zahodne Evrope, mejni prehod brez vzponov in z dokaj ve-
liko prepustnostjo, je eden izmed vzrokov, da je vsako leto več in več obiskovalcev Gornje Radgone — pa ne samo potujoči gostje... Gomja Radgona postaja vedno bolj zanimiva zaradi slovesa tamkajšnjih vin, šampanjcev, zaradi bližine Radenske in vsega zdraviliškega območja Pomurja, pa zaradi motornih dirk in osrednjega živilskega sejma, pa še zaradi marsičesa drugega — ne nazadnje zato, ker je to pač prikupno in prijetno mestece. Gostje radi obiščejo hotel Grozd v
HOTEL GROZD G. RADGONA
strogem središču mesta s 36 sobami — 54 ležišči, z restavracijo z domačimi specialitetami in klasično izbiro. Morda na videz hotel Grozd niti ni kdo ve kako izreden -- izredna pa je kuhinja, saj slovi po okusnih jedeh daleč daleč prek meja ožjega okoliša.
TRIDNEVNI IZLET V POMURJE
Prvi dan — petek
—	prihod v hotel »Grozd*
—	večerja v hotelski restavraciji
—	prenočevanje v hotelu
Drugi dan — sobota
—	zajtrk ,v.. hotelu
—	izlet v Avstrijo - v Gradec
—	popoldne kosilo v hotelu
—	pokušnja vina, sira in šampanjca v šampanjski kleti v restavraciji »Radgonska klet*
—	prenočevanje v hotelu
K hotelu Grozd sodi tudi najsodobnejše urejen lokal RADGONSKA KLET. V tem zares enkratnem 0-kolju prave klasične kleti se počutimo prijetno, domače, »med seboj* in prleške kuharske specialitete to občutje lepo dopolnjujejo.
Tretji dan — nedelja
—	zajtrk v hotelu «Grozd»
—	po zajtrku obisk zdravilišča »Radenska* Radenci, ojled hotela Radin, kopanje v hotelu
—	kosilo v gostišču na Kapeli
—	večerja in ogled Moravskih Toplic
—	ples
—	prenočevanje v hotelu «Grozd» Četrti dan — ponedeljek
—	po zajtrku odhod skupine
Cena paketa 960 din.
ENODNEVNI IZLET - EKSKURZIJA
Program:
—	dopoldne prihod v Gornjo Radgono
—	malica v hotelu «Grozd»
—	obisk:
Avtoradgona (kovinarska smer) Elrad - Gorenje (elektrotehnična smer)
K. Kombinat (agro-smer)
ABC Pomurka (agro-smer)
—	kosilo v restavraciji »Radgonska klet*
—	pokušnja vina, sira in šampanjca v kleti v Gornji Radgoni.
Cena strokovne ekskurzije je 180 din za osebo.
Za šolske ekskurzije in druge turistične skupine je hotel pripravil posebne menuje po ceni 60 do 100 din.
Poleg tega hotel Grozd vabi goste še z drugačno ponudbo:
V ZIDANICI JANEŽEV VRH je na razpolago velika klasična klet, dvorana z 90 sedeži, vrt z zunanjim prostorom za piknike in tam organizirajo piknike za skupine (najmanj 20 oseb) in sicer:
1.	Mešano meso na žaru (čevapčiči, kotleti, hrenovke) priloga, kruh in prleška gibanica 120 din.
Ogled klasične vinske kleti in pokušnje petih sort znanih belih radgonskih vin 60 din.
2.	Druge jedi, ki vam jih lahko serviramo:
—	malica s sirom in kruhom 30 din
—	domače meso iz tiinke, zaseka, kruh 65 din.
3.	Glasba po dogovoru od 500 do 4500 din. Po dogovoru organiziramo tudi druge gostinske storitve: banketno kosilo oz. večerja, poročne slovesnosti, jubilejna praznovanja itd.
RESTAVRACIJA RADGONSKA KLET — HOTEL GROZD
Strokovni ogled KLASIČNE ŠAMPANJSKE KLETI v Gornji Radgoni, pokušnja petih sort penečih in polpenečih vin, biserov, šampanjcev, malica s sirom ali zaseko 60 din
Obisk in ogled Vidma ob Ščavnici oddaljenega od Radenc 15 km, od Gornje Radgone 21 km. To je prijetna izletniška točka s kiparsko kolonijo, možnostjo za kopanje v Blaguškem jezeru in možnostmi za ribolov. V gostilnici v Vidmu ob Ščavnici ponudijo skupinam po dogovoru (telefon (069) 79-215):
—	telečjo obaro z ajdovimi žganci 45 din
—	domače koline s kislim zeljem 60 din
—	menu (juha, glavna jed, priloga, solata) 60 din
—	enolončnica 25 din
—	domači narezek 45 din
—	meso iz tiinke (tudi za p osame:, nike) 60 din.
Med sezono je odprt bife ob Bla guškem jezeru.
GOSTIŠČE NA KAPELI (telefon (069) 73-096) je priljubljena izletna točka, od Radencev 3 kilometre in ponuja med drugim:
—	meso na žaru (kotlet, ražnjiči, čevapčiči) 70 din
—	srbsko nabodalo 60 din
—	prleška gibanica 20 din
—	domači sir s smetano 20 din
Vse podrobnejše informacije daje in sprejema naročila hotel Grozd Gornja Radgona, telefon (069) 74-030, 74-024.
V Gornji Radgoni so vsako le MOTO - SPEEDWAY DIRKE na p ščeni stezi za svetovno prvenstv V času jesenskega sejma je posel na mednarodna dirka za nagrac Pomurskega sejma.
Z integracijo Pomurskega sejir v Gornji Radgoni in Gospodarski: razstaviščem v Ljubljani je Radg na postala sejemsko mesto, pozni no v Jugoslaviji in svetu. Vsako lel organizirajo v Gornji Radgoni zai
21
30. decembra 1979
‘rimorski dnevni
nje dni avgusta OSREDNJI SLOVENSKI MEDNARODNI KMETIJSKO - ŽIVILSKI SEJEM. Program Sejma zajema 70 odst. iz osnovnega agro - živilskega kompleksa, medtem ko je 30 odst. dopolnilnega programa, ki dopolnjuje sejemsko prireditev. Na sejmu lahko kmetovalec najde vse, kar potrebuje za gospodarjenje.
V dopolnilnem programu je veliko, zabavnih, športnih in kulturnih prireditev. Vsak večer je zabavni program, domača gostinska podjetja pa ponujajo različne specialitete. Zadružne zveze posameznih republik bodo organizirale strokovne ekskurzije in ogled sejma.
POČITNIŠKI DOM «ZARJA» NA POHORJU (960 m nadmorske viši-
ne, 22 km od Maribora, 66 km od Radencev, 60 km od Gornje Radgone).
Je prijetna izletniška točka v o-srčju pohorskih gozdov ob asfaltirani cesti proti Arehu; do privlačnih smučarskih vlečnic je le dva kilometra.
Cena penziona je 200 din, za otroke do desetih let pa 150 din. V počitniškem domu vam postrežejo z jedili iz domače kuhinje, za razvedrilo pa so klubski prostori.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE:
Počitniški dom «Zarja» na Pohorju, Frajham, 62311 Hoče pri Mariboru, telefon (062) 72-25.
Hotel
KOROTAN
f'* l|§C


HOTEL KOROTAN V SEKIRI
je zgradila Posojilnica Celovec leta 1955, leta 1979 pa je hotel prevzela in ga v celoti obnovila «Raden-ska» Radenci. Hotel ima skupaj z depandanso 123 ležišč v 73 sobah, s tušem, WC, telefonom, pri večini balkon s pogledom na jezero. Ima sodobno urejeno DISKOTEKO, igrišče za tenis, savno, SVOJO PLAŽO tik ob hotelu, do katere pridemo tudi po podhodniku. Hotel Korotan ima tudi svoj RIBIŠKI REVIR. V hotelu si je mogoče izposoditi kolesa, gostje pa se lahko razvedrijo tudi ob igranju namiznega tenisa. V hotelu menjavajo dinarje po ugodnem tečaju ali drugače: vse storitve lahko plačate v dinarjih — obračunanih po ugodnem tečaju.
Ob južni obali Vrbskega 'jezera je lepo in mirno naselje Sekira (Sekiro) in prav tukaj je tudi hotel Korotan. Ob Vrbskem jezeru, tako zelo «ob», da ima svojo plažo in svoj dostop do jezera, katerega voda je znana po tem, da je navadno primerna za kopanje (+26 stopinj C), pa tudi snažna je tako, da nas kar vabi. Jezero je veliko in primerno za vse vodne športe in za najbolj pogumne tudi — potapljanje. Sekira (Sekiro) pa je tudi blizu koroškega deželnega središča — Celovca (10 km).
Res — o Celovcu bi lahko povedali kar veliko: da je glavno mesto
Koroške in je v njem sedež deželne vlade, pa tudi sedeži nekaterih slovenskih organizacij. Muzeji in galerije so bogati in vabljivi, razen tega pa je Celovec znan tudi kot nakupovalno središče.
Sekira (Sekiro) je lep in turistično prijetno urejen kraj, od koder se odpravimo na zares lepe izlete: peš ali z vozilom. Zagotovo pa ne moremo priti tja, da se ne bi odpravili še na GOSPOSVETSKO POLJE, do Gospe Svete in si ogledali tamkajšnjo mogočno cerkev — predvsem pa Knežji kamen, kamnito pričo naše narodnostne preteklosti — zakaj prav tukaj, ob Knežjem kamnu so svoj čas ustoličevali koroške vojvode. Nekoliko naprej+jč teden izmed najbolj slikovitih srednjeveških gradov sploh. Ostrovrharski grad, Hofo-stervvitz. To je isti grad - muzej, ki je prevzel Walta Disneya, da ga je upodobil v enem izmed najbolj znanih risanih filmov na svetu — v Sneguljčici. Seveda pa bomo morda odšli v celovški narodni park z rezervatom ali si ogledali Minimun-dus, svet v malem, prav tako ob Vrbskem jezeru, tam, kjer se začenjajo celovška kopališča in plaže. Možnosti je zares veliko — od sprehodov do modernih letoviških krajev ob Vrbskem jezeru — in v vse te kraje pridemo z ladjo, na katero stopite kar v hotelskem pristanišču. Priložnosti, da je le nekaj...
"ŠekiriT Holel Sekira KOROTAN f
MORAVSKE
TOPLICE
MORAVSKE TOPLICE — PANORAMA
Moravske Toplice so ob robu široke pomurske kotline, pod južnimi obronki Goričkega, v severozahodnem delu Slovenije, na tromeji med Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko. Nadmorska višina je 180 m, podneb je pa zmerno kontinentalno. Toplice so povezane z Mursko Soboto (7 km) z rednimi in lokalnimi avtobusnimi progami. Iz Murske Sobote pa so stalne avtobusne zveze z Ljubljano (190 km), Zagrebom (150 km), Gradcem (96 km - Avstrija) in vsako uro z Mariborom.
Najbližja letališča so: Maribor (65 km), Gradec (96 km), Zagreb (150 km) in Ljubljana (206 km).
Naselje Moravci omenja zgodovina prvič v turških časih — leta 1587. Od tedaj do leta 1960 se tam
ni zgodilo kaj tako zelo pomembnega, da bi preobrazilo vas in okolico. Takrat pa — leta 1960 so pri iskanju nafte, pri vrtanju v notranjost našega starega planeta — našli termalno vodo!
Takrat so se tam začele razvijati toplice, v katerih uporabljajo naravno zdravilno sredstvo — termalno vodo. Ta je privrela na površje iz globine 1300 metrov in ima na površju kar 62 stopinj C, po kemični sestavi pa sodi med natrijevo klo-ridne - hidro - karbonatne železove kislice.
V toplicah zdravijo vsa neakutna revmatična obolenja lokomotornega aparata,' degenerativna obolenja sklepov, bolezni metabolizma in nekatere kožne in ginekološke bolezni.
Bolniki in kopalci imajo zase štiri odprte bazene, pokrit zimski bazen, kabine ža kopanje' in prostore za počitek.
Prenočišča so na voljo v letoviškem naselju, zgrajenem v značilnem panonskem slogu. Prav te hišice so tista značilnost Moravskih Toplic, po katerih so zaslovele — razen po izredni mineralni vodi — daleč prek meja naše države. Mimogrede naj povemo, da smo v zadnjem času te tako zelo iskane hišice, ki obratujejo kot hotel — močno obnovili in prilagodili sodobnim zahtevam časa in turizma. Razen v hišicah pa stanujejo gostje Moravskih Toplic, tudi pri zasebnikih, ki so prav zanje opremili številne sobe, saj je zdaj tam kakšnih 200 ležišč. V Toplicah je tudi prostor za kampiranje.
Nedaleč od Moravskili Toplic so MARTJANCI (2 km). Treba se je odpraviti tja na sprehod, da si potem v miro ogledamo s kakšno skrbjo sta župnika Erazem in Janez Aquila iz Radgone postavila tamkajšnjo cerkev, ki sodi med posebej vredne spomenike gotske arhitektu' re na tem delu našega ozemlja.
Malo dalje (10 km) je vas SELO. Morda je že veliko vas slišalo za tamkajšnjo romarsko rotundo, cerkev torej, ki so jo zgradili v 13. stoletju in ji po številnih prezidavah v dolgem času obstoja —- leta 1956 spet povrnili nailepši videz — prvotni! Stenske slikarije in druge podobe so takšne, da si jih moramo ogledati.
V drugo smer — proti Lendavi pa je 7 km od Moravskih Toplic znana vas FILOVCI. Znana po tem, da tam še vedno izdelujejo črno lonče-vino, tako zelo značilno za te kra je. Da. prekmursko lončarstvo je zares lepo — črno in pisano, ali belo. Tukaj v Filovcih so «čmi lončarji*. Vendar lončarstvo zares ni edina domača obrt, o kateri bi morali kaj povedati, kakršno si lahko ogledamo in kakršno lahko tudi ku-
Hotel DIANA Murska Sobota
HOTEL DIANA MURSKA SOBOTA
Murska Sobota je trgovsko in u-pravno središče Pomurja in je od Radencev oddaljena 12 km. Hotel Diana v Murski Soboti je poslovni hotel B kategorije s 56 sobami oziroma 96 ležišči in restavracijo z mednarodno in narodno kuhinjo, slaščičarno, kavarno s plesno glasbo vsak dan razen nedelje in nočnim barom, v katerem je tudi artistični program iste dni, ko je odprta kavarna. Hotel ima tudi klubske prostore, ki predvsem privabljajo šahiste in i-gralce ka^rt, tam je tudi štiristezip avtomatsko kegljišče. V poletni sezoni je na voljo odprto kopališče z vrsto rekreacijskih objektov med zelenjem v urejenem gozdičku. Tam ponujajo predvsem 'jedila na žaru in pijače. Kopališče je oddaljeno od hotela za 10 minut hoje.
V drugi polovici prihodnjega leta bo dozidan novi hotel B kategorije, tako da se bo povečalo število sob še za 87, torej za 121 ležišč. Skupaj bi imel hotel 143 sob, oz. 217 ležišč. Kuhinja hotela Diana pripravlja razen mednarodnih jedil še nekatere domače prekmurske specialitete: meso iz tiinke, domače klobase v zaseki,-- goriške zvitke, svinjsko ribico s prekmurskim nadevom in ajdovimi ocvrtki; med lovsko sezono pa srno po divjačinsko, koline z bujto repo, prekmursko gibanico, retaše, poslanke in drugo izbrano pecivo. Hotel lahko organi-
zira zaključne prireditve, slovesna kosila, gostije itd. pa tudi pokušnjo vseh vin, ki jih gojijo in negujejo v tem okolišu.
Prihodnje leto bo začela obratovati NOVA PIVNICA V SEDANJI KLETI GOSTILNE CENTRAL, tam bodo ponudili razen piva in drugih pijač še jedila na žaru, pizzo in seveda domače specialitete.
IZLETI NA GORIČKO
Majhen gričevnat svet pokrit z vinogradi in sadovnjaki, oddaljen od Murske Sobote 25 km in povezan z asfaltno cesto je svojevrsten zaključek izleta v Gornje Petrovče, kjer se nahaja TURISTIČNI DOM,
penzion TI. kategorije, imenovan tudi «PINDA». Tu nudijo domače specialitete (cigansko pečenko, meso iz tiinke in druge prekmurske jedi, poso lanke, retaše itd.), če ste si zaželeli pik nik v naravi, vam ga bodo tam pripravili. Prav od tod pa je lep razgled po Goričkem -r- tja do Avstrije in na Madžarsko in seveda v notranjost Slovenije — čez Pomurje tja do Slovenskih goric in še naprej.
INFORMACIJE:
Hotel DIANA: 69000 Murska Sobota, Titova 28, telefon (069) 22 530, 22-547, 22-548.
Turistični dom: 69203 Gornji Petrovci, telefon (069) 78-008.
Hotel JERUZALEM
Hotel ZVEZDA
Murska
Sobota
Ime hotel Zvezda v središču glavnega mesta Pomurja ima dolgoletno tradicijo. V hotelu Zvezda boste našli prijetno domače vzdušje in občutili ritem vsakdanjega življenja.
Za goste je 60 ležišč, pa slaščičarna, restavracija, klubski prostori. Penzioni in bifeji v glavnem mestu Pomurja — Murski Soboti, za katero vemo, da je upravno, kulturno in gospodarsko središče dežele, v kateri vam ponujamo naše storitve — pa ni samo «glavno mesto*, ampak zares kraj, ki ima dovolj znamenitosti, da si ga je treba ogledati.
Spomenik zmagi je v najstrožjem središču mesta, njegova značilnost je v tem, da je delo sovjetskega vojaškega inženirja in dveh zelo znanih slovenskih kiparjev, Borisa in Zdenka Kalina. Nastarejši zapiski o Murski Soboti segajo v leto 1297 ali pa celo 1071. Iz tega časa so tudi najstarejši ohranjeni deli nekdanjega urbanega naselja z nadvse pisano zgodovino. Pisano in staro, zakaj najdbe iz kamene (neolitske dobe v Pokrajinskem muzeju) nam bodo o tem največ povedale —
tako kot številni drugi zakladi, ki jih hranijo soboški muzeji.
Penzioni in bifeji v Murski Soboti in okolici sodijo k Zvezdi.
Kdo ne pozna MOTELA ČARDA, ki si prizadeva pričarati gostom pristno panonsko vzdušje? Torej gostoljubnost, domačnost, romanska glasba — in kuhinja, ki ponuja specialitete, da je le kaj. Tam je tudi štiristezno avtomatsko kegljišče.
V RESTAVRACIJI ZVEZDA je glasba s plesom vsako soboto in nedeljo, medtem ko je v penzionih v Beltincih in Hodošu ob sobotah.
Kuhinje hotela Zvezda, motela Čar-da in gostiln, ki sodijo v naš sestav pripravljajo prekmurske narodne jedi, za katere so mojstri kuharji dobili številna priznanja na različnih tekmovanjih in razstavah. V to ponudbo kuharske spretnosti z domačim okusom, sodijo bograč, golaž, obložena prekmurska pečenka, obložena zarebrnica, mesarska zarebrnica, prekmurske koline, zlivanke, posolanke, pa seveda kuhana govedina s svetovno znanim smetanovim hrenom in seveda še marsikaj drugega.
Ob vznožju gričevnate pokrajine, ki ji pravimo Slovenske gorice, tam v središču deželice z imenom Prlekija, se je zmestilo prikupno mestece — Ljutomer — glavno mesto Prlekije. Mesto, ki je vedno slovelo po izrednih vinih, pa nič manj znanih konjih kasačih. Mesto, ki je ohranilo svojo narodnostno podobo kljub hudim časom, ki jih je moralo preživljati. Ljutomer kot središče industrije, kmetijstva in drugih dejavnosti. Mlekarne slovijo kot izdelovalke najboljših sirov, vinske kleti ob vznožju Slovenskih goric, nedaleč od ŽELEZNIH DVERI in JERUZALEMA pa hranijo takšno kapljico, kakršno se lahko postavi v tekmovalno vrsto — s katerokoli po svetu in bo z gotovostjo — med favoriti.
Tukaj torej, v Ljutomeru, se je domačnostno stisnil v središče me-
sta prikupen HOTEL JERUZALEM
—	in zato še zdaleč ni postal »mestni hotel*, marveč nasprotno: čeprav sredi mesta in sodobno zgrajen, je domačnosten, miren in prijeten, pa tudi takšen, da se v njem druži staro z novim — v drugačno, višjo obliko in predvsem kakovost.
Hotel Jeruzalem je pripravil za goste in skupine POSEBNE ARANŽMAJE:
—	Enodnevni izlet v Ljutomer
V hotelu nudijo vrsto specialitet, od domače malice (60 do 100 din), kosila (80 do 120 din) in kvalitetna ljutomerska vina. Po želji skupine organiziramo v hotelu posebne zabavne večere.
—	Enodnevni izlet v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru z rekracijskim kegljanjem, degustacija ljutomerskih vin (80 din na osebo), izlet po Pomurju (Lendav.. - Raden-
ci) in kopanje v pokritem bazena v Radencih.
— Prihod v Ljutomer, degustacija vina (80 din), za večerjo prleška specialiteta (130 din), kopanje v termalni vodi (30 din), kosilo (80 do 120 din), ogled in odhod iz Ljutomera.
ENO IN DVODNEVNI IZLETI ZA KMETOVALCE-KOOPERANTE
Enodnevni paket obsega:
—	prihod v Ljutomer
—	ogled dveh preusmerjenih kmetij
—	obisk enega izmej najboljših rejcev znanih konj kasačev
—	kosilo v hotelu Jeruzalem
—	ogled in pokušnja vin v kleti v Ljutomeru
—	izlet na Jeruzalem. Tam si lahko obiskovalci kupijo vino
Cena enodnevnega paketa je 150 din.
Dvodnevni paket obsega:
Prvi dan kot na enodnevnem. Drugi dan
—	zajtrk v hotelu Jeruzalem
—	odhod v Radence, lahko pa se odločite za obisk in nakupovanje v Radkersburgu, Avstrija - 25 km
—	kosilo v hotelu Jeruzalem
—	po kosilu odhod
Cena dvodnevnega paketa je 580 din. Skupina mora imeti svoj avtobus.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE:
Hotel Jeruzalem. 69240 Ljutomer, telefon (069) 81-184, 81-221. BANOVCI
HOTEL JERUZALEM
pimo. Pletarstvo je druga značilna domača dejavnost. Saj jih poznate tiste lepe okrasne predmete iz pšenične. slame, ki jim pravijo doužnje-ki, pa so pravzaprav žetveni venci, nekoč obredni, dandanes pa, v nekoliko spremenjeni obliki, nenavadno lepi okrasni predmeti. Pa pletarstvo, pri katerem pletarji uporabljajo vrbovje za svoje košare in koše ali kaj drugega — ali pa tisti lepi cefchrji, ki jih znajo splesti prekmurski pletarji iz rogoznice .,.
Iz Moravskih Toplic se bomo kdaj pa kdaj odpravili tudi na izlet v Mursko Soboto, ali v zdravilišče v Radencih in morda v Gornjo Radgono in tam obiskali šampanjsko klet ter pokusili tako skrbno in dolgotrajno gojena in negovana sloveča in peneča se vina.
Središče Prlekije Ljutomer, Lot-merk — mesteca, ki slovi kot središče vinorodne Prlekije. Obiskati ga je treba in iz Moravskih Toplic to ni niti težko, niti daleč.
POSEBNI ARANŽMAJI
V Moravcih priredijo in organizirajo za svoje goste izlete v Gornjo Radgono, Ljutomer. Lendavo, na Kapelo in Jeruzalem. Pripravljene so pokušnje visoko kakovostnih sortnih penečih in polpenečih ‘vip, šampanjcev in biserov, pa tudi ma lica za 60 do 80 din.
Za skupine organiziramo izlete po ceni od 120 do 150 din.
IZLET PO POMURJU
Ogled znamenitosti, pokušnja vina z malico” v eni izmed vinskih' kleti.
IZLET V VARAŽDIN
Ogled znanega pokopališča, malica s pokušnjo vina v Vuakanovcu.
IZLET V LENDAVO
Obisk pri znanih mojstrih domačega lončarstva v Filovcih, pokušnja vina v Esterhazijevi kleti v Lendavi, bograč z vinom v lendavskih vinogradih.	. ,
IZLET V AVSTRIJO
Nakupovanje v Radkerdburgu, o-gled znamenitosti kopališča Bad Gleichenberg.
IZLET V LJUTOMER
Ogled pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, vožnja skozi Verženj do kopališča Banovci, ogled Ljutomer ja in obisk vinske kleti.
*	1	.1	- f	•
DRUGA PONUDBA
V	neposredni bližini Moravskih To-
plic (bazena) organiziramo za skupine piknik s specialitetami na žaru. Cena po osebi znaša od 90 do 120 din.	- i I
V	motelu Čarda organiziramo kegljanje na štiristeznem avtomatskem kegljišču. Cena z malico znaša 70 din po osebi.
HOTELSKE IN PENZIONSKE CENE ZA LETO 1980
V	novi restavraciji (500 sedežev) je mogoče organizirati SEMINARJE, SIMPOZIJE in POSVETOVANJA.
V	Belem salonu prirejamo obletnice matur, poroke, svečane večerje.
Vsak petek, soboto, nedeljo in ob praznikih je v Moravskih Toplicah glasba s plesom.
Sindikalne skupine, šolske ekskurzije in večje organizirane skupine imajo v sezoni na penzionske storitve 5 odst., popusta.
Cene v'ceniku ne zajemajo
—	kopanja	30	din
turistične takse	2	din
—	prijave, zavarovanje	1	din
Za organizirane skupine, ki	so na
enodnevnem izletu v Moravskih Toplicah, smo pripravili turistične me-nuje po ceni 70, 80 in 90 din.
Kopališke storitve za skupine so za 10 odst', cenejše.
Specialitete Moravskih Toplic kot posebna ponudba
Prekmurske palačinke Moravska plošča Pastirska zarebrnica Moravski «nedužni» zavitek Prekmui-ska gibanica Moravska kava Domače specialitete:
Domača šunka s hrenom Kmečki narezek
INFORMACIJE:
«Moravske Toplice*, 6922 - Martjanci - telefon: (069) 72-210 in 72-213.
		SOBA						PENZION					
Objekt	Sezona	1/1			1/2			vi			1/2		
		s kopa-	s tu-	brez	s kopa-	s tu-	brez	s kopa-	s tu-	brez	s kopa	s tu-	brez
		Inico	šem	tuša	Inico	šem	tuša	Inico	šem	tuša	Inico	šem	tuša
Hotel Radin,	l-IV, XI, XII	310			500			400			370		
A kat.	V-X	380			660			480			450		
Hotel Radin,	l-IV, XI, XII	270			400			350			320		
B kat.	V-X	340			560			430			400		
Hotel Grozd	l-XII		215	195		350	330	320	300		295	275	
Počitniški dom													
Zarja na Pohorju	l-Xlf		100									200	
Hotel Zvezda	l-VIII		253	227		428	407		420	382		382	394
	IX-Xlt		290	253		501	428		459	420		459	382
Motel čarda	l-XII		229	210		390	365		334	315		306	287
Penzion Hodoš	l-XII	191			262			287			229		
Penzion Beltinci	l-XII	191			344			315			267		
SOBA								PENZION				
Objekt	Sezona	1/1			1/2			i/i			1/2	
		s kopa-	s tu-	brez	s kopa-	s tu-	brez	s kopa-	s tu-	brez	s kopa-	s tu-	brez
		Inico	šem	tuša	Inico	šem	tuša	Inico	šem	tuša	Jnico	šem	tuša
Moravske	l-IV, XI, XII				320						195	
toplice	V-X				380						265	
Hotel Diana	l-VIII	250			420			390			350	
stari del	IX-XII	280			480			420			380	
Hotel Diana	l-VIII	310			540			450			410	
novi del	IX-XII	350			620			490			450	
Hotel Jeruzalem	l+Vtri j? VMOtll ‘	276	$ i	* ..	445			400			380	i#®1
		305		$	510			435	>jl ^		400	: 	
												
Banovci	A	tfl		h m	J L	Novi’Vikend			ik	vi			
	po osebi					270						250
Cene v A Sch.
HOTEL KOROTAN	Sezona	Kategorija		Soba z zajtrrkom	Pol- penzion	Penzion
Predsezona	IV, V,	1. kategorija	1/1	250	340	370
posezona		lil. kategorija	1/1	190	270	300
		1. kategorija	1/2	250	260	290
		II. kategorija	1/2	200	250	280
		III. kategorija	1/2	160	230	260
Glavna sezona	VII,	1. kategorija	1/1	'	310	400	430
	Vlil	III. kategorija	1/1	230	300	330
		1. kategorija	■ 1/2	300	390	420
		II. kategorija	1/2	250	350	380
		III. kategorija	1/2	180	270	300
Medsezona	VI, IX	1. kategorija	1/2	250	310	340
		II. kategorija		210	290	320

m
:««»» *•>«<><»



- ' |||;|

acqua minerale naturale
•. .. • . ...

TRGOVINA
JESTVIN
ALOJZ KOŠUTA
KONTOVEL 100
DROGERIJA
ANTONI
1
I
I
I
j.
%
I
«
s
$
?:
$
Gospodarsko društvo Kontovel
VOSCI VSEM ČLANOM IN KLIENTOM SREČNO NOVO LETO!
RIBJA RESTAVRACIJA
?!
?!
%
S
I
v*
!;!;
I
;?
TRGOVINA, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
JUSTINA
GUŠTINČIČ
KRI2 204 Tel. 220-349
I
S
Š!
?!
I
;$
v!
ZALOGA
GRADBENEGA MATERIALA
MILIČ - USSAI
KRIZ 9/a Tel. 220-368
£
ff
!?
|
I

DARJO
KONTOVEL 97
v.'
1
s
PROSEK 140 Tel. 225-509
vošči srečno 1980

GOSTILNA
CVETLIČARNA
|
I
•?:
I
I
i?
§
?•
SARDOČ
SLIVNO 5 Tel. 200-225
|
I?
g:
S
vi
v!
KOSMINA
NABREŽINA 108/A Tel. 200-375
MANUFAKTURNA
TRGOVINA
TRGOVINA
IN LABORATORIJ RADIO TV
v!	ff
ŽELEZNINE
RAFAEL ŠTOKA
PROSEK 1 Tel. 225-121
v.
I
I
?!
ALDO COLJA
KONTOVEL 134 Tel. 225-471
MESNICA
RESTAVRACIJA
PUNTAR
DANILO
PROSEK 3 Tel. 225-219
%
!;!;
I
SLAVKO
!;!;
%
i
i
i
I
■$
?!
I
■%a
:g
vi
i
I
;$
Rožica Terčon-Pertot
NABRE2INA 124 Tel. 200-122
ZALOGA PAPIRJA
GUIDO ZIDARIČ
KONTOVEL 453 Tel. 225-393
NABREŽINA 120/bis Tel. 200-232
|
I
|
1
?!
?!
I
1
?!
g
?!
MESNICA
PAHOR
NABREŽINA
(center)
TRGOVINA
MIKA
NABREŽINA (center) 149 Tel. 200-200

TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV
BOGOMIL
KRALJ
PROSEK 212 Tel. 225-224
CVETLIČARNA
ADA
ff
?!
S
I
ff
I
I
!
m* l
PROSEK 551 Tel. 225-496
I
I
I
t
i
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
DANICA
MARTINUZZI
PROSEK 138 Tel. 225-257
ZLATARNA
•* v '*•$'t* "t	ff
ŠTOKA
MARČELA
PROSEK 129
GOSTILNA
«SILVESTER»

I
PRI LILIJANI
vošči vsem odjemalcem srečno novo leto
NABREŽINA Tel. 200-228
I.
1
I
|
1
TRGOVINA
ELEKTRIČNIH
PREDMETOV
MIRKO-ANICA FRANČEŠKIN
NABREŽINA (center) Tel. 200-238
I
|
vi
|
vi
vi
s
I
NSIUIUJ
BOGATA ZALOGA PLOŠČIC IN SANITARNEGA MATERIALA
iv	*:
1	I
Ut t.M 'mtVKl.lt
GOSTILNA
I ‘
|

?!
%
ROLICH
«Pri devetih sestrah»
(ALLE NOVE SORELLE)
Domača kuhinja
PROSEK 167 Tel. 225-146
I
;i;i
I
?!
1
I
NABREŽINA Kamnolomi 35 Tel. 200-371, 200-204
POKRAJINSKA CESTA NABREŽINA - SESLJAN
;?
%
;?
•g
i;!;
ff
ff
I
I
|
I;
?!
g:
iv
!
;i;i
I;
!?
?!;
i;.;
?!
;?
:!;!
!;!•
I
I
ff.
¥:
1
I
RESTAVRACIJA
VLADI LUXA
PROSEK 539 Tel. 225-398
■I
!?
!?
1 ____________.... 1................................ |................................... ........... 1
ZALOGA PIVA IN MINERALNE VODE
IVAN ŠTOKA
PROSEK (Devinščina) Tel. 225-207
GOSTILNA
iv
;i
?:
?!
I
DOLENC
PROSEK (Devinščina) Tel. 225-214
.. TRGOVINA POSODE I IN ŽELEZNINE
I	|!
I FIORETTA PERTOT 1
ff
1
1
LIVIANA ZORN
PROSEK 5 Tel. 225-142
!?
j!;!
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
MALALAN
1	1	I
!? MESNICA	?! POHIŠTVO	•?
I
I
"iv
PROSEK 160 Tel. 225-220
?!
1
DANILO
GRILANC
elio
PROSEK 197 Tel. 225-682
PROSEK (TRST) Tel. 225-277
|
|
!
TRGOVINA
JESTVIN
ŠEGINA-LUKSA
VSE ZA HIŠO - VSE ZA VRT
SEMENARNA
ZORN RADOVAN
Semena — Kmečko orod|e — Gno|lla — Antlparazitarna sredstva — Cvetlične vaze — Gomolji in rastline na splošno
?!
■|-------------
| DROGERIJA
I ROMAN DANEU

1
I
o:x*
PROSEK 551
PROSEK 160
PROSEK 154
|
?!
s
I
TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV
SEDMAK
PROSEK 151
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN IN ZELENJAVE
ZDRAVKO
KANTE
PROSEK 152 Tel. 225-223
cvetličarna
NADJA
PROSEK 131 Tel. 225-450
.?!-
i
i
§
i
a
i
i
i
s
!$
?!
FOTO
SEDMAK
PROSEK 131 Tel. 225-394
Se priporoča
!$
.:?.
I
|
1
I
!i
?!
?!
1
I
ŽELEZNINA
BRUNO REBULA
PROSEK 191 Tel. 225-396
mffffffifffffffffffffffffffifssfffffffffffffffffffffffff&fffsfffffffsfitfffffi^iffffffffsfsfffffffsffiffssfs^^
Društvena gostilna Prosek

KONFEKCIJA

Najemnici MIRANDA In ZOFKA
IRENE
PROSEK št. 280 Tel. 225-137
PROSEK 142 Tel. 225-125

PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
IVO GRILANC
NABREŽINA Tel. 200-231
vošči vsem svojim odjemalcem srečno novo leto
108
|
iv
v!
I
S
I
:?
J-
I
?!
|
vi
;i;i
;i;i
iv
I
|
1
::i:
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
JAZBEC
NABREŽINA (center) Tel. 200-174
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
KUKANJA
NABREŽINA 106/b Tel. 200-172
KMEČKA - OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA
V NABREŽINI
ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM
VSE BANČNE OPERACIJE
TEL1. 200-186
ZALOGA
GRADBENEGA
MATERIALA
bsta <inzu.n..
Andrej Terčon
SESLJAN 27/a Tel. 209-259
POHIŠTVO
PUPIS
STALNA RAZSTAVA MODERNEGA IN STILNEGA POHIŠTVA
SESLJAN 59/b Tel. 209-269
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
LEGIŠA
SESLJAN 41 Tel. 209-147
GOSTILNA
IN TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN
ŠEMPOLAJ 49 Tel. 200-151
POHIŠTVO
«ARCOBALENO»
Puppis Boris
DEVIN
Državna cesta 14 Tel. (040) 208-559
mmimffmfffffffMffm
		
		
MINA UNIVERZI
Dva fašistična atentata v mesecu dni. Kontesta-; cija študentov ob začetku akademskega leta. Široka kampanja desničarskih sil, ki skušajo prikazati študentski dom kot «sovjet», kjer vlada anarho • komunistična tolpa. Stalne fašistične provokacije in napadi na demokratične študente, ki so delili letake v mestu in ki so se udeležili procesa proti trem fašistom. Zaprtost univerzitetne podporne ustanove, ki hoče z zelo strogim pravilnikom preprečiti vsako dejavnost v študentskih domovih in omejiti dejansko svobodo študentov.
Katere zaključke lahko povzamemo iz tega sintetičnega obračuna prvih mesecev novega akademskega leta na univerzi? Je univerza res tisti 1 rdeč madež sredi reakcionarnega Trsta, v katerega se kot pobesneli biki zaganjajo fašisti, z velikim zadovoljstvom Piccola, Cecovinija in tržaških j lažnih demokratov?
Predvsem je potrebno razlikovati med univerzo kot tako, kjer je splošna mladinska kriza zajela tudi študentske organizacije, in študentskimi domovi, kjer večje število študentov preživlja pretežni del svojega življenja v letih, ko obiskuje uni-j verzo: ti prostori niso le kraj, kjer študenti iz Furlanije, z Goriškega, iz drugih bolj oddaljenih italijanskih krajev ter celo iz tujine samo spijo m študirajo, ampak v njih skušajo na čim bolj celovit
■	način preživljati svoja univerzitetna leta s tem, da se kulturno in politično udejstvujejo v pestrem življenju študentskih domov.
Stanje na univerzi sami, torej, ni tako rožnato. Delegirani odloki so tudi na univerzi klavrno propadli, zaradi brezbrižnosti ali odprtega bojkota velike večine študentov. Verjetno je bolje tako, saj so bolj škodili študentskemu gibanju, kot pa mu o-mogočili pristop k vodenju univerze.
Alternativne študentske strukture, kolektivi demokratičnih študentov, ki delujejo po fakultetah, nimajo povsod enakega uspeha. Tudi tam, kjer je njihova dejavnost najbolj živahna, pa je v kolektivih angažiranih le po nekaj desetin študentov. Večina študentov vidi univerzo le kot tovarno diplom, kjer mora študent opraviti določeno število izpitov, 'ki naj bodo po možnosti lahki, pa 1 čeprav nekoristni. Nima pomena, če manjkajo laboratoriji in raziskovalne strukture, če je didaktika pomanjkljiva zaradi neurejenega položaja učnega osebja, če v fakultetnih svetih prevladuje spletkarjenje, če ni predavanj, ker so baroni zasedeni z izvenuniverzitetnimi dejavnostmi. Poprečen ! študent se za to ne zmeni, saj mu je dovolj, da ! od časa do časa pripiše še eno vrstico v stolpcu opravljenih izpitov.
Prav to neorganiziranost študentov so letos iz-
■	koristili fašisti, ki bi se radi po več kot 10 letih ; zopet vrnili na univerzo. Fizično so bili fašisti
vedno prisotni tudi na univerzi, toda v zadnjih letih jim demokratični študenti niso dovolili, da bi s svojimi organizacijami izvajali provokacije med unverzitetnimi Študenti. Poskušali so z razdelje-'! vanjem letakov, poskušali so s fizičnimi napadi in ustrahovalnimi akcijami (metanje steklenic na pravni fakulteti pred tremi leti). Lani so se celo preoblekli in prišli na univerzo oživljat goliardič-ne farse. Pri tem pa so kljub vsemu vedno naleteli na odpor s strani demokratičnih študentov, med katerimi so bili v večini prav tisti, ki živijo v študentskih domovih.
kazati študentski dom kot gnezdo ekstremistov in narkomanov, če ne celo teroristov.
Vzdušje v študentskem domu pa je prav nasprotno. Študenti so zavrnili vsakršno nasilje, čeprav so se takoj po fašističnem napadu, še bolj pa, ko je sodstvo oprostilo ali izpustilo na prostost tri izmed napadalcev, pojavile težnje po samoobrambi. Prevladalo je treznejše in bolj konstruktivno mnenje, da je treba na vojaške akcije fašistov odgovoriti z večjo demokracijo in protiin-formacijo, s katero naj se seznani javnost z resničnim stanjem v študentskih domovih. Tako so priredili predvajanja filmov, koncerte in odprti praznik, katerih namen je bil, da se vzpostavi sodelovanje med tržaško mladino in mladimi iz drugih krajev, ki so gostje študentskega doma.
Ta je verjetno najboljši način, da se odgovori na fašistično nevarnost, obenem pa. da se zaradi fašistov ne pozabi na ostale probleme študentov, ki za nekaj let. živijo v tujem mestu.
Vse preveč je takih študentov, ki o Trstu ne poznajo nič drugega kot železniško postajo, avtobusno progo št. 17 in pa univerzo, kjer nekateri preživijo 4, 5 ali več let, kot v klavzuri, ne da bi spoznali okolje, ki jih obdaja. Fašisti, še bolj pa tiste sile, ki se jih poslužujejo, bi želeli, da bi bilo takih študentov čimveč, zato ne zamudijo priložnosti, da napadejo študentski dom in tiste mlade v njem, ki skušajo imeti odprte oči in aktivno spremljevati politično dogajanje na univerzi in v mestu.
Doslej je tem študentom, uspelo, da so zavrnili vse te poskuse, ki so prišli do izraza s fizičnimi napadi in pa z bolj prikritim načrtom vodstva podporne ustanove, ki stremi za tem, da bi v študentskih domovih, preprečilo vsako kulturno in politično dejavnost, ki mu ni po godu.
Povedati pa je treba, da se je tem načrtom aktivno zoperstavil le manjši del študentov, ostali so spremljali dogajanja pasivno, kot da bi šlo za nekaj, kar se jih ne tiče. Žal je med temi tudi velika večina slovenskih študentov. Pri tem ne mislim toliko na tistih nekaj Slovencev, ki živijo v študentskih domovih, ampak na vse slovenske študente,. Goričane in Tržačane, ki so bili v letošnjem akademskem letu skoraj vedno odsotni od univerzitetnega dogajanja.
Slovenci smo bili na univerzi masovno prisotni le na lanskih volitvah študentskih predstavnikov in na protestnih zborovanjih po vsakem fašističnem napadu (še takrat pa so bili to predvsem dijaki slovenskih srednjih Šol). To je gotovo premalo in kaže, da slovenski študenti nimajo organizacije, ki bi jih povezovala. Čeprav redno obi-skuje univerzo nekaj sto Slovencev, ni na univerzi niti enega slovenskega kolektiva, o katerem bi mogli trditi, da uspešno deluje. Študentje bi morali razmisliti o združitvi kolektivov, ki vsaj na papirju, obstajajo po nekaterih fakultetah. Na tak način bi Slovenci zopet imeli na univerzi močno organizacijo, kakršno smo imeli pred leti.
Seveda je važno delovanje tudi na ravni posameznih fakultet. Za to pa bi se morali slovenski študentje vključiti v fakultetne kolektive demokratičnih študentov in biti v njih nosilci specifičnih zahtev in potreb naše narodnostne skupnosti.
Do tega verjetno ne bo lahko priti, tudi zaradi pogubne tendence, ki jo imamo Slovenci, da se zapiramo sami vase, namesto da bi svojo identiteto uveljavljali v vseh naprednih krogih, ki nam
Mladinski center na Trgu Oberdank
Oberdankov trg, še bolje znan pod imenom «piazaa Oberdan*, je še dolgo let znano zbirališče mladih in postajališče proseškega avtobusa, zadnje čase pa je postal tudi shajališče slovenske mladine, posebno tiste, ki živi v mestu. V opoldanskih urah zahajajo sem dijaki in študentje na poti domov, zvečer, posebno še ob sobotah in nedeljah, pa se tu zbirajo mladi najrazličnejših let. Kaj pravzaprav pomeni Oberdankov trg mladim? To je e-dini kraj v mestu, kjer lahko srečaš znanca ali prijatelja, z njim poklepetaš ali greš v gostilno, na ples, v kino ali na gledališko predstavo. Nič nenavadnega torej: 0-
Ni torej naključje, če so letos fašisti postavili
bombo pod poslopje starega študentskega doma danes ne pomagajo v boju za narodnostne pravice in prišli s kovinskimi palicami in kamni «delitr ‘tUSi'zdlo, ker mi sami nismo dovolj odločni v letake» pred menzo. Njihova nesramnost je segla tem boju.
do tolike mere, da so skušali pred javnostjo pri-	marino manncič
..........„„„„„„.........IH......................... Mirnu...............................n,	................•■■■•.......■■>■■■■.............................................
berdankov trg je mestni mladini nadomestilo za to, kar lahko mladim, ki živijo na vasi, nudijo gostilna, društvo ali vaška klapa.
V mestu se človek zlahka počuti osamljenega in za mlade je značilno, da se vedno bolj zapirajo v individualno, zasebno življenje. Kje pa naj se zbira slovenska mladina iz mesta ob sobotah in nedeljah, kje naj zvečer išče prijatelje? Največkrat pomeni rešitev iz obupa in osamljenosti disco - clnb, manjše družbe pa se zatekajo v gostilno ali pivnico, kjer še najlaže pride do družabnega momenta.
Dokaz, da mladi nujno potrebujejo novih oblik kolektivne kulture in družabnih stikov, je tudi njihov odnos do gledaliških predstav v Kulturnem domu. Vsi vemo, da je na mladinskih predstavah živžav na dnevnem redu in se pritožujemo, da mladi ne znajo ceniti gledališke u-metnosti; pozabljamo pa na dejstvo, da mladinska predstava marsikomu pomeni tudi dragoceno družabno srečanje.
Odnosa mladih do gledališča nikakor nočemo opravičevati, dejstvo pa je, da tudi ta odnos odraža številne probleme slovenske mladine v Trstu. Pravzaprav se v okviru redkih mladinskih organizacij, ki delujejo v mestnem središču, na šoli ter v okviru dijaškega gibanja, veliko govori o potrebi po nekem prostoru, ki bi bil preprosto odprt vsem mladim in primeren za vsako obliko dela, od družabnosti in koncertov, do političnih pobud. Be-
sede se vlečejo že dolgo let, med dejstvi in besedami pa ostaja velik prepad. Medtem ostaja Dijaški dom v Trstu, ki razpolaga z velikimi in prijetnimi rpostori, skoro neizkoriščen, na nižjih in višjih šolah v mestu pa se izvenšolska dejavnost še ni razvila in šolski prostori v popoldanskih urah ne služijo nikomur.
Ideja, ki si jo postavljamo za cilj, naj bi bil torej večji mladinski center v mestnem središču, kjer bi mladi lahko preživljali prosti čas ob družabnih igrah, glasbi, branju časopisov, prirejali srečanja in koncerte ter se enostavno shajali med seboj. Ta center naj bi bil obenem izhodišče za konkretnejšo mladinsko dejavnost, ki bi slonela na sodobnih, alternativnih oblikah in bi nudila priložnost za večjo socialno in politično angažiranost mladih. Ne smemo namreč pozabiti, da doživljamo mladi v tem trenutku hudo krizo identitete, kar je vzrok, da pasivno gledamo na družbeno in socialno dogajanje v našem mestu in v državi. Tako gredo popolnoma mimo nas pereči problemi, kot je vprašanje mamil, naraščajočega fašizma in nacionalizma v Trstu, problem evroizstrelkov in jedrskih central ...	suzi pertot
PPO le za moško oko
Moška resnica z druge plati. ..
Ko govoriš o mladini, moraš upoštevati vse njene probleme, od najbolj poznanih, do tistih, o katerih se sploh ne govori. Informacija naj bo popolna! No, ravno zaradi tega smo se odločili, da napišemo nekaj vrstic o tajni zamejski mladinski organizaciji, za katero vedo le člani sami in njihovi najtesnejši prijatelji: PPO. Najprej ime — naziv PPO
naj bi bila sigla za -ime Pornografija, perverzija in orgije, organizacija, pa deluje že nekaj let, ima okoli dvajset stalnih članov, ki morajo biti moškega spola in nekaj (precej) aktivnih in pasivnih podpornih članov. Ne smemo misliti, da gre za kako spontano dejavnost: PPO ima svoj stalni sedež (podstrešje v starem delu mesta), svoj statut in svoje redne seje, njegova
NiuimiiMiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHi
DIJAKI: NI TAKO KRITIČNO
«Dijaško gibanje je zamrlo: sploh niste organizirani: nič vas ne briga; ko smo bili mi na šoli, so zborovanja vedno uspela in zavzetost je bila dosti večja*. To so običajni o-čitki univerzitetnih študentov in starejših ljudi, (ki so bili, kot kaže, v svojih dijaških letih zelo aktivni) srednješolcem.
Tako sem vprašala Majdo, ki o-biskuje zadnji letnik klasičnega liceja, naj nam razloži v čem jo pravzaprav tisti velik propad med današnjo dijaško organizacijo in dijaško organizacijo pred petimi leti. «Mislim, da bistvenih razlik ni. Če pomislim na zborovanja, ki sem jih doživljala kot prvošolka, so bila prav takšna, kakor letos. Po mojem pa je hiba dijaškega gibanja v tem, da dijaki ne občutijo svojih problemov, da se ne zavedajo, kaj se okoli njih in z njimi dogaja*. In to je tudi tisto, kar nam stalno trobijo. Edina razlika je v tem, da je bi)q pged, petimi. Wtj, na ^bprp-vanjih več tišine, ker je kdo udaril po mizi in so potem vsi molčali.
KAJ PA GORICA?
Govoriti o mladinski dejavnosti I bilo približati sedanje mladinsko de-'danes, ne da bi tarnali zaradi ne- lovanje študentski in delavski re-angažiranosti in brezbrižnosti naj- alnosti. kar pa ni lahko, če upošte-mlajše generacije, je zelo težko, če I varno, da imajo zlasti zaposleni mla-
Že ne nemogoče. V dobri meri to velja tudi za slovensko mladim na Goriškem, saj večkrat slišimo ugotovitve, češ da se naša mladina ne zanima za nič. Ta ocena ni popolnoma zgrešena, saj med mladimi danes res zapazimo precejšnjo apatijo in brezbrižnost do javnega življenja in vsega, kar nas obdaja,
za kar tičijo vzroki v širših družbenih dejavnikih. Vseeno pa tako absolutna sodba ni prepričljiva. Bolj pravilno je, če rečemo, da mladi zavračajo tiste oblike dejavnosti, ki jih ne čutijo več kot svoje, pa čeprav so iste oblike delovanja predstavljale za komaj nekaj let starejšo generacijo mladincev sko raj revolucionarno pridobitev.
Tak primer je goriški Mladinski krožek, ki so ga v začetku sedemdesetih let ustanovili mladinci, ki so bolj ali manj neposredno doživljali val mladinske kontestacije. Čeprav z drugačno vsebino, se je krožek posluževal razmeroma- tradicionalnih oblik delovanja, predavanj, razstav, okroglih miz itd. JPo nekaj letih krize se zdi, da krožek sedaj doživlja svojo «drugo mladost*. V njem delujejo predvsem dijaki, ki so pričeli z novimi oblikami dejavnosti. Nič več formalnih srečanj, predavanj in podobnega, ampak srečanja, na katerih se mladi sami razgovarjajo o raznih temah, kjer vsakdo pove, kaj bi bilo treba, po njegovem, organizirati. Tako so se odločili za prirejanje seminarjev, koncertov, družabnih in «problematskih» večerov, toda ved no v ožjem krogu in kar se da brez formaliziranja.
Ista skupina dijakov je tudi sestavila in izdala, po večletnem premoru, svoje glasilo: tudi v tem primeru gre za poskus, da bi na nov način, s satiro, čimbolj neprisiljeno izražali svoje mišljenje.
če se je torej med dijaško mladino v meštu pričela zanimiva de javnost, ki dobro obeta za prihod nje, s tem ,še ni rečeno, da je rešena mladinska problematika na Goriškem. Še vedno je odprt pro blem študentov, ..i so se doslej vse preveč avtoemarginirali in pa delavske mladine, ki tudi ne kaže velikega interesa za združevanje v jsladinskih organizacijah. Treba bi
dinci med seboj zelo različne pro bleme in zanimanja ter da je o-menjeno zbližan je mogoče le z neposrednim sodelovanjem mladih delavcev in študentov. Večina teh pa ne sodeluje pri mladinskih organizacijah, prav zato. ker nima posebnega interesa do njih. Tako smo spet pri izhodiščni točki, iz katere se bo treba nujno izkopati, nerešen oroblem pa je, kako se bomo lahko izkopali.
Podobne ugotovitve kot za delavsko mladino veljajo tudi za m’ade na podeželju, le da je v tem primeru zbližanje lažje, ker se mladi med seboj bolj poznajo, oziroma že deluje pri športnih in prosvetnih društvih. Prav med mladimi, ki že delujejo v kakem društvu, je nastala v zadnjih letih potreba po približevanju tradicionalnih oblik delovanja dejanskim interesom današnje mladine. Tako so pri nekaterih prosvetnih društvih nastali mladinski odseki, ne kot kontrapo-zicija med starimi in mladimi, ampak kot dopolnilo delovanju prosvetnega društva na specifičnem mladinskem področju.
marko marinčič
Po delu počitek in zabava
Kdor nima službe, išče zaposlitev, kdor je zaposlen, nima prostega časa. Za dijaka ali študenta je stvar seveda drugače postavljena, saj i-mata oba mnogo prostega čas. Res je, da to ne drži za vse, saj je precej študirajočih, ki sodelujejo pri raznih dejavnostih in jim je torej prosti čas le bolj odmerjen. V primerjavi s polno zaposlenim mladincem ali mladinko pa so le na boljšem. Najobičajnejši delovni urnik namreč predvideva jutranjo in popoldansko službo tako v trgovinah, kot v uradih. To pomeni, da se «prostost» začne ob sedmih zvečer, ko je človek že utrujen in si želi predvsem tople večerje, marsikdaj tudi udobnega naslanjača.
Slovenska mladina se ponavadi zbira zvečer v gostilnah ali pri prijateljih, največkrat pa v mladinskih krožkih ali društvih, kjer rada sodeluje. Mnogi so člani pevskih zborov, še največ se jih ukvarja pa s športom. Prav v tem se mi delno razlikujemo od italijanskih vrstnikov, ki svoje proste ure ponavadi preživijo le v disco - klubih ali v kinu. Kdaj in .kako preživljajo svoj prosti čas, smo vprašali tri m'ade uslužbence Založništva tržaškega tiska.
BRUNA MANIN,
26 let, uradnica
Prosti čas? Kaj pa je to? Domov se vrnem šele proti večeru m ker sem poročena, me tam čaka še gospodinjsko delo. Saj ni, da bi se zaradi tega posebno pritoževala, včasih pa bi le rada imela nekaj prostega časa zase. Poleg tega sem še članica folklorne skupine Stu ledi, kar je po eni strani razvedrilo, po drugi pa kljub vsemu obveznost. Kdaj pa kdaj se tudi zgodi, da se
ob nedeljah odpravim v hribe, ker me mož ljubeznivo priganja (zakonska dolžnostj. Največji del dneva pa presedim v uradu, kjer se je že pravzaprav ustvarila neke vrste solidarnost — saj je usoda ista za vse — in je nastalo prijateljsko vzdušje, tako da je včasih še v službi prijetno.
FRANC STAREC,
23 let, pomožni delavec
Približno šest mesecev v letu i-mam nočno službo, zato imam po dnevi prostega časa več kot dovolj Po pravici povedano, spati se mi ne ljubi. Pravzaprav moj prosti čas sploh ni prosti čas, kajti takrat vselej dobim drugo delo. Doma čakata
Stavke so imele večji uspeh, ker jih je vodil nekdo, ki je imel večjo avtoriteto in je znal tako pridobiti dijake: problem «pišmeuharstva* pa je vedno obstajal, čeprav se letos nekaj spreminja*.
Pa poglejmo, ali je res tako: v začetku letošnjega šolskega leta je bilo stanje na slovenskih višjih šolah precej kritično. Dijaki in učno ter neučno osebje so se namreč znašli pred težavami, ki so onemogočile normalen pouk. Vsi prav dobro vemo, da so se morali dijaki znanstvenega liceja kmalu preseliti v prostore trgovskega zavoda in imeti popoldanski pouk. Kmalu pa je bil tudi pouk na trgovskem zavodu nemogoč, ker centralna kurjava ni delovala. Tudi strokovna in učiteljišče sta imela pouk na istem zavodu, strokovna šola namreč ni i-mela učnih prostorov. Kljub temu pa se je delovanje dijaškega gibanja kmalu začelo. Dijaki so se hitro znašli pred okrožnico^«(50 miut* in se v boju pridružili italijanskim vrstnikom. Ko pa je stanje na šoli postalo res kritiči»9W<to,<sii X skupnem sprevodu na pokrajino in zahtevali od odbornika za šolstvo, da se stanje na trgovski in na znanstvenem liceju normalizira; istočasno so prosili za pogovor z županom, vendar jih ta ni sprejel.
Po dijaškem nastopu se je stanje kmalu normaliziralo, saj so dijaki omikano zahtevali od pokrajine to, kar jim pravzaprav pripada in pri tem pokazali dobro organizacijo in povezanost med sabo. Torej stanje ni prav tako kritično.
Walter, ki bo letos maturiral na trgovskem zavodu, nam je tako odgovoril: «Hibe, ki jih opažamo v dijaški organizaciji, so značilne za današnjo mladino, saj se z njimi srečuješ tudi pri športnem in prosvetnem delovanju na vasi in tudi v mestu. Uspelo nam je zbuditi pozornost med dijaki, ko je šlo za materialno vprašanje, ko jim je voda kapala na glavo in jih je zeblo. Tudi v krožku se ti posreči organizirati ples ali zabavo, politično akcijo pa težje izpelješ, čeprav so v šoli boljši pogoji za delovanje v tem smislu. Prepričan sem, da neprizadetost lahko odpraviš s tem, da ljudi spoznaš in da z njimi govoriš*.
Prvošolce dijaki iz višjih razredov ponavadi osamijo, vendar ne iz hudobije. Enostavno dijaki, ki pridejo v prvi razred višje šole niso vključeni v delovanje dijaškega gibanja, ne poznajo za vodnih ne razrednih svetov in zato ne morejo aktivno sodelovati: gledajo na pooblaščene
odloke in na starejše dijake, ki kričijo po zvočniku, kot na nekaj čudežnega in «višjega», ne razumejo, kaj pravzaprav hočejo povedati,
«Tudi meni se je dogajalo tako* — nam je povedal Walter — «zdelo se mi je, da so zborovanja nekoč boljše uspevala, to pa zato, ker sem bil prvošolec in vtis sem imel, da tisti iz zadnjih razredov dosti vedo. Ko pa prideš v peti razred vidiš, da je vedno isto. Šolska vprašanja bi morali po mojem drugače obravnavati.
Že v prvem razredu bi morali vključiti vse v organizacijo, ne pa jih osamiti, kot se je dogajalo pred leti. V začetku šolskega leta smo si zadali ta cilj in morda prav zato so nam stvari uspele*.
daniela birsa
MJt i (Foto Janko Furlan)
dejavnost pa se deli v teorijo in prakso.
V teoretski del spada branje pornografskih revij, skupinski obiski znanega tržaškega kina Filodramma-tico in dokaj redno obiskovanje night-clubov, raznih lokalov ter krajev, kjer so na sporedu razni strip-teese (npr. kino Cristallo). O praktičnem delu pa člani povedo bolj malo. Vsekakor kaže, da se organizacija tudi redno srečuje s sorodnimi klubi iz najrazličnejših mest tako iz Italije kot iz matične domovine. Pred kratkim je bilo naprimer na sporedu srečanje s sorodno organizacijo iz Firenc. Odbor PPO vsekakor načrtuje tudi izdajanje glasila, kaže pa, da še nima zadostnih argumentov in vsebinskih predlogov, ki bi omogočali redno izhajanje časopisa. Ko smo odbornika PPO vprašali, zakaj v organizaciji ni žensk, je odgovoril, da ženske za tako delo še niso zrele in da sploh, kaj jim hočeš. Uporabne pa so seveda kot delovni material.
Vzrok, da je taka organizacija nastala? Sklepamo, da čutijo njeni frustrirani člani potrebo, da se združujejo ter da svoje predsodke sprostijo z besedami, če bi bil članek napisan v resnejšem tonu, bi seveda spregovorili tudi o zgrešenem odnosu, ki ga ima naša družba in moški do spolnosti, o vlogi, ki jo imajo pri tem družina, šola, tisk . .. ter seveda o vlogi ženske v naši družb i.
kajti med tednom sem tako ali drugače vedno zaposlena. Delovni urnik je razdvojen, in glede na to, da stanujem v Križu in moram kar štirikrat na dan prevoziti razdaljo od Križa do Trsta, ni težko ugotoviti, koliko časa mi še ostane. Vsak drugi večer imam pevske vaje, ker sem članica PD Vesna. To je pravzaprav moje edino razvedrilo. Poleti se ob nedeljah odpravim na ša-gre, kjer se srečam s prijatelji, pozimi pa je huje in večkrat ne preostane drugega, kot da se odpeljemo v kino. Služba, ki sem jo začela šele pred kratkim, mi je všeč, toda nekaj le obžalujem... svoj prosti čas.	laura pertot
POPREČNA ŠOLA - POPREČEN DIJAK
ENOTNO NAPREJ
Leto 1980 Je pred > nami. Sodim, da je sedanji trenutek primeren tudi Ha kralek* In poglobl|en razmislek o splošni mladinski problematiki pri nas v zamejstvu. Razmislek, ki pa mora voditi razne mladinske skupine in posamezne mladince k nadaljnjemu, vztrajnemu in požrtvovalnemu delu v okviru mladinskih in ostalih dejavnikov naše narodnostne skupnosti. Mladi moramo težiti k temu, da bo naše delovanje dan za dnem pestrejše, masovnejše In na višji kvalitetni ravni, zlasti pa organizirano na tak način, ki bo najboljše ustrezal našim specifičnim manjšinskim razmeram. In to v vseh treh pokrajinah: na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji.
Povezava mladih iz vseh treh pokrajin, k|er živi slovenska narodnostna skupnost v Italiji, |e pomembno poglavje naše angažiranosti, ravno tako kot sodelovanje z mladimi v matični domovini, — še posebej na obme|nem območ|u — in demokratičnimi mladinci večinskega naroda.
Mladi poleg zavzemanja za naše specifične mladinske probleme se moramo konkretno vključevati tudi v vse tokove družbenega dogajanja. Pri tem se moramo pač zavedati, da |e prihodnost današn|e slovenske mladine neposredno odvisna od pravic, ki jih bomo uživali kot narodnostna skupnost. Boj za globalno zaščito |e stvar vse naše skupnosti, zlasti pa mora biti prvenstvena zahteva tudi nas mladih. Globalna zaščita pomeni pač osnovo, na kateri lahko gradimo naš narodnostni razvoj. Mladi smo zatorej pri tem neposredno na|bolj zainteresirani, saj prihodnost |e namenjena mladim in novim generacijam, ki naj bi uživale sadove dolgega in požrtvovalnega boja za uresničitev upravičenih narodnostnih zahtev Slovencev v Italiji.
Cilj je torej: globalna zakonska zaščita. Mladi se moramo zavedati, da je enotnost vseh slovenskih komponent bistvenega pomena v boju za dosego tega cilja. Mladi se morarho torej zavzemati in pripomoči po lastnih močeh k temu, da se enotnost Slovencev v Italiji stalno in zavestno krepi, brez vsakršnega omahovanja. Enotnost je namreč osnova, na kateri lahko izbojujemo naše narodnostne interese.
Mladi: enotnost Slovencev v Italiji mora biti tudi naša skrbi
IGOR KOMEL
predsednik Mladinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze
r|g|
Janko Furlan si je tako zamislil občutek tesnobe
vrt in vinograd ali pa me kdo pokliče, da mu pomagam, če pa le imam prost večer, se najrajši odpravim k prijateljem v gostilno, da malo poklepetamo. Odkar sem član folklorne skupine, je še takih večerov prav malo. No, ja, dolgočasim se pa ne.
ILDEGARDA KOŠUTA, prodajalka v Tržaški knjigarni
Odkar sem zaposlena v Tržaški
Prav v času, ko pišem ta članek, sem prvič začela službo, čeprav samo za nekaj dni, za katero sem se pripravljala štiri leta. Obiskovala sem namreč učiteljišče, ki sem ga dokončala pred letom in pol. In prav na podlagi te svoje izkušnje lahko mirno trdim, da me štiriletno šolanje ni pripravilo za učiteljski poklic, ni mi dalo tistih osnovnih te-i meljev, ki bi mi dovoljevali, ' da stopim z mirno vestjo pred učence.
Ko smo se med prijatelji menili, da bi za dnevnik pripravili stran, ki bi obravnaval mladinsko tematiko, sem se vabilu, da bi še sama sodelovala, prav rada odzvala in si vzela odgovornost, da predstavim učiteljišče in še svoje izkušnje na tej šoli. Na prvi pogled se mi je zdelo delo precej lahko, zdaj pa se zavedam, da je orisati neko ustanovo vse prej kot lahka stvar. Zato ne bi želela, da bi ta članek izpadel kot lirski izliv o nepomembnih malenkostih, dobro pa se zavedam, da ne bo to popolnoma kritični pristop do tega vprašanja.
Opisati vsa doživetja, ki sem jih v sklopu svojega razreda, dijaškega gibanja in raznih šolskih svetov i-mela, bi bilo verjetno bolj nizanje nekih polepšanih spominov. E-dino kar se mi šteje v prednost in kar opravičuje sam članek je to,
knjigarni imam proste le še nedelje, da sem mogoče zdaj nekoliko bolj
objektivna in, zakaj ne. tudi manj zagrenjena. Prvo vprašanje, ki bi ga morala obravnavati in na katero sem v uvodu delno že odgovorila je, ali mi je šola nudila tisto, kar bi morali pričakovati. Naj še prej povem, da sem verjetno za to svojo nepripravljenost precej sama kriva, saj poučevanje ni bilo moja ambicija, obenem pa je šolanje na učiteljišču precej pomanjkljivo. Ne bi hotela zvračati vse krivde na profesorje, saj je že program, ki ga za našo šolo predvideva ministrstvo, zastarel in ne-popolen. Dalje bi se v to vprašanje ne spuščala, saj so o tem že vsi dobro obveščeni. Me je učiteljišče pripravilo kot se temu pravi za življenje? Tu bi mogoče brez večjih pomislekov odgovorila pozitivno, mi je dalo tisto osnovno stopnjo zrelosti, ki je pri mojih letih skoraj nujna.
Svoje izkušnje bi razdelila v tri poglavja in sicer dijak (pri tem se vedno nanašam na učiteljišče) in učenje, dijak kot osveščen član družbe, medsebojni odnosi.
Dijak — učenje. Učiteljišče slovi kot šola, ki jo lahko obiskuješ brez večjih težav. Po mnenju nekaterih je ta šola primerna za tiste poprečne dijake, ki si želijo pridobiti srednjo izobrazbo. Tako so se na učiteljišče prerode zatekale vsakovrstne
lenobe in pa, čeprav je to predrzna trditev, popolnoma nesposobni ljudje. Za fante 'ni bila vsekakor primerna, «saj je učiteljica res naj-pripravneiša ženska, to pa že po naravh. Ta predsodek je med nami vsemi tako globoko zakoreninjen, da imamo danes na skupnih 84 dijakov in dijakinj samo tri fante. Na naši šoli torej kraljujejo dekleta in povsem naravno je, da prevladujejo v vseh šolskih organih. Mogoče mi je prav to dejstvo omogočilo, da sem se aktivno angažirala v našem dijaškem življenju in imela skupaj s sošolkami večkrat glavno besedo. Ta izkušnja mi je dala samozavesti, mogoče tudi v negativnem smislu, da sem začela fante nekoliko podcenjevati.
Moj odnos do učenja: moram pri znati, da me študij ni nikoli preveč obremenjeval, tako da mi je ostalo vedno precej časa za ostale dejavnosti, lahko bi tudi dejala, da sem se večkrat pripravljala zaradi tiste višje sile, ki jo predstavlja profesor, ne pa iz nekih lastnih zanimanj.
Dijak kot osveščen član družbe. To bi v nekem smislu držalo, saj me je predvsem samozavest, da sem zastopnik nekega širšega kroga, večkrat prisilila, da sem se o tem ali onem vprašanju pozanimala in ga primerno poglobila. Ta o-
sveščenost je torej izhajala nekje iz osebnih razlogov, moram pa priznati, da nas niso naš t vzgojitelji v tem smislu nikdar dovolj spodbujali. Razna vprašanja, ki so se med letom pojavljala, so večkrat na kratko odpravili, pri tem so seveda igrali še drugi faktorji, ki so bili večkrat samo opravičilo.
Zadnje vprašanje, ki je prav gotovo najbolj zapleteno, so medsebojni odnosi, Na naši šoli nisem doživela tistega pravega vzdtišja, ki bi se moralo ustvariti, ni bilo nekega medsebojnega sodelovanja in to niti v razredu, kjer bi prišla do izraza povezanost in solidarnost. Če so bili taki odnosi med samimi dijaki, si lahko predstavljamo, da je bil stik s profesorji toliko manj ko-legialen. Kar me je verjetno najbolj prizadelo, je bilo prav dejstvo, da so nekateri živeli na šoli tistih nekaj uric, ne da bi pomislili, da so pravzaprav člani večje skupnosti. To vsesplošno nezanimanje za ostale probleme se je poznalo prav povsod; od dela v razredu do stavk in zborovanj, ki smo jih pripravili. Verjetno sem to doživljala tako živo, da nisem imela zadnje leto tiste navdušenosti in volje po nekem skupnem ustvarjanju, da sem še sama zapadla v brezbrižnost, ki sem jo tolikokrat obsojala.
veronika brecelj
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX%XXXXXXXXXXXXXXXmXXXXXXXXXmX(KXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX*^^
Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI

I GOSTILNA
1
Si
I
|
RESTAVRACIJA in MOTEL
NANUT
GORICA — Tel. 83-790
Tržaška '118
PRI SLIKARJU
Robertu Faganelu
dobite veliko izbiro okvirjev,
umetniških slik tukajšnjih umetnikov in naivcev
ter veliko predmetov in pohištva
GORICA — Drevored XXIV. maja 15 — tel. 81-186
i|ii
V.
jš
X*
jjlj
jjjj
|
jft
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA — Ul. Morelli 14 Tel. 22-06 - 22-07
VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA
FIRMA
Komjanc Alojz
VULKANIZACIJA IN PRODAJA GUM
GORICA, Ul. Rossini 22 — tel. 28-21 — telex 46-385
GRADBENO PODJETJE
MARIO DEVETAK
POLJANE - DOBERDOB Tel. 44-595
y!
jiji
I
V.
|
y!
š:
I.
v!
v!
;!;!
y!
v!
v!
Iv
|
y!
y!
1
•g
y!
y!
©
Ob novem 1980. letu želi vse najboljše
AGROEMONA DOMŽALE
TOZD POUEDELSTVO - GOVEDOREJA
TOZD PRAŠIČEREJA IHAN
TOZD TOVARNA MOČNIH KRMIL LJUBLJANA
GOSTILNA
PRI JAZBECU
Domača kuhinja - Specialiteta: divjačina
TRGOVINA JESTVIN
«Market S. Andrea»
STANDRE2 Ul. sv. Mihaela Tel. 54-19
■I
ij;:
I
I
I
is
jv
DELAVNICA 2ELEZNIH PREGRAD IN OKEN
Bruno Puja
oxm?
. ,	.A,
tepo P ta »
f"H
Ju
'd*'
Q32E?
O L. <.v«i jjTj jk.•
rv<
Lv y. J* »i\v(

srnin
WWNMI
tmlMIMMV
>.«.*>
V'\K’ ^
—4 *"4' ' ^ v
STANDRE2 — Tržaška cesta — tel. 32-740
::::
jv
ir
%
is
1
%
g
:S.
1
I
I
S:
TUPELCE 12
GOSTILNA
S:
!;j;
jiji
I
S
I
!;!;
•S
.v
v!
ift-
:ft
1
•g
I
S;
iš
.1
i$
Sj
iš
1“
s
ft:
X
|
:S
1
S:
is
ft:
:s
Si
■;g
I
RAVBAR
DOL PRI VOGLJAH 5 - REPENTABOR Tel. JU 067 - I 0038 67 — 73-013
Ponedeljek in torek zaprto!
i
I
1
š
METALNE KONSTRUKCIJE
P. B. P.
XXXXXXXm‘XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXiXXXXXXXXm!XXXXXXXXX^iXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXmXXXXXXXXXXi'ii
..............* J.......................:; ' ’' ‘""	""	........... i ■ ■ I
iiii
X
I
TEHNIČNI URAD
GOSTILNA
iUft9pmeter
STANDRE2 Ul. sv. Mihaela 318 Tel. 30-330
(IMilJlJjli iA> LiL) | ;'.L\i ,11 IT it.l.
{ JORDAN VIŽINTIN
o* m oz j jjgiJjtoa ob <w«o» .nlrvfi.i
NADOMESTNI DELI — SERVIS — ELEKTROAVTO
Livio Antoni
IMPORT - EXPORT
Ul S Michele 117
STANDRE2
tel. 87-059
RESTAVRACIJA
«Rubijski grad»
Bruno Peleani
RUBIJE 5 — tel 882-034
SOVODNJE
GOSI ILNA
« PRI MIRKU »
Mirko Hmeljak
Tipična vina in domača kuhinja
SOVODNJE — tel 882-017
v*.
jjlj
I
J-
il
I '
Si
I
1
|
1
I
ši
I
.v
I
1
I
S!
i;i!
-Si-
;j*j
I « X • :ft
1
iS
g;
ši
g:
|
DOBERDOB Rimska ul. 26
tel. 44-594
SPECIALITETE NA 2ARU
ZELENJAVA NA DEBELO
Cargnel Romano
STANDRE2 - TRST
BAR
MILAN
STANDRE2
DELAVNICA 2ELEZNIH PREGRAD
TABAJ MILOŠ
STANDRE2
Ul. sv. Mihaela 266
Tel. 30-874
J
iS %■
■ ;g
j§ .g m oomStl.mi
i ■ ':..Vi.t:.!'m a
v
•y.
Iv
§
i
I
i
jijj
vi
I
J
iš
g:
S
1 s:
gi
•jy
!Š
PRI MIRKOTU
v.4 <4(i ■ 1C
(V GROJNI)
:u- >•
\j j-c. Ul&Č
f 4 tp-rv/r • ao rvn»>
Tel. 87-428
Kmečko - delavska posojilnica
SOVODNJE
:ft
I
I'
I
1
I
-I
Si
I
iiii
iš
v.
1
I
I
1
Ši“
š;
1
::::
i
i
V:
iS
Ši
iŠ
i;
I
I
::::
I
I
GOSTILNA
Pri Francetu
iŠ
1
Si
S?
s;
ši
SOVODNJE 76 Tel. 882-038
m$XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX:i
GOSTILNA
GOSTILNA
SOBAN
JAMLJE 50 — tel. 75-044
vošči vesel božič in srečno novo leto
iš
'ši
S
1
PERIC
POLJANE Tel. 45-024
SAMSA
LOKEV 62
GOSTILNA
MUHA
LOKEV 138
ZDRUŽENO K. G. P. Kočevje
Mesnica štev. 13 LOKEV
A C K
DELOVNA ORGANIZACIJA INDUSTRIJA - VELETRGOVINA
Adriacommerce
EXP0RT - IMPORT n. sol. o.
KOPER
TOZD TRGOVINA ADRIA KOPER n.sub.o TOZD PROIZVODNJA ELEKTROPLAST KOPER z obrati IPI Izola — TEA Divača
UPRAVA: Koper — JLA 25/a — tel. 22583 — telex 34111 EXPORT — IMPORT: Koper — JLA 25/a — tel. 22171 EXPORT — IMPORT: Koper — Vojkovo nabrežje 30 — tel 22285 POSLOVALNICA: Ljubljana — Celovška 268 — tel. 54041 POSLOVALNICA: Beograd — Stanoje Glavaša 8 — tel. 320716 POSLOVALNICA: Zagreb — Savska cesta 41 — tel. 511505 TRGOVINA: Zagreb — Prolet. brigada 222 — tel. 513705 TEA: Tovarna električnih aparatov — Divača — tel. 74546 IPI: Industrija preciznih izdelkov — Izola — tel. 71343
J. vM \>Ci iu> ,jl»LiJu«/w IiJvjj l‘Ir- t 'Ji •*' >'	'
.K/. .	1	'VI 'torn	/'»r	« <oir* /v
ELEKTRIČNI IN VODNI INŠTALATER
TOMŠIČ DRAGO
SOVODNJE Ul. ex Impero Tel. 882-032
i.....i
SPLOŠNA STANOVANJSKA OPREMA
MARIJO JAKIN
—	vsakovrstno serijsko pohištvo
—	izdelujemo pohištvo po naročilu
STEVERJAN — Bukovje 15 — Tel. (0481) 31143
Obiščite nas tudi na sejmu «Ambiente 3» v Gorici od 27. 10. do 4. 11 1979
GOSTILNA
Šr
«Pri Renzotu»
(PRED OBČINO)
SOVODNJE
Tel. 882-163

PEKARNA
IN TRGOVINA JESTVIN
| GOSTILNA
cot:č
TURRI
SOVODNJE 109 Tel 882-006 - 882-026
i
STANDRE2 Tel. 83-984
i5
X
■iŠ"
ši
UVOZ IN IZVOZ LESA ZA OBDtLAVO
TRGOVINA
JESTVIN
MAURI
TR2IC (Monfalcone), Viale San Marco 29 Tel /4-451
Si
i
Ši
iŠ
v.
ši
MARVIN
STANDRE2 219
I
1
Ši
|
J
55
|
.S:«,
|
»>:
jv
jv
I
I
|
I
j;j
Šj
GOSTILNA
«PRI SRNJAKU» «AL CAPRIOLO))
DOL
GRADBENO PODJETJE
DOMINIK GRILJ
IN
DOMINIK JUREN
VRH SV. MIHAELA
iŠ
I
|
I
■»-
S
Si
iš
I
:¥
š
iš
GOSTILNA
FURLAN
«PRI TILDI»
i ,	v,,	,	, .
Pristna briška vina in domača kuhinja
OSLAVJE — Ulica Ossario 5 — tel. 54-47
TEKSTILNI STROJI - KLEPARSTVO
Franc Čavdek
SOVODNJE
Industrijska cona 1 — tel, (0481) 882-028
1
I
t
TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA
TOMŠIČ
SOVODNJE 30
iš
I
Ši
I
ft:
iš
•ft:
Ši
I GOSTILNA
I
I
x
$■:
1
S;
I
I
j:j;
OZBOT
RUPA 3 Tel. 882-009
TRGOVINA JESTVIN
DUŠAN
PELICON
SOVODNJE
( • Ulica ex Impero 48 Tei. 882-060
TRGOVINA JESTVIN
ROMANO
BUTKOVIČ
vošči srečno novo leto
SOVODNJE Ul. ex Impero 97
Sj#)$&.W.MXXX-?XXtXXX'XMiXMXtX&XXXXXX#XXXXXXXWXX'XXXXXX4XXXXX"-&<XXXXXXXXXfX.

•!*M*X*M*M*M*M*:»!*M«!*M*56S
Otroci imajo besedo
DIJAKI OPENSKE ŠOLE «SREČKO KOSOVEL» RIŠEJO IN PIŠEJO
Naprej z Letečim zmajem
S koledarskim letom se je nagnilo h koncu tudi mednarodno leto otroka. Ce je bil v tem letu otrok v središču pozornosti, še ni rečeno, da moramo v prihodnje potisniti problematiko otroka ob stran. Primorski dnevnik se od mednarodnega leta otroka poslavlja s stranjo, ki so jo pripravili otroci sami. Trdno pa je odločen, da s to prakso nadaljuje tudi v prihodnje. Tokrat smo stran posvetili dijakom nižje srednje šole «Srečko Kosovel* z Opčin, v prihodnje bodo prišle na vrsto še druge srednje in osnovne šole. Upamo, da se bodo naši pobudi odzvale.
Openska nižja srednja šola ima, če lahko tako rečemo, že dolgo «novinarsko» tradicijo. 2e nekaj let izdajajo svoj časopis «Leteči zmaj«, v katerem dijaki obravnavajo poleg svojih šolskih in drugih osebnih problemov tudi širša aktualna vprašanja. Delček tega, kar so v zadnjem času napisali in narisali (žal ni dovolj prostora, da bi objavili več prispevkov), objavljamo na tej strani. Vsem dijakom in njihovim profesorjem, zlasti še ravnatelju prof. Dimitriju Sancinu in mentorici prof. Zori Tavčar, se zahvaljujemo za sodelovanje in voščimo uspešno leto 1980.

j) <©,	„ $
© d
GL Vili o Očakov S»n*/yr 5o-i 5.WoSe*fi.
To in ono o repentabrski občini
Repentabrska občina meri danes skoro 13 km2 in je bila ustanovljena leta 1867.
Zavzemala je tudi ozemlje čez današnjo mejo. Pod repentabrsko občino so spadale te vasi: Repen, Col, Poklon, Dol, Vrhovlje in Voglje. Vasica Col je dobila ime po mitnici. Vas Poklon pa je nastala leta 1825, ko so tam odprli gostilno. Ime pa je dobil zaselek tako, ker so se ljudje poklonili cerkvici na griču. Fernetiči so tudi nastali na začetku prejšnjega stoletja. Na griču je bilo v prazgodovini, v času Ilirov in Keltov, gradišče. Grič se imenuje Tabor. Na njem so leta 1316 zgradili kapelico. Leta 1472 je to ozemlje pripadalo Habsburžanom. Leta 1512 so na griču sezidali cerkvico. Pod gričem je pokopališče in stara šola, ki je bila ustanovljena leta 1873.
Na Tabru sta tudi srenjska hiša in župnišče. Nadmorska višina griča znaša 418 metrov. Na vrhu najdemo še ostanke nekdanjega gradišča. Kasneje so se ljudje pred Turki zatekli na Tabor, kjer so zgradili trojno obzidje.
V občini je 852 prebivalcev, zato je Repentabor najredkeje naseljena občina na Tržaškem.
Domačini se ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo in kamnoseš-
Tečaj 150 ur
Pripoveduje eden od prijavljencev
«Sedel sem tam v zadnji klopi, da, sedel in nič drugega delal . . . no, nekaj sem le počenjal: tako, kot so drugi pravili, grel sem klopi. Zato so me pozneje postavili v prvo klop. Prav pred mano je stal profesor in razlagal zgodovinsko, oz. zemljepisno snov. Kje leži Afrika, kje Amerika, to mi ni bilo prav nič mar. Kdo je bil Napoleon, kdo Garibaldi, je bilo napisano le v moji zgodovinski knjigi, ki pa je nisem nikoli odprl. Ni me zanimal niti prirodopis, kaj šele matematika. Ob profesorjevi razlagi sem imel svoje misli čisto drugod. Mislil sem le na popoldansko potepanje, štel.sem ure, minute, seaunde; edina misel, ki mi je rojila po glavi, je bila: kdaj se bo oglasil šolski zvonec. In tudi: kdaj se bo končalo šolsko leto. Komaj pa se je zaslišalo zvonjenje, čeprav sem bil najbolj oddaljen od vrat, sem prvi zdivjal skoznje na prosto, saj se mi je zdela šola temen zapor.
Začeli so mi groziti s podpisi staršem, z vpisi v dnevnik, saj nisem prinašal domačih nalog. Zato sem začel pisati oz. prepiso-sovati od sošolcev domače vaje, seveda med poukom: med zgodovinsko uro slovnično vajo, med slovenščino matematično, med matematiko zemljepisno, a kaj, ko se je oglasil ovaduh, čeprav je ugledal moje stisnjene pesti in moje ustnice, ki so se jezno premikale; vse je prišlo na dan. '
Malo hujše je bilo takrat, ko som moral vstati, ker sem bil izprašan. Na profesorjeva vprašanja sploh nisem odgovarjal. Skomigal sem z rameni, iz mojih ust pa je profesor izvlekel le široko izgovorjeni: «Bu ...?!» In tako je bilo vsakokrat; spraševanju je sledila grobna tišina, slišalo se je drsenje kemičnega svinčnika po profesorjevi redovalnici. »Skušaj se poboljšati, uči se in piši domače naloge!* To so bili nasveti, ki so se mi zdeli sitni kot muhe. Postal sem središče pozornosti v razredu. Nekateri moji prijatelji so navijali zame, drugi so bili proti meni, tako da je prišlo celo do prepira. »Vsekakor moraš dokončati tretjo srednjo, drugače boš moral. . . beračiti. Ne bo ti toliko lahko dobiti delovnega mesta!* To se mi je zdela le pusta, nič pomembna fraza. Nekakšen cilj v tedanjem življenju mi je bil: »Skrbi za sedanjost in ne za prihodnost, zabavaj se, saj se mučiti ni potrebno!*
Da, bil sem v sramoto in veliko žalost staršem in samemu sebi, seveda se tega takrat nisem zavedal. Imel sem dvanajst let,
a prav takrat sem si otežkočil svoje odraslo življenje.
Ne vem, kako sem prišel do drugega razreda srednje šole, a tam sem tudi ostal. Nisem se premaknil niti za milimeter naprej. Sedaj pa ne najdem z lahkoto delovnega mesta, nasprotno, mučim se, name pripekajo ves dan sončni žarki, moj kruh je res krvavo zaslužen.
In glej: zelo me zanima s črnim okvirjem obkrožen časopisni članek: 150 ur v slovenščini za dosego diplome nižje srednje šole.
Da, prav sedaj se bo stari o-sel lotil učenja; ali bo iz te moke kaj kruha? .	......-
Ljubi sinovi: to vam povem prav po pravici: šele sedaj sem spoznal pomen prostega spisa, ki mi ga je nekdaj dala profesorica za domačo nalogo in ki je seveda nisem napisal: «Kdor zamudi, pobira kosti!* Tega nauka nikar nikoli ne pozabite!
Tiziana Natural M.A
Začel sem kotalkati, ko mi je bilo 5 let. Prve dni sem bil zelo navdušen, a kmalu se mi je nekaj zataknilo. Po prvih vajah sem se zavedal, da sem zadnji v svoji skupini. Moje kotalke niso bile prav nič lepe in niso niti tekle, škripale so in podrsovale po plošči. Drugi so imeli boljše kotalke in so se lagodno pozibavali po njih.
Kmalu so prišli na vrsto izpiti. Na ploščo sem moral tudi jaz. Padel sem mnogokrat, zato sta se mi dve deklici posmehovali. Ko sem opazil, da sta se režali, sem že pred koncem vaje stekel k mami in očetu in se začel jokati. Vsi so osupnili. Sram me je bilo. Tedaj sem se opogumil in se vrnil na ploščoj^iflfcdeL sem še enkrat in deklici sta -'.se zopet smejali. Jezen sem bil, a nisem odnehal. Po končatmTDPbizkušnji sem šel k deklicama in jima rekel, da sta neumni — in še nekaj dodal... Deklici sta se tako sramovali, da sta kar odšli. Tako se je končalo moje prvo tekmovanje.
Po nekaj mesečin sem se vidno izboljšal. Zdaj sem bil najboljši
Pismo afriškega otroka
Dragi prijateljčki!
Debro vam gre. Preveč siti ste, da bi občutili, kaj pomeni biti lačen, dosti	oblek	imate, da	bi vedeli,	kaj pomeni	imeti
samo eno obleko	— ih	še to vso	raztrgano.	Preveč srečni ste,
da bi občutili,	kaj pomeni	za nas: ne	hoditi v	šolo.
Mnogo nas	je na svetu, ki se nam	ne godi	tako lepo kot
vam.
Živim v Afriki, v neki vasici, ki se imenuje Bongo. Ljudje, ki živijo v našem plemenu, se imenujejo Bongori. Smešno, kajne? Bcngori pomeni »gozd brez dreves, gozd brez živali*. Nismo primitivni kot naši dedje. Oblačimo se kot vi. Stanujemo v hišah kot vi, seveda ne tako lepih, kot so vaše. Nimamo pa šol in primanjkuje	nam hrane.	Sedaj so se	odločili,	da bodo ustanovili šolo, in	sicer z eno	samo učiteljico. Imenuje se Guna.
Guna je najbolj	učena	oseba med Bongori.	Dobro pozna	jezik
naših pradedov (Pisati	namreč v	našem jeziku zna samo	ona.)
Česa se učimo v šoli? V šoli se učimo naših starih šeg in navad ter obrede in obredne plese.
Šolo imamo dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih. Ob prostih dnevih gremo vsi otroci (od osmih let dalje) na delo v najbližje mesto. (To je Akra).
Vsako jutro vstajamo ob štirih in se napotimo v Akro. Pot je dolga dve uri. Tam raztovarjamo ladje, ki prihajajo iz drugih krajev, nosimo prtljago turistom, lovimo ribe, ki jih potem prodajamo itd. Domov se vračamo pozno zvečer.
V naselju imamo tudi skupno hišo, kjer imamo radio; tega so nam pustili Amerikanci med drugo svetovno vojno. Imamo tudi televizor, seveda precej star, tega je podaril Bongorom neki amerikanski turist,
Mi smo brez hrane, brez denarja, nekateri otroci v vaših krajih pa pridejo v šolo z desettisočakom v žepu. Zato, preden kaj odvržeš, posebno hrano, pomisli za trenutek na nas.
Pomisli, da je v tisti minuti, ko si premišljeval, umrlo na svetu štirideset otrok zaradi lakote.
Aleksandra Filipovič II. B
v skupini. Začel me je učiti glavni učitelj Peter Brleč. Učitelj je bil zelo zadovoljen z menoj. Tisto pomlad sem nastopil na svojem prvem prvenstvu. Imel sem 6 let.
Poklicali so me tudi na mladinske igre. Temeljito sem se pripravil. Priboril sem si 1. mesto. Povabili so me tudi v Bari na državno prvenstvo začetnikov in tudi takrat sem si pridobil zlato kolajno. Ko sem bil star 8 let, sem pristopil v višjo kategorijo. V tej kategoriji naraščajnikov sem se uvrstil 2. na deželnem prvenstvu. Tako mi je bila odprta pot za državno prvenstvo. To tekmovanje je bilo v Padovi, kjer so se zbrali vsi najboljši kotalkarji moje kategorije v Italiji. Na tem tekmovanju sem se uvrstil 17. od 25 tekmovalcev. To je bilo moje 1. državno tekmovanje. Naslednje leto sem se uvrstil prvi na obeh tekmovanjih, pokrajinskem in deželnem. Šel sem tudi na državno prvenstvo. Takrat pa sta me spremljala predsednik društva Polet in učitelj Brleč. To se mi ni še nikoli zgodilo, zato sem čutil, da moram biti najboljši.
Na tem tekmovanju sem si priboril 2. mesto.
Italijanska komisija je odločila, da prvi trije prestopijo v dve višji kategoriji. Začel sem trenirati tudi v paru. Letos sem prvič tekmoval v dvojici za državno prvenstvo v kategoriji naraščajnikov. Bilo je v oktobru. Na tem tekmovanju smo imeli precej možnosti. Končno smo prišli v Follonico.
Najprej smo se napotili na ploščo, da si jo ogledamo. Ko smo preizkusili tla, smo šli v hotel. Bolele so me noge. Povečerjali smo in se vrnili na ploščo, tokrat za nastop. Izvajanje je bilo naporno. Zelo sem se bal.
Po opravljenem tekmovanju sem telefoniral domov. Domači so bili zelo veseli, ker sva se pri prvem poizkusu dobro izkazala. Potem smo šli vsi hitro spat, ker smo bili utrujeni. Drugi dan smo imeli celo jutro in popoldne prosto. 0-gledali smo si Follonico in pisali pisma. Zvečer je bilo treba zopet na tekmovanje, ki je bilo dolgočasno. Končno je bilo vsega konec. Partnerica in jaz sva si priborila 2. mesto, bila sva vesela.
Drugo jutro smo odpotovali domov. Prejšnji večer sem telefoniral očetu in mu povedal, kako je šlo. On je telefoniral predsedniku Poleta, da so sporočili novico Primorskemu dnevniku. Ko sem se vrnil domov, smo že našli članek v Primorskem. Vsi so mi čestitali.
Mauro Renar II. A
tvom, čeprav je mnogo tudi delavcev, nekaj obrtnikov, uradnikov in drugih.
Naravno bogastvo predstavlja marmor sive barve, ki je znan po svetu pod imenom repen, Repen-ski marmor je zelo trd in odporen.
Skupinsko II. A
Upravljanje
občine
Učenci II. a smo bili na ekskurziji v repentabski občini. Sprejela nas je in nam odgovarjala na vprašanja ga. Sonja Baiss, ki je podžupan.
Vsaka mandatna doba traja pet let. Prihodnje volitve bodo leta 1980. Volitve potekajo takole: u-deležujejo se jih vsi občani, ki so dopolnili 18. leto. Tista stranka, ki ima največ glasov, zmaga in upravlja občino pet let. Če se ljudem zdi, da je ta stranka prav upravljala, jo ponovno izvolijo. V repentabrski občini sta se do sedaj predstavili le po dve kandidatni listi: komunistično-socialistična in Slovenska skupnost. Sedanjo u-pravo vodi koalicija komunistov-socialistov in neodvisnih levičarjev, ki niso vpisani v nobeni stranki.
V	občini je glavna osebnost župan. Če pa je odsoten, ga nadomešča podžupan. Župan odloča, kar predlagajo odborniki. Vsakdo skrbi za svoje odbomištvo. Teh je precej in sicer: odbomištvo za proračun, za šolstvo, za urbanistiko, za zdravstvo, za trgovino in kmetijstvo, za javna dela, za kulturo in šport, za osebje.
če kdo med odborniki umre ali pa se noče več politično udejstvovati, ga nadomestijo z nekom, ki je bil na kandidatni listi.
Delo na manjših občinah je brezplačno. Plačajo le tistega, ki mora po občinskih opravkih v razna mesta. Plačajo mu le kilome-tražo. če pa je občina večja, morajo člani kar zapustiti delo,
V	tekoči mandatni dobi je občinska uprava uresničila že precej del zastavljenega programa: razširila je vrtec in šolsko poslopje, dokončala nogometno igrišče, popravila je poljske poti in razširila razsvetljavo v vasi. Trenut-
i no*ureja- ljudsko knjižnico in pripravlja temelje za telovadnico.
Kriminalka
Medem. ko so se nad New Yorkom nižale nočne megle... se je gospod Jones mimo sprehajal po zamračenih ulicah New Yorka, ko je našel na tleh aktovko. Vzame jo in nese domov.
Družina ga sprejme kot ponavadi; žena pa vidi, da ima mož v roki dve aktovki, pa ga začudeno vpraša:
«Zakaj pa imaš dve aktovki, ko si z doma šel le z eno?*
Mož ji mirno odgovori:
«Našel sem jo na tleh, ko sem se vračal domov. Nič ne vem, čigava je, niti kaj je v njej!* Nobeden si ni upal pogledati, kaj je v aktovki — Jones ne spi, marveč premišljuje. Tedaj se odloči, gre v svojo delovno
sobo ter aktovko odpre. V njej je polno kemičnih formul za oživljanje, ki raj bi služile komp-juterju v mednarodni bolnišnici.
Jones, ki je bil svoje dni znanec policije, (to se pravi - kriminalec), je pomislil da bi izsiljeval lastnika teh važnih formul.
»Če mi odkupnina ne bo izplačana, bo imela policija na vesti mnogo človeških življenj! Bolje, če izplačate 200.000.000 dolarjev. Srečno!*
To .je bila vsebina Jonsovega pisma; poslal ga je policiji. Nekaj dni po tem anonimnem pismu, znanstveniku telefonira neznan glas. Vsi telefonski aparati pa so bili pod nadzorstvom. Poziv se .je glasil takole: »Oddajte mi denar v starem portiču točno ob 12. uri.*
Don. don, don. don, don, don, don, don, don. don, don, don: ura je odbila 12. Vsi agenti so čuvali omenjeni kraj. točno ob uri pride možakar po odkupnino. Naenkrat skočijo agenti iz skrivališča.
»Jones, ujeli smo te, vdaj se!» V istem trenutku se Jones zbudi in se zave, da so to bile samo grde sanje.
Živka Persi II. B
Mm
mi


mmmm
Irnrfrrrrrrv
prmrrrvvvv
iti
r+*rrvrrrvr*
vyyvy>»
M^pssais
Božič na Opčinah nekoč
PRIPOVEDOVALEC: Nekaj dni pred božičem so pri družini, ki živi v hiši ob robu vasi, zaklali prašiča. Bil je zadnji, ki so ga imeli, in so ga prihranili za praznike. Mati je v izbi, kjer so imeli ognjišče, pripravljala klobase. Babica je pekla potice. Na dvorišču sta dedek in oče sekala drva, o-troci pa so čistili hlev. Prišel je dan božiča. Vsi so že bili oblečeni v praznične obleke. Družina se je napotila v cerkev. Po maši so se vsi vrnili v hišo.
MATI: Mojca, pogrni mizo in nanjo postavi šop cvetic. Kmalu bo kosilo in. jedli boste svež, komaj spečen bel kruh.
MOJCA: Mati. ali res, da ste spekli za nas bel kruh? In svež bo, ne kakor vsakdanji črn, trd krph? Komaj čakam, da sedemo za mizo. Ali bomo kmalu?
MATI: Seveda, samo da pokličeš Janeza in Pavleta. Naj gre
eden od njiju v klet po shranjeno domače vino. Saj veš, da se ga dedek in in oče za praznike rada napijeta.
MOJCA: Stečem, mati, kmalu bomo vsi tukaj in bomo jedli dobro.
MATI: No, zdaj steci, saj ne bomo niti k mizi sedli, če si še tukaj. Očetu reci, naj si, preden pride, umije roke.
MOJCA: Bom! Zdaj stečem in se vrnem takoj.
PRIPOVEDOVALEC: Mojca je stekla in kmalu nato so vsi sedeli za mizo in mati je prinesla na mizo toplo juho.
MATI: Po tolikem trudu sedimo za mizo in jemo juho. Te nismo že kar precej časa jedli,, mislim, da od lanskega božiča.
OČE: Da, da, od božiča je nismo jedli. Ko sem bil jaz majhen, nisem za božič jedel juhe. Spominjam se še, da za božič nismo jed-
rissar-ssas: -mr
PESMI ZA ZIMSKO RABO
Novoletna želja
Z začetkom novega leta sc bomo poslovili od starega. Skozi vse leto smo preživeli marsikaj hudega in v marsikateri družini je bilo več žalosti kot veselja. Tega smo krivi tudi otroci, ki povzročamo staršem mnogo skrbi in odgovornosti. Tudi dela imajo mame z nami veliko. Od nas pa zahtevajo le malo: samo da bi bili ubogljivi in da bi se potrudili v šoli. Največ veselja jim prinesemo z dobrim uspehom.
A mnogo je otrok na svetu, ki niti hrane nimajo dovolj, in zaradi tega celo umirajo. Ko si ob začetku novega leta voščimo zdravja in zadovoljstva, se moramo ml, ki živimo v izobilju, spomniti tudi na tiste nesrečneže. Vsi želimo, da bi nam novo leto prineslo mir, posebno v drugih državah, in da bi državniki skrbeli bolj za hrano kot za orožje. Sam si želim v novem letu napredovati v športu — in preživeti teden dni na Zimovanju v Cansigliu.
Svojim staršem in vzgojiteljem pa želim mnogo zdravja in u-speha.
Voščilo
Voščim vesele božične praznike vsem odraslim;
da bi razumeli naše probleme, katerih imamo res veliko.
Voščim vesele praznike vsem otrokom! Vsem žalostnim!
Vsem handikapiranim!
Črnim in belim z vsega sveta!
Profesorjem želim,
naj ne bodo tako strogi!
Ministrom želim,
naj dajejo bolj učinkovite zakone, da ne bo v državi toliko terorizma, umorov in goljufij.
Zaljubljencem želim,
naj se še naprej imajo radi.
Žalostnemu zaljubljencu,
ki ga dekle ne mara,
pa pogum: saj je še mnogo drugih deklet!
In vesele praznike vsem vam,
saj je božič,
saj je novo leto
le enkrat v letu.
Vsaj tistikrat naj praznujemo v miru!
TO VAM VOŠČI Adriano Malalan III. B
Noč prvega snega
Zima na vrata nam trka, mraz nam leze v kosti; in neke noči oba pričarata nam snega, da vse, kar je tu, pobeli. Snežinke tiho prihajajo, kdove od kod se spuščajo, po nebu vse polno jih je. Otroci veselo se sankajo, snega se močno vesele.
Ob ogenj babica sede, pripovedovati začne, otroci ob njej posedejo in priprejo oči; ogenj v peči prijetno buči. že noč pokrije planoto
in bele so rame noči, v hišah so ugasnile sveče.
Še malo, pa vse zaspi v belem naročju noči.
Martina Malalan III. B
Zajček v zimi
Kadar zima se nam bliža, vsa priroda brž zaspi.
Samo divja burja žvižga in se oglaša vse noči.
Uboge ptičice v snegu nožiče privzigujejo.
Zajčki pa pod grmom v ledu životek skupaj stiskajo.
Samo lisica zvitorepka, ona pa v brlogu spi.
Ko zasluti zunaj zajčka, se vanj hitro zaleti.
O, ne čakaj, zajček mali!
Beži! Mnogo sreče!
A lisica z dolgim nosom naj se spat odvleče!
Cinzia Pečar II. B
Zimska pesmica
Kmalu bo snežilo, z belo odejo bo vse pokrilo!
Brž po smučke in klobučke!
Na planine in gore se potrudimo, po snegu se v dole spustimo.
Božično drevesce brž naredimo.
Tri kralje pred jaslice posadimo, tri darilica za svet podarimo:
PRVO JE ENAKOPRAVNOST,
DRUGO JE MIR,
TRETJE: KRUHA DOSTI ZA VES SVET!
Renato Antler II. B
Božični prazniki
Knjige in zvezke zdaj odložimo, na kratke božične praznike pohitimo!
Vsi profesorji, ki do zdaj ste nas trpeli, še pol leta, pa boste preživeli!
Renato Antler II. B
li ne juhe, ne klobas, ne zelja in tudi potic sploh nismo poznali.
OTROCI VSI V EN GLAS: Kaj res?
OČE: Šoj' veste. Takrat nismo imeli prašiča, da bi naredili klobase in pršut. Tudi za praznike smo jedli, kar smo imeli doma, večkrat je bila to slaba enolončnica.
DEDEK: Res je, taki so bili časi. Takrat je naletaval sneg dneve in dneve. Ker je bila peč, katero smo kurili, majhna in pokvarjena, ni tako lepo grela kot sedaj. Okna so bila slabo narejena in veter je tulil in udarjal po šipah.
MOJCA: Dedek, kako lepo pripoveduješ. še kaj nam povej, prosim te.
MATI: Pojejte juho, saj ne morete samo govoriti, ko moramo prej pokositi. Potem pa vam dedek lahko pripoveduje Ves popoldan.
DEDEK: Otroci, ste slišali, kaj vam je rekla mati? Obljubim vam, da vam potem še kaj povem.
JANEZ: Prav, a pomni, kaj si nam obljubil!
DEDEK: Seveda, povedal vam bom še marsikaj.
PR/P.: Nato je mati prinesla še klobase in zelje. Vse je bilo tiho. Ko vsi pojejo, se Pavle oglasi:
PAVLE: Dedek, sedaj pa nam še kaj povej.
BABICA: Pavle, ne govori s polnimi usti, saj te vedno opominjam, da ne smeš. Ali si me slišal?
PAVLE: Kaj, babica? Oprosti, nisem te razumel.
BABICA: Ta deček sploh nič ne posluša, kar mu govoriš.
MATI: Kdo želi potico?
MOJCA: Jaz ne bi, saj sem že tako sita. Ne morem več, mogoče bom kasneje.
PAVLE: Jaz pa bi, ne samo e-nega, tudi dva kosa potice, če lahko.
MATI: Ti pbžeruh, samo da ješ, pa je vse v redu.
JANEZ: Ne vem, če bi kos potice! No. pokusil jo bom.
BABICA: To me veseli, da vam je potica všeč.
DEDEK: Mmm, kako okusna je, z veseljem vzamem še kos.
OČE: Res, mati, pohvaliti vas moram. Zelo dobra je.
PAVLE: Dedek, ali se spominjate, kaj ste nam obljubili?
DEDEK: No, naj bo! Povedal vam bom svoj pripetljaj. Nekega dne. ko sem pasel kravo, sem zagledal jamo, ki je bila globoka približno 5 m. Zato sem sklenil, da naslednji dan grem vanjo. Ko sem naslednjega dne prišel tja, mi je zdrsnilo in padel sem vanjo. Dobro, da je mimo šel prijatelj Tone. Pomagal mi je ven. Sam sebi sem obljubil, da nikoli ne bom šel več gledat jam. Zelo sem se ustrašil.
JANEZ: Kaka si bil neroden, dedek.
PAVLE: Zakaj pa nisi pazil, ko si hodil? Ali je nisi videl?
MOJCA: Te je bolelo, dedek, ko si padel? Kaj ti je rekla mati?
DEDEK: Mati me je okregala, ker sem raztrgal hlače. Udaril pa sem se pošteno. Nikoli ne bom pozabil, kako sem letel, še zdaj se včasih bojim, da padem spet vanjo.
PRIP. Dan je minil, otroci so še poslušali dedkova navodila za prihodnost.
MATI: No, otroci, morate spat. Božični dan je minil. Sedaj pa takoj v posteljo.
MOJCA: Lahko noč, mati, lahko noč, oče, lahko noč, vama želim, dedek in babica.
PAVLE: Lahko noč vsem!
JANEZ: Lahko noč!
OČE: Lahko noč!
BABICA: Lahko noč in sladko spite, otroci!
PR/P.; Božična noč je mimo legla na vas. Ko bo sonce vstalo, bodo že vsi delali. Družina se bo spominjala lepega božičnega dne.
Dunja Sosič 1I.B
Aleks Leban II. B
S: <•:
\i. \i. Ux.
di VIŽINTIN VITTORIO
Tel. 27-56, 27-57, Telex 460214
27-58
GROSISTIČNO
PODJETJE
DANILO
NANUT
GORICA - ŠTANDREŽ, Tel. 20-87, 83-550
vošči
Ul. sv. Mihaela 188
vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspešno 1980
UGODEN NAKUP PRI
VINOAGRARIA
Ing. Rustja in nasledniki
Trgovina s semeni in kmetijskimi potrebščinami
GORICA, Travnik Tel. 53-95
PEKARNE - SLAŠČIČARNE
VIATORI
GORICA
Ul Duca d'Aosta 154 Ul Boccaccio 3
PEKARNA
OŽBOT
GORICA
Trg Cavour 7
Trg S, Rocco 7
DROGERIJA
ČAVDEK JULKO
GORICA Ul. Duca
d’Aosta 34
GORICA Ul Foscolo Tel 21-10
Knjižna zadruga ■ Liltreria Cooperaliva «Sreranje» «lncon(ro»
vošči vsem prijateljem in klientom srečno novo leto
GORICA
Ul
Tel
S Giovanni 31-045
TRGOVINI JESTVIN
BRIŠKO
1VRDKA
Zastopnik za Goriško:
|
lij;
i
v.
|
v!
l
iji:
v!
;!;!
I-
v!
jjjj
v!
j-jj
v!
|
I
|
v!
|
»P«
v!
S
it
ii
ti
|
|
Dobro znana
Katoliška knjigarna
na Travniku v Gorici
nudi pisarniške in nabožne potrebščine na debelo In na drobno, knjige domačih in tujih izdaj ter okraske za novoletno |elko
Vošči vesel božič in srečno novo leto 1980
FOTO - CINE - OTTICA
1
V:
ši
I
I
1
Tehnični artikli USAG, VBW, FACOM
Kopalnice in vse potrebščine za kopalnice IDEAL STANDARD, GROHE, INDA
Električno orodje STAR, SIMBI
Cevi PIRELLI
GORICA, Travnik 50 Tel. 29-75
jjjj
ALTRAN
GORICA Korzo Italija 41 GRADIŠČE OB Ul. Ciotti 8
SOČI
i
I
i
ELEKTR1CARSTVO
i?!
•j!
AVGUST TROJAR
Ul. Mameli 2 — GORICA
Velika izbira električnih naprav, lestencev, likalnikov, raznih kablov, Bergman cevi
TISKARNA IN KNJIGOVEZNICA
Grafica Goriziana
iv
i
I
:::: :::: •s !
I*
'. ti
I
v!
I
%
1
TRGOVINA
JESTVIN
ANDREJ SAKSIDA
GORICA
Trg De Amicis 11
TVRDKA
ELIJA ČUK
GORICA Trg Cavour Tel. 83-536
I
S
j;:;
|
j:jj
S
S
1
'it
•M
I
I
!v
1
GORICA -Tel. 57-66
Ul. Favetti 9
OBRTNIŠKA
MIZARSKA
DELAVNICA
Ul. Del Poggio GORICA
4
I
*:
S:
i!
jiji
?:
j*
I
TRGOVINA ČEVLJEV
«ALPINA»
I
s
|
T
r#s;
l
j:-:
$
*:
GORICA Korzo Verdi Tel. 25-17
KAVARNA
ROMAN BAR
(Roman Cotič)
Ulica Roma GORICA
S
I
I
1
8
S
R
E
Č
N
0
1 9 8 0
s.
I
ti
!v
!v
I
S
I
ff
I'
|
V.
v!
t
ti
|
v!
$;
V:
1
S;
ZLATARNA IN URARNA
mmfm

ŠULIGOJ
IMPORT-EXPORT
SULKO
'Spofinf^rar:.
Rafinirano zlato za zobe
GORICA — Ul. Carducci 49 — tel. 56-57
t	ti
I
t &
I
jjjj	Specialni stroj za obdelavo lesa jjjj'
Iv	CuAilni/so Kroti i rt n Dnnnrt77i
;!;I
I
i:i:
S
Specialni stroj za obdelavo lesa Sušilnice brev. ing. Pagnozzi
34170 GORICA, Korzo Italija 229 Tel. 56-68, dom 25-65 Telex 460485 SULKO
5:
MEDNARODNO AVTOPREVOZNISTVO
JOSIP GORJAN
|
I
Š;
I
|
s
%
t
I
s
4
i
;5
it
5
I
it
I
S;
1
I
I
r
$
•::: ( I I
1
I
i;i; s
I

a.h
TOTOCALCIO
BAR PACE
GORICA, Travnik 22
Srečno 1980 vsem klientom!
TRGOVINA
KONFEKCIJE
TALIN
Šuligoj Majda
GORICA, Raštel 15
•S
1
MANUFAKTURA NA DROBNO
LUTMAN
•S
ti
MINIMARKET
di Tomšič Luigl
BURDIN
vi
;I;I
S
Ši
p
I
I
i
s
.s.
I
I
I
•M
I
I
;;
%
I
GORICA, Travnik 63
I
I
v.
GORICA — Raštei 24 Tel. 21-67
!
Industrija predelovanja masla Industrie lavorazione burro
GORICA Ul. Giustiniani Tel. 51-89
ž:................................. S	::::
GORICA
Trg Medaglie d'Oro 12 Ul. Ponte del Torrione 17
1
I
I
j.;.
1
tt
I
I
-I-
NARDIN VOJKO
GORICA STANDREZ, Ul del Carso 67 — tel. 81-310
Najsodobnejše inštalacije za centralno kur|avo, vodovodno in | električno napeljavo Gorilniki COMET in TERMOMEC
Bogata izbira štedilnikov na drva	jiji
Trgovina z bogato zalogo gospodinjskih strojev. čmo*belih In g; barvnih televizorjev, radioaparatov, lestencev itd.
Vence Klanjšček
;i;i
GORICA — Ul. Duca d’Aosta 35 — telefon 22-58 jjjj
DROGERIJA - PARFUMERIJA • FOTOGRAFSKI LABORATORIJ
TRGOVINA S STEKLENIMI PREDMETI
Anton Koren
GORICA — Tel. 22-34
Ul. Carducci 6
ROVIS
RADENSKA — ROGAŠKA PIVO UNION in FORST
1
S
•»
S!
GORICA — Travnik Tel. 28-12
Elettrotermo sanitaria
Lastnik VValter Sošol
GORICA — Travnik 21 — tel. 55-16
—	instalacije centralnih kurjav na kurilno olje, metan in plin
—	vse potrebščine za centralne kurjave
—	prodaja črpalk
TRGOVINA
APARATURE STEREO - HI-FI VSEH ZNAMK ELEKTROGOSPODINJSKIH PREDMETOV - RADIO-TV
Jožef Kerševani
EXPORT - IMPORT
GORICA — Korzo Italija 90
Tel. 26-43
SPLOŠNA IMPORT -
EXPORT
ČER-IMPEX
GORICA
Ul. V. Veneto 49 — tel. 82-159
TRGOVINA ČEVLJEV
And. Čotar
GORICA — Tel. 83-667
Raštel 72
Dr. Tanja Mermolja
specialistka za ustne in zobne bolezni
GORICA, Travnik Tel. 25-47
AVTOPREVOZI
MIKLUŽ LADISLAV

GORICA
Ul. 3. Armata 165 Tel. 28-44
TRGOVINA JESTVIN
Semolič Giordano
GORICA — Tel. 81-113
Raštel 49
|
•jjj
Iv
I
.
I
ii
j;i;
StIOES
Last. KOSIČ JOŽKO
Travnik 33 Tel. 2885
GORICA
Velika izbira visokomodnih moških in ženskih čevljev ter torbic
GOSTILNA
PRIMOŽIČ VID
Drevored XX. septembra 138, tel. 82-117 — GORICA
z briškim vinom in domačo kuhinjo (pri bivšem Pavlinu)
I-
m::-\
jiii
I
Podružnica: Korzo Italija 42 — tel. 24-75
SKLADIŠČE VINA, LIKERJEV,
PIVA, ORANZAD IN MINERALNIH VOD
Semoli Orlando
GORICA — Ul. Vittorio Veneto 146:1 Tel. 83-497	|
pJ
EKNOMEC
GORICA, Korzo Tel. 81-032
Italija 76
stroji za urade OLYMPIA INTERNATIONAL - IBM stroji za fotokopije NASHVA COPYGRAPH pohištvo za urade — tehnični servis

Pnmor^fci7lno\Jiifc
—E
PORT ŠPORT ŠPORT
30. decembra 1979
NEKAJ MNENJ OB RAZPRA VAH IN RAZMIŠLJANJIH V MINULEM LETU 0 IDEJNOSTI V SLOVENSKI ZAMEJSKI TELESNI KULTURI
Idejnost mora biti nujen sestavni del naše telesne kulture
DUŠKO KALC:
Zgledi nekaterih društev delno že nakazali pot
Našo organiziranost v športu ter »ploh celotno športno dogajanje pri nas narekuje in pogojuje, kot za vsa ostala področja družbeno - političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, v prvi vrsti temeljna zavest, da smo ogrožena manjšinska narodnostna skupnost, ki mora sko zi vse svoje dejavnosti izpričevati svojo identiteto in življenjskost, da se lahko ohranja in razvija. S tem prvenstvenim namenom so tudi nastala naša športna društva in s tem namenom so se razvile tudi pobude, in pri tem mislim zlasti na ustanovitev ZSŠDI ter odbora za šport pri SKGZ, da bi se delovanje teh društev na nek način vskla-jevalo in usmerjalo. Drugi vzgib pa je bila sama po sebi umevna potreba po športnem udejstvovanju, kot pomembna oblika človekovega izražanja z njegovimi telesnimi zmogljivostmi.
V tem smislu bi se moral zamejski šport razvijati in pri tem upoštevati istočasno težnje in potrebe, ki se kažejo v sodobni družbi, da postane šport dobrina, ki je dostopila vsakomur, ki ni le pasivno spremljanje takšnih ah drugačnih podvigov redkih izbrancev, ki jim telesne sposobnosti in določena potrošniška logika omogočajo neko privilegirano me$to v športu;- praelpd' aktivno sodelovanje. 2at, pa vidirho, da ni vedno tako.
Tudi zamejski šport je namreč neizbežno pod vplivom splošne športne stvarnosti v Italiji. To pomeni, da tudi mi hote ali nehote, zavestno ali podzavestno sprejemamo določene modele, ki nam jih ta stvarnost vsiljuje in vnašamo v svojo vsakdanjo prakso marsikatere elemente, ki velikokrat nimajo z idejnostjo nič skupnega.
Kaj vse to pomeni? Pomeni, da naša društva pod vplivom teh modelov večkrat izgubljajo izpred oči ti sta osnovna načela, ki sem jih o-menil.
Kako sedaj stvari izboljšati? Predvsem menim, da ne gre kriviti samo tistih organizacij, ki neposredno odgovarjajo za usmerjanje v športu. Pri tem so odgovornosti mnogo širše in ne izvemam niti organizacije, kot je Slovenska prosvetna zveza.
O tem vprašanju se očitno ne govori dovolj in ko se govori, se večkrat ne govori na pravih mestih •li v pravih trenutkih, če je po eni strani proces, ki naj bi privedel do novih pogledov, in seveda tudi do novega načina delovanja v naših društvih, vezan v mnogočem z debelo nitjo na splošen proces v širši družbi, mora v naših specifičnih razmerah vendarle najti hitrejšo pot, če je res, da naše delo v veliki meri spremlja skrb za narodnostno ohranitev in rast. Mislim, da je bila z zgledi nekaterih društev ta pot pri nas delno že nakazana, vendar še ni našla širšega odziva. Dolžnost naših organizacij (in ne le tistih, ki se s športom ukvarjajo) je ta, da pomislijo tudi na ta vprašanja in pričnejo usklajeno akcijo informiranja in osveščanja.
BORIS PERIC:
Več povezave med športom in prosveto
je šport tisto področje manjšinske dejavnosti, na katerem se udejstvuje največje število mladih. Prav zaradi masovnosti, ki karakterizira zamejski šport, mora biti usmerjenost naših športnih društev tudi ta ka, da poleg »golega« športnega u-dejstvovanja nudi svojim članom tudi kopico informacij o problemih slovenske manjšine.
Idejnost slovenskih zamejskih društev mora biti zato osnovana na tem, da se vsi športniki, in seveda predvsem mladinci, poleg igranja v raznih prvenstvih udeležujejo tudi prireditev, ki jih organizirajo kulturno - prosvetna društva. Zdi se mi, da je to pravi način, da lahko mlade športnike prosvetno in politično osveščamo. Tako bodo lahko dobili vse potrebne informacije, ki jih zgolj športno udejstvovanje ne more nuditi. Prav zato se mi zdi tudi važno, da bi se športna in prosvetna društva med sabo bolj povezala. Večkrat namreč opazimo precejšen «jarek», ki ločuje šport od prosvetne dejavnosti.
Poleg masovnosti, ki je že sama pozitivna, nudi šport še priložnost za neposreden «stik» med slovenskimi in italijanskimi mladinci in to kot «nasprotniki» na igriščih ali soigralci v ekipah. In zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da prisotnost italijanskih športnikov v slovenskih športnih društvih kvari njihovo slovenskost.
Pristop italijanskih športnikov v slovenski ambient je po mojem važen za zbliževanje med manjšino in večinskim narodom. Pozitivno se mi zdi že to, da italijanski športnik pozdravi na primer pred nogometno tekmo s slovenskim «zdravo». S tem da se včlani v slovensko ekipo pride v stik s slovenskim ambientom in v tem primeru so društva, seveda, dolžna, da ga seznanjajo z našimi problemi in tako bo njegov pristop postal trenutek spoznavanja, ki bo pripeljal k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju.
TAMARA BLAZINA:
Odgovornost nosijo vsi družbenopolitični faktorji v zamejstvu
PINO RUDEZ:
v
Športna aktivnost predvsem pomembna vzgojna dejavnost
Poklicna miselnost me verjetno pogojuje, da ocenjujem športno aktivnost mladih predvsem kot važen vzgojni moment mladine same in že iz tega vidika je prepričana in dosledna idejnost slovenskih športnikov, zlasti pa športnih operaterjev (odbornikov, trenerjev, včasih celo staršev) izredne važnosti in odgovornosti.
V naših razmerah je ta pojem
trenerskim kadrom, na drugi strani pa životarijo društva, ki jih žal, ponekod komajda lahko še imenujemo slovenska.
To je družbeni problem, ki ga morajo pravilno razumeti in skušati reševati vsi naši dejavniki, ne pa prepuščati odgovornost ter zvračati krivdo za pereče stanje samo na športne delavce, ki, bodimo si odkriti, žrtvujejo ogromnega časa za to, da društvo deluje. Ta prevelika vnema privede dostikrat do negativnih pojavov, katerim bi se, ob doslednem sodelovanju vseh naših dejavnikov, ter ob boljšem osveščanju javnega mnenja, prav lahko izognili. Vzemimo npr. nogometno moštvo. Zanj živi domala vsa vas. Ob robu igrišča ramo ob rami navijata ter psujeta, seveda po italijansko, tako domači prosvetni delavec, kot oni športni.
Zato mislim, da bi morali biti tako vodilni kadri, kot tudi javno mnenje bolj osveščeni s to problematiko, kajti samo tako se prisotnost idejnosti v našem športu krepi. Naloga vseh naših strokovnih in družbenopolitičnih delavcev naj bi torej bila, da vsa splošnoveljavna idejna spoznanja, ki se razvijajo na pod ročju telesne vzgoje, uveljavijo tudi v svojem delokrogu in s tem obogatijo naše idejnopolitično o-snovo.
Splošnim nalogam telesne kulture, kot so vzgoja, zdravje, sprostitev ter prirejanje športnih manifestacij je treba vedno dodati narodnoobrambno vlogo. Naša društva naj torej ne skrbijo samo za tekmoval-
Šport jc za mladega človeka izredno privlačna dejavnost, vendar pa mu jo moramo posredovati tako, da mu žoga ne bo postala glavni cilj in vsebina njegovega udejstvovanja. Na sliki: Borovi minikošarkarji
ja prisotnost idejnosti v njem. Koliko je bilo tu zamujenega, glede na specifične pogoje in na velike težave, v katerih naša društva delujejo, je težko oceniti. Bolje je gledati naprej, določiti tiste smernice, ki lahko v bodoče položaj izbolj šajo. Tu pa je vidno pomanjkanje v naših organizacijah takih športnih delavcev, od društvenih aktivistov in odbornikov do trenerjev, bi bi bili dobro pripravljeni tako strokov no, kot idejno. Prav oni bi morali biti nositelji idejnosti med športniki,
Čeprav je idejnost izredno obširen ojem, ki zahteva širše področje raz-rave, bom o tem skušal podati ne-aj misli.
Pri slovenskem športu v zamej-tvu mora biti idejnost ena vodil-lih smernic vsakega društva, saj
O idejnosti v športu govorimo že vrsto let. Nekako prelomnico pa predstavlja po mojem mnenju «Po-svet o športu* (oktobra lani), na katerem se je začelo sistematično proučevanje problemov, ki se pojavljajo v sklopu zamejske telesne kulture. Odbor za telesno kulturo, ki je bil ustanovljen pri SKGZ takoj zatem, pa naj bi skušal reševati predvsem idejne dileme, ki nastajajo v sklopu našega športa. Glavna naloga je ravno ta, da idejno usmerja naš šport.
Kaj pojmujemo kot idejnost?
Menim, da je idejnost predvsem zavest, da ima zamejska telesna kultura poleg splošnih nalog še posebno narodnoobrambno vlogo. Naš šport ne sme biti nekaj abstraktnega, svojstvenega, povsem odmaknjen od slovenske politične stvarnosti v zamejstvu. Naš šport je bistvena komponenta našega življa s točno definirano politično vlogo tako pri vzgoji naših mladih kot v boju za ohranitev slovenskega jezika. Tekmovalni moment bi moral biti pri vsakemu našemu društvu vedno podrejen vzgojnemu momentu. Če tako gledamo na idejnost, potem moramo žal ugotoviti, da ni povsod in vedno prisotna. Ne smemo pa tu kaj kriviti zgolj vodilne kadre raznih športnih društev: priznati moramo, da so bila društva večkrat prepuščena sama sebi, predvsem ko se je šlo za idejne izbire. Zato, če je prišlo in pride do nekaterih nekativnih pojavov, nosijo pri tem odgovornost vsi družbenopolitični faktorji v zamejstvu in seveda javna občila, ki naj bi soustvarjala in sousmerjala našo športno politiko.
Pred seboj imamo še veliko na log. preden bomo lahko trdili, da je naša telesna kultura idejno čista (tega ne moremo trditi niti za ostale dejavnosti). Prvenstveno se moramo usmeriti v to, da ohranimo slovenski značaj naših športnih društev ter da se v okviru le teh vzgaja narodno zavest. Po drugi strani, pa menim, da bi morali tudi kar se športne etike tiče in sploh glede pojmovanja športa v današnji politični stvarnosti, dajati vzgled italijanskim klubom.
Treba bo še bolj valorizirati našo vlogo v sklopu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, po drugi strani pa naj bi se s takimi napredni mi pogledi na šport, uveljavili tudi v sklopu večinskega športa.
Rast zamejskega slovenskega športa je bila v zadnjih dveh desetletjih nezadržna. Iz leta v leto |e raslo število novih društev, vrstili so se uspehi in pomembni rezultati, naraščale so vrste športnikov, kopičili pa so se tudi razni problemi in težave.
Med vidnejšimi problemi današnjega zame|skega športa je vsekakor vprašanje njegove idejnosti. Glede na to, da sodi naša telesna kultura trenutno med naša najbolj množična gibanja, je vprašan|e njene idejnosti še posebno pomembno, zlasti ker združuje predvsem mladino.
Zato je povsem razumljivo, da je bilo v zadnjem času Izrečenih na račun idejnosti naše telesne kulture mnogo misli In mnenj, mnogo besed in Izmenjana vrsta pogledov. Kot časopis, ki že dolga leta vestno In tesno spremlja razvoj naše telesne kulture, smo menili, da moramo tudi sami prispevati k razčiščevanju po|mov na tem področju. Da bi si pa sami ne nadeli vloge poučevalca, smo našo posebno novoletno stran spremenili v majhno »tribuno«, s katere so spregovorili nekateri predstavniki naših organizacij. S svojim prispevkom sicer ne zastopajo mnenja organizacij, v okviru katerih delujejo, temveč izražajo o tem vprašanju le svoje osebne poglede (ki so pa vsekakor tudi plod spoznani, ki so si jih pridobili z delom In aktivizmom v svojih organizacijah).
Izbor naših «govorn!kov» smo skušali popestriti. Povabili smo jih iz različnih društev, iz različnih področij delovanja. Žal, od vseh, ki smo jih povabili na našo »tribuno«, nismo dobili odgovora. Toda ostali so se radi odzvali našemu vabilu In njihovi odgovori so pred vami.
Morda se vsi s tem ali onim mnenjem, ki ga priobčujemo, ne bodo strinjali. Toda naš namen |e bil, da vsakdo o tem vprašan|u spregovori tako, kot pač o njem misli. Prepričani smo, da so ta mnenja res odkrita in je v tem njihova velika vrednost. Če pa bodo vsaj malo doprinesla k pozitivnemu razvoju debate o ide|nostl naše telesne kulture, potem jim lahko vsekakor pripišemo še dodatno vrednost.

t ?
.5.1.
zmago doseči za vsako ceno.
Seveda, moram tudi dodati, da sledi vsako naše društvo tej usmeritvi (uveljavljanje naše manjšine), ki zajema naš celoten šport, lastnim načelom in seveda tudi prepričanju oseb, ki društvo vodijo.
Glede usmeritve našega športa, se ne bi jiotel zaustavljati pri večnem problemu masovnosti in kvalitete. Mislim pa, da eno dopolnjuje drugo.
Naš šport potrebuje predvsem več strokovnosti, tako pri tehničnih, kot pri vodilnih kadrih, ki bi se seveda morali povezovati na našo manjšinsko realnost.
Naj omenim tudi, da je potrebno tudi večje število primernih objektov in zdi se mi odveč, če dodam, da vse to zahteva več finančnih sred štev, ki so seveda lahko samo sad določene politične volje. V tem smislu je tudi zanesljivo pokroviteljstvo primerna rešitev (zanesljivo v smislu spoštovanja našega manjšinskega položaja).
Ko bo torej zadoščeno strokovnosti in primernim vadbenim prostorom, bo našemu športu zagotovljena masovnost in kvaliteta.
MILAN PAHOR:
Idejnost je tesno povezana z vlogo naše telesne kulture
idejnosti včasih glavni vzrok nastanka športnega društva in je v začetku živo prisoten, kasneje pa se, vsaj v nekaterih društvih, prikazujejo iz tega vidika določene nedoslednosti, zaradi objektivnih težav, v glavnem pa (v kar sem prepričan), ker si društva postavljajo previsoke tekmovalne cilje in preširoko delovno območje, z ozirom na razpoložljivi športni potencial.
Vsekakor mislim, da nisem pri mema oseba za nakazovanje kakih navodil in smernic, saj mi planinstvo ukrade toliko časa, da sledim le od zunaj delovanju športnih društev. Z druge strani pa, čisto odkrito povedano, si kot planinec in ljubitelj narave želim čim večje ne-tekmovalnosti, sprostitve v naravi, večdnevnih pohodov glede na spoznavanje novih krajev in ljudi, turnega smučanja, zimovanj, raziskovanj kraških jam itd., torej delovanje, ki opušča glavno gibalo današnjega športa, tekmovalnost.
VILI PRINČIČ:
Ta družbeni problem morajo reševati vsi naši dejavniki
Res je, da je v zadnjem času bilo precej govora o idejnosti in problematiki našega športa. Vendar menim, da smo se v to problematiko začeli temeljiteje poglabljati prepozno, kajti stvari so ponekod že krep-po degenerirale.
Žal, moramo ugotoviti, da sta bila šport in telesna vzgoja v vseh povojnih letih preveč potisnjena v stran in nista našla pri naših organizacijah tistega razumevanja, kot bi mora-las Vse je bilo prepuščeno slučaju in dobri volji posameznikov, ki so bili navdušeni nad to ali ono športno panogo. Med temi navdušenci pa je, na žalost, bilo in je še danes, vsaj v določenih panogah, zelo malo izobražencev, kar seveda šibi zdrav razvoj naše telesne kulture.
Priča smo torej dvema popolnima skrajnostima. Na eni strani stoje športne organizacije z (za naše razmere) odličnim organizacijskim in
nost svojih športnikov, ampak naj predvsem postanejo okolje utrjeva nja zavesti, tako da tudi na področju telesne kulture potrdijo svojo prisotnost na tem teritoriju.
BORIS SIEGA:
Idejnost v naši telesni kulturi premalo prisotna
šport ima pri nas v zamejstvu velik pomen in ta pomen je tudi povsem upravičen, če pomislimo na veliko število Slovencev, predvsem mladih, ki se v športu aktivno u-dejstvuje. Zato je vsaka diskusija o športu, posebno če zadeva idejnost, potrebna in dobrodošla.
Narodnoobrambni duh, ki je preveval vsako naše delovanje, vsako našo organizacijo v teh krajih, se je vedno jasno izražal tudi v športnem delovanju. Zato je bilo in je naše gledanje na šport drugačno, kakor bi si ga v različnih, nemanj-šinskih pogojih zamislili, športna društva imajo pri nas to vlogo, da vzgojijo in pripravijo mladinca v športni panogi, istočasno pa tudi v narodnem čatu in zavesti. To globoko prepričanje, ki je bilo vedno osnova pri športnem delovanju v zamejstvu, mora biti zmeraj jasno poudarjeno in upoštevano tudi pri hodnosti.
Naš šport je postal v zadnjih letih masoven pojav. Število naših športnikov sega že v tisoče, ima pa še veliko možnosti za razvoj, po sebno če pomislimo na vlogo, ki jo lahko zadobi šport kot rekreacija, kjer dosežki niso važni in je namenjen tudi starejšim.
Prav pri dosežkih pa nastane problem. Kako pa s kvaliteto? Tudi ta je potrebna, posebno zato, ker vrhunski dosežki mnogo pripomorejo k širjenju določene športne panoge. Tu pa se pojavijo hude težave, ki so lahko finančnega značaja, kot tudi pomanjkanje trenerjev in struktur itd.
Kar se pa tiče idejnosti v našem športu, ugotavljamo, da je ta premalo prisotna. Z drugimi besedami, številčnemu in kvalitetnemu razvoju našega športa ni sledila tudi več-
oni bi morali prikazati vrednote, ki niso le športne, da bi tako pripomogli k narodnemu zorenju naše mladine. Verjetno je prav to jedro problema, okoli katerega bi bilo treba v prihodnosti ukrepati.
Prav tako bi bili za športnike važni seminarji, po možnosti skupaj z mladimi, ki delujejo na političnem in prosvetnem področju, tako da bi lahko .prišlo do večje izmenjave mnenj in izkušenj. Pri tem pa imajo posebno vlogo MO SKGZ, ZŠDI in SPŽ.
Diskusija o idejnosti v športu obstaja predvsem v ZSŠDI in v naši krovni organizaciji. Zanimivo pa bi 'bilo preveriti, kolikb posamezna društva čutijo ta problem,1 oziroma koliko še v njih o tem diskutira, preverjanje bi 'pokazalo jasnejšo sliko o tem položaju.
Skratka, problem je važen in pc reč. Zato je treba diskusijo prenesti na čim širši krog ljudi, posebno pa zainteresirati mlade, ki so pri tem direktno soudeleženi in prizadeti.
RENA TO ŠTOKELJ:
Uveljavljanje nase manjšine v okviru večinskega naroda
Če nam beseda idejnqst pomeni vodilno miselnost, mislim, da je bila vodilna miselnost našega športa že od samega začetka pogojena od dejstva, da smo manjšinski narod. Naš šport, kakor tudi vsa kultura, ekonomija, šola itd., so bili in so pod tem vplivom. Zato je naš šport imel in ima, poleg športnih še druge cilje: to je predvsem uveljavljenje naše mladine v okviru večinskega naroda.
Mislim, da je tudi v zadnjem le-«u naš šport težil prav k temu, toda dodal bi, da smo v zadnjih le-iih priča rahlemu pojemanju naše idejnosti, ki jo moramo, po mojem mnenju, pripisati bodisi splošni svetovni krizi idealov, bodisi precej razširjeni miselnosti, da je treba
O prisotnosti idejnosti v našem športu je govor že od njegovega nastanka, saj je idejnost tesno povezana z vlogo, ki jo ima šport v sklopu slovenske narodne skupnosti. Ne smemo pozabiti, da se je šport razvil pri nas v glavnem iz dveh razlogov: športno - rekreacijskega udejstvovanja mladine in narodnoobrambnega momenta.
Ta dva momenta sta bila stalno prisotna pri slovenskem športu, od njegovega nastanka pa do danes. Nazorni primeri so sokolska in telovadna ter športna društva še za ča..a avstroogrskega cesarstva, vloga, ki jo je v prvih letih po prvi svetovni vojni odigralo športno u-druženje, isto velja za ZDTV - UCEF takoj po osvoboditvi izpod nacifa-šizma ter za dobo izpred 20 let, ko so se začela ustanavljati športna društva, pa vse do današhjih dni, do nastanka ZSŠDI.
Trenutno je naša mladina, glede na naše razmere, masovno prisotna v raznih panogah po športnih društvih. To pomeni, da je postal šport izredno važen del našega na rodnega življenja.
Seveda pa je vprašanje, če se lahko zadovoljimo samo z masovnostjo. Prav glede tega vprašanja se zadnja leta odvijajo pogovori na vseh nivojih: v sklopu posameznih društev, v sklopu ZSŠDI in v sklopu SKGZ.
Iz vsega tega je razvidno, da za našo realnost šport ne more pomeniti samo nastopanja na raznih prvenstvih (se ne smemo omejiti le na treninge in prvenstva). Nedvom no pa je tudi to važno, saj se okoli športa giblje mnogo mladine.
Res je, da so nam potrebni dobri športniki, toda ti športniki se ne bi smeli omejiti na dosezanje dobrih rezultatov, temveč bi morali postati tudi športni aktivisti, ki se ne bi spoznali le na eno športno panogo, ampak bi bili vsestransko razgledani ter seznanjeni z vsemi važnejšimi dogodki.
Poleg športnikov rabimo torej prave športne delavce: razviti bi se morala naša športna kultura, ki bi nekako preprečila ali zaustavila miselnost navijačev.
Vsega tega ni lahko doseči, saj bi morali prej vzgojiti precej širok krog pravih športnih delavcev. Zato je treba razširiti pojmovanje športa, ki ni le nastopanje na športnih prvenstvih, ampak pomeni pošiljanje mladih športnikov na družbenopolitične seminarje, športne šole in podobno. Nekaj tega že obstajal vendar odločno premalo.
Poleg tega naj bi bili odgovorni športni krogi pozorni na dogodke, ki niso strogo športnega značaja (na primer: manifestacije za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji, obletnice pomembnejših dogodkov, obeležja iz NOB, poimenovanje osnovnih šol, vaški prazniki in podobno), oziroma, da sami prirejajo širše manifestacije (glej proslavo 50-letnice ustanovitve Športnega udruženja, ki je bila leta 1974 v Sovodnjah).
To je nekaj postavk, preko katerih se lahko vnaša tako imenovana idejnost v naš šport.
Razen tega zadobiva šport širši pomen kar se tiče rekreacije. Tu ni mesto, kjer bd govorili o pomenu rekreacije, vendar bi rad poudaril dejstvo, da se koncept športa širi in prenavlja. Torej ni dvoma, da je problem idejnosti v našem športu še nerešen, oziroma bo treba vložiti še mnogo truda, da se to u-resniči.
Domeniti se je treba tudi o vlogi športa v sklopu slovenske narodne skupnosti. Pri tej obravnavi naj sodeluje čim širši krog ljudi, predvsem pa tisti, ki se s temi problemi neposredno ukvarjajo.
I NKO STAREC:
v
Športna idejnost je pod stalnim družbenim
pritiskom
DUŠAN JELINČIČ:
Idejnost je treba pravilno gojiti in tudi usmerjati
Mislim, da že posameznik doživlja športno udejstvovanje delno kot prirojeno potrebo po gibanju in rekreaciji, akumulaciji duševne in sprostitvi telesne energije, delno pa se športno udejstvuje tudi z namenom, da bi dosegel osebno uveljavitev, svoje mesto med soljudmi in obenem poiskal dobre tovariše ter prijetno družbo.
Kakor hitro pravimo «z namenom, da«, pomeni, da priznavamo, da športa ne moremo jemati kot dogajanje, ki je samo sebi cilj. še bolj je to dejstvo poudarjeno, če šport opazujemo kot družbeno kategorijo, saj je takoj razvidno, da ga preveva kar več različnih idejnosti.
Če z ene strani priznavamo, da se je s športom začela uveljavljati idejnost bratstva med narodi in ljudmi, da se je s športom rodila parola «važno je sodelovati in ne zmagovati«, je z druge strani res, da šport lahko tudi ustvarja zaključene skupnosti (po sloganih mi orli, sokoli, beli ah vijoličasti), ki večkrat delujejo nadvse napadalno in v ekstremnih primerih pripeljejo na prim. celo do ubojev na nogometnih stadionih. Taka idejnost je seveda gotovo odveč.
Prav tako vsi poznamo idejnost profesionalizma, ki vsak dan vnaša med športnike najbolj grobo potrošniško miselnost in ki res lahko akumulira potrebne kapitale za širjenje športnih struktur in dviguje njih kvaliteto, v temelju pa spodkopuje šport, zamišljen kot sproščeno tekmovanje med ljudmi.
Na splošno lahko torej ugotavljamo, da sta šport in njegova idejnost pod vsakodnevnim vplivom in pritiskom raznih silnic družbenega dogajanja.
Če to razmišljanje preslikamo v okvir slovenske manjšine v Italiji, nam postane jasno, da prav ta «o-
kvir« opredeljuje, da daje poseben _	^______
pečat idejnosti zamejskega športa, I toritarnega posega v neko situacijo.
Ze sam šport, ki naj bi ga v optimalni obliki preveval t.i. »športni duh«, (ta beseda kot taka ne pomeni nič, če pa ji damo neki simbolični pomen, naj bi označevala borbenost in antagonizem na najvišjem nivoju, kjer naj bi rezultat pomenil že idejo) ima v sebi kali idejnosti. Problem pa je nato seveda to idejnost pravilno gojiti ter usmerjati. Idejnost pa naj bi v svoji najširši obliki pomenila naprednost duha in naprednost misli. Že sama po sebi se torej vsiljuje trditev, da ne pomeni idejnost v vseh pogojih eno in isto, ampak se spreminja od ene specifične družbene ah narodnostne situacije do druge. Idejnosti moramo torej dati izrecno političnega pomena. V naši zamejski situaciji, kjer živimo kot manjšina z neposrednim vsestranskim povezovanjem z večino, pa mora idejnost biti glavni narodnoobrambni pogoj.
Torej ohranitev jezika in narodnostne svojskosti. Kje?
Med športniki pomeni to na treningih, med pogovori po tekmi. Še več, poleg ohranjevanja te narodnostne svojskosti, ki pomeni v svoji na j višji obliki jezik, pa tudi vseh socioloških specifik, ki v svojem optimalnem izraznem nivoju pripeljejo do jezika, mora zamejski šport in njegova idejnost skrbeti za širjenje jezika in torej vzgajanja v narodnostnem duhu, ki pa mora nujno pomeniti tudi v naprednem. Brez enega ni drugega. Ne samo ohranjevanje, temveč tudi širjenje: ne samo narodnostnega momenta, temveč tudi politično naprednega.
To so torej pogoji: kako jih stvarno realizirati?
Opirati se moramo na neoprečno dejstvo, ki ga podkrepijo konkretne številke, da je v našem zamejstvu skupnd več kot tisoč športnikov v raznih športnih panogah, torej masa. Od te mase v naši specifiki ne zahtevamo samo rezultata, obratno pri nas je rezultat, oz. mora biti rezultat, postranske važnosti, o pomenu posledic pozitivnega rezultata, ki naj bi v optimalnih pogojih pomenil vzgoja večje mase v športu, nato pa vzgoja te mase v narodnostnonaprednem duhu, ne bom pisal, ker menim, da je razprava o večnem antagonizmu kvaliteta - kvantiteta le umetno ustvarjen problem, ki izgine v trenutku, ko rešiš primarnega, torej antagonizem na igriščih v znaku idejnosti, šele nato rezultat. Važnejše je torej, da slovenski nogometaš slovenske ekipe (košarkar, odbojkar, atlet. ..) na igrišču govori slovensko, kot da zabije gol. Realizacija narodnoobrambnega momenta mora biti važnejša od viška agonistične-ga (gol, koš, točka)! Prav iz odklona te logike nastane kriza idejnosti, ki je pri nas še precej občutena, predvsem med ekipami, ki gojijo nogomet. Z veseljem pa opažamo, da se prav v zadnjem obdobju stvar obrača na boljše, čeprav mislim, da je to le trenutno stanje neke situacije, ki je vedno valovala in se, žal, še ni nikoli odločno povzpela na trajno višji nivo. Eden izmed razlogov takega stanja je prav gotovo pomanjkanje sistematičnega. pa tudi, če je potreba av-
ki za nas predstavlja, poleg svojih temeljnih vzgojno - humanističnih vrednot, eno od odločilnih sredstev pri ohranjanju naše narodne samobitnosti.
Ta idejnost je prisotna v naših društvih v različni meri, ponekod jo na žalost predstavlja samo društveno ime. Vključevanje drugorod-i cev v slovenska društva je boleča ! točka, okrog katere se vrti dober j del zamejske športne problematike | in ki ji še vedno ne poznamo re-I šitve.
Z ene plati se dozdeva neobvešče-nemu opazovalcu zapiranje v lasten slovenski krog netolerantno dejanje, »ksenofobija«, očitno pa je, da je, dokler smo kot manjšina v defenzivi, dokler je naš jezik ogrožen, ta zaprtost še vedno potrebna.
Res bi bilo boljše, če bi znali te svoje vrednote ohranjevati brez zaprtosti, z večjo mero samozavesti tudi v direktnem stiku s predstavniki večinskega naroda, s katerim bi nastopah v skupnem društvu. Mogoče se kje v malenkostni meri tak odnos začenja tudi pojavljati, res pa je tudi, da na posebno ogroženih področjih okrog mesta takega stanja še dolgo časa ne bomo do segli in bi včlanjevanje članov večinskega naroda v naša društva le škodilo.
Odprtost si lahko zaenkrat privoščimo le v tistih sredinah, kjer predstavljamo čvrsto in zavedno večino in kjer član večinskega naroda brez rezerve pristopa k učenju slovenskega jezika. In takih seveda ni veliko.
Tak proces zahteva dobršno mero upornosti, potrpežljivosti, predvsem pa samozavesti. Ena od idejnosti športa pa je tudi ta. da je šport šola upornosti potrpežljivosti in sa moža vesti.
ki v svoji končni konsekvenci stagnira. Vse je sad improvizacije trenutnega razpoloženja, društva pa so prepuščena sama sebi. Predstavniki društev torej v glavnem skrbijo sami za svoje igralce, igrišča, urnike in ... idejnost. V mnogih primerih pa sploh ne skrbijo za zadnji, tudi tiajvežnejši adut, ker pač ni oprijemljiv.
Pri nas torej primanjkuje ne toliko kadrov, kot pripravljenih kadrov. Strokovno pripravljenih! V zamejstvu pa pomeni strokovnost poleg tehnične pripravljenosti, tudi politično. Morda se zdi ta trditev nekoliko čudna, vendar pa je nujno, da mora biti nek trener zamejske ekipe ne samo dobro pripravljen v športnih prvinah, temveč in predvsem mora biti zaveden Slovenec. Če še delno nimamo takih trenerjev. ker je pri nas vedno zaostal tisti sistematični in trajni vzgojni poseg (torej še dobro, da so se naši ljudje — v tem primeru športniki, sami vzgojili v narodnoobrambnem okolju, predvsem na vasi, tako da stanje še ni nepopravljivo, čeprav je kriza moralnih vrednot načela tudi našo stvarnost), bo treba čimprej pomisliti na take posege. Na dlani je, da pomeni »poseg«, seminarje v matični domovini. pa seveda tudi v zamejstvu, politične šole, široko pojmovane večdnevne delovne akcije, poletni strokovni športni tečaji, seveda intenzivni in sistematični, stalna gostovanja v matični domovini vseh društev, ne redkih svetlih izjem, pobratenja, izmenjava izkušenj in še bi lahko naštevali. Vse to pa mora biti stalno in sistematično, ne samo občasno. Samo v tem vidim rešitev našega športa, točneje rešitev pomena, ki bi ga moral naš šport v zamejstvu imeti.
uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 5S9	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 Ur. Letna naročnino ra inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revl|a eDAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, zo organizacije In podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ Zlro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|anaj Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm]
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalj«^ 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda1., Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julljsk* kra|lne se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
. j , l 1... član Italijanske 2veze časopisnih
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tukaf^ ^Trst 2aiožnikov fieg
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 28	30. decembra 1979
l
VELIKO nflGRflDnO ZrEBRRJE
ZA VSE NAROČNIKE PRIMORSKEGA DNEVNIKA, KI PORAVNAJO CELOTNO NAROČNINO DO 29. FEBRUARJA