Št. 11.
V Lfufeljatii, dne iz. marca
1939
Lope Ztapaasc:
A P 1 R
Tisti dan je bilo mrzlo. Megla se je dvignila nad strehe predmestnih bajt in se eetrala v sivkaste cunje Vzdolž rečne struge je brila ostra burja in skozi špranje silila v barake in bičala z ledenimi biči vsakega, ki je bil tačas zu-
naj, na ccsti. Včasih je burja le premočno zapihala; gola drevesa so se za zibala, zaječala in se pripomnila skoraj do zemlje.
»Eeeee-ha!« Voznik je ustavil konje. Obrnil se je k tovarišu, ki je vozil za njim in zagodmja!: »Brrrr, mraz je . .« »Uh, presneta burja.« je odvrnil smetar. »Piha in brije, kakor da bi hotela Domesti vse. kar leze do zemlji.«
Več nista govorila Odprla sta vsak pri svojem vozu vratca in stresla sme« ti v smetiščno jamo Ko sta bila z delom pri kraju, sta zaobrnila konje Burja ki je tulila in vlekla na vse prete-ge. je dvignila pepel in saje, da sta bila oba možaka in konji zavita v oblake prahu Smetarja sta kašljala. pljuvala in godrnjala ter si brisala prah iz oči.
Preden sta pognala nazaj proti mestu, je dejal mlad smetar starejšemu tovarišu:
»Ti. kje pa so danes otroci? Nikogar ni videti, kakor da bi jih burja odnesla a
»Hm,« je zamomljal tovariš s komaj razločnim glasom »Najbrže se jim v tem mrazu ni ljubilo čakati na naju.«
Čez čas pa je dodal z žalostnim gla-om:
»Eh če bi midva na primer kaj lepega pripeljala semkaj, potlej bi otroci že prišli Se tako hud mraz bi jim ne branil, da bi ne pritekli semka j iskat svojo srečo Tako pa eh. smeti so kaj malo prida «
To je dejal in pljunil na kup pepela in saj, ki ga je bil pravkar iztresel z voza.
Po odhodu smetarjev je bilo na sme. tišču za hipec vse tiho Le burja je drvela čez predmestje, zavijala okoli vogalov in vegastih barak kakor lačen pes in vzdržema pela svojo mrzlo pesem
V smetiščni jami se je številnim kupom saj. pepela in smeti pridružil nov kup, ki sta ga bila šmetaria stresla z njunih voz Prav na vrhu kupa. so zakopane do vratu v saie in pepel obležale razne stvari, ki jih je zavrglo mesto Prva je sipregovorila in pretrgala tišino umazana cunja:
»Oh to je zdaj konec moje poti,« je vzdihnila »Grdi ljudje, izrabili so me. me umazali in raztresali, nazadnje
pa me zavrgli na to zapuščeno smetišče.«
Tisti čas je burja močneje ko preje zatulila in preglušila tihi jok nesrečni ce, ki se je sama sebi smilila
Kmalu pa se je oglasila umazana, vo tla limona. »Nikar ne jokaj, strina!« je pričela tolažiti cunjo »Potolaži se Poglej, tudi meni so ljudje storili kri vico Dokler sem bila polna življenj skega soka in lepo napeta, so me kar naprej in naprej hvalili; zdaj trgovec.
ne stvari, i tej. kako so ljudje nehvaležni) Celo večnost sem služi) človeku Ko pa me je vsega pomandral in premečkal, da nisem zdaj nič več podoben čevlju, ampak kvečjemu še kak« šni stari žabi, me je nejevoljno brcnil v kot med smeti ,Nata, tukaj je zdaj vajino mesto! Odslužila sta!' To je dejal in prijel mene in mojega bratca za ušesa ter naju zaluča! v zaboj med smeti Prišel je smetar, strese! smeti in naju v voz, podoben rakvi ter vse skupaj
zdaj gospodinja, ki me je pri njem ku* pila. Ali ko me je prinesla domov in iztisnila iz mene ves sok ter mi pre-mečkala meso, da me še zdaj vse boli, je bilo kaj hitro konec hvale. Zdaj. ko sem komaj še podobna nekdanji limoni. sem prišla med smeti.«
»In z mene so takisto, potrgali meso, ti ljudje požrešni,« je zacvilila še kost s tankim, presunljivim glasom. »Izsesa-li so iz mene sladki mozeg, pot!ej_ pa so rr.e pahnili v pepel in saje, da bi se kma u zadušila. Tu zdaj trohnim med zavrženo šaro, uuuuu!«
Vsa pomazana od saj in pepela in polna obupa, je kost ležala na kupu pepela in saj ter jokala. Skozi nieno votlo telo je drvela burja ter piskala kakor pastir na piščal ... Ker pa nje ni nihče tolažil in so vsi na smetišču molčali, se je ujezila. Obrisala si je solzne oči in vzrojila: »Uh, edino to me še tolaži, da nisem osamljena v tej nesreči!«
Zdaj se je vmeša! v pogovor star, pošvedran čevelj. »Oho, ali jo slišite, prijateljčki!« je vseka! »Torej tudi v nesreči si v teh zavistnih časih marsikdo želi tovariši ie! Mene seveda nihče ne vpraša, kako mi je pri srcu. odkar sem takisto pahnjen med zavrže-
/:ape!jal semkaj. Ampak vse bi še pretrpel, ko bi le vedel, kje je moj bratec « Tako je zatarnal ubogi čevelj, nagnil preluknjano glavo in bridko zajokal. Žaloval je za izgubljenim bratcem Mi vedel, da se je med vožnjo v pepelu zadušil in da leži mrtev tri pedi pod
njim, zasut od pepela in saj.---
Iznenada pa se je v to žalostno prerekanje oglasila limona. Navzlic grenki usodi zavržcncev je bila od vseh še najpogumnejša. »Veste kaj,« je rekla. »Ko smo že tukaj in čakamo, kdaj bo z nami obračunal čas ter nas do kraja spremenil v prah. dajmo še te kratke urice življenja, ki nam preostaja, izpopolniti s pripovedovanjem Vsakdo od nas naj pove kaj zanimivega iz svojega življenja. Tako nam bo čas hitro minil in pozabili bomo na žalost. Kdo bo prvi pričel?«
Cunja, kost in čevelj so molčali. Ni komur se ni ljubilo dosti govoriti. Končno na si je čevelj obrisal solzne oči in zahlipal:
»Pa naj kar tale prične. Do sedaj ni še nobene zinil!«
Postrani je pogledal proti koščku zmečkanega časopisnega papirja, ki je v burji in mrazu trepetal ter se stiskal k umazani cunji.
Mantca:
Volk požeruh
Planinskemu pastirju je volk ugrabil ovco in pobegni! z njo v šumo, da jo na varnem požre Ko se je potem masti! z ubogo živaljo, prideta mimo medved in lisica. Ker je obema krulilo v želodcu, zaprosita volka:
»Bratec, čuj najino prošnjo iskreno: — nama privošči vsaj bedrce enol«
gresta za glasom in kmalu sta pred nesrečnim volkom, ki neprestano tuli da je groza. Pn tem se zvija od bolečin kajti obe sprednji nogi mu tičita v pasti.
Ko ujeti požeruh zapazi omenjeni živali, še bolj divje zatuli:
Hou, hou, — brat in sestrica, rešita me! Medved, ti si močan lisica, ti si spretna, dajta, razkrečita to peklensko past! Hitro, hitro, hou, hou ...!«
Ali požrešni volk zdaj le še bolj hlasta po dobri pečenki Jezen, da ga motita, zagoJrnja iz polnega gobca:
»Kar sem ugrabil, pojedel bom sam — niti grižljaja nikomur ne dam!«
Medved in lisica odideta dalje, prepričana, da bi bila pri tem požeruhu vsaka prošnja zaman.
Pastir pa, ki se je silno srdil na grabežljivega volka, je v mislih noč in dan predel, kako bi jo mu zagodel. Ugodna prilika se skoro ponudi.
Pastirju zboli in pogine mlada koz« 2e se ves žalosten ozira, kje bi našel pripraven kraj. kamor bi zakopal poginulo kožico. Tedaj mu šine v glavo izvrstna misel in zasvetijo se mu modre oči.
Mrtvo žival zavleče tja za stajo proti robu šume. Poleg nje pa nastavi volčjo past.
2e v prvih nočnih urah odjekne po okolici tako strahovito tuljenje, da pri-le^eta celo medved in lisica iz svojih brlogov. Radovedna, kaj se je zgodilo,
Medved in lisica se spomnita, kako neusmiljeno ju je zavrnil tedaj, ko je žrl ugrabljeno ovco. Združeno in za» smehljivo mu zabrundata:
»Sam si se z mlado ovčico mastil, —• sam si zdaj tudi po grbi dobili«
Nato se zaobrneta nazaj v šumo.
Volčje rjovenje je zbudilo tudi pastirja Dobro vedoč. kaj pomeni to, vzame puško in gre, da obračuna s si-vodlakim grešnikom Preden zamore požeruh prositi milosti, se že zvrne, zadet od smrtonosne svinčenke.
Jože Grbine i
Pomaranče
Tik glavne ceste je postavljena lesena stojnica V njej domuje stara Ho-manca Majhna je Ln upognjenega telesa. Homanca ima skozi ves dan dovolj posetov. Trška mladina se ustavlja pred njeno stojnico, eden kupi čokolado, drugi piškote, zdaj, ko se že sonce tako prijetno upira v Homanči-
brovniku ob našem Jadranskem morju. To je bil fantiček vesel, ko je prišel četrtek, ki ga je teta Marjeta napovedala za svoj prihod.
Oče in mati pa Rudi in njegovi bratci ter sestrice so bili že davno pred Dnhodom vlaka na kolodvoru
Vese o so se pozdravili teta Marjeta
no stojnico pa je stara ženica izložila že tudi zaboj pomaranč. Mladina hodi z dinarji v rokah pred barako in kupuje odslej tudi pomaranče.
Roškar Rudi je dečko siromašnega delavca s številno družino. Oče ne zmore odvišnega dinarja, da bi ga dal Svojemu sinku za čokolado, piškote a & pomarančo. Pa si mali fantiček tako želi rajskega sadeža.
Večkrat stoji pred stojnico in strmi v bogato zalogo drobnarij.
»Ko bi imel vsaj enkrat toliko denarja da bi se nazobal vseh dobrot, ki jih premore baraka, to bi bil vesel«.. si želi fantiček. »Pa čeprav bi me potem bolel želodček tri dni ;n štiri noči«, momlja Rudi in se veselo nasmehne ob sami misli, kako bi bilo prijetno zalagati se z imenitnimi priboujški, ki
jih sicer ne dobi nikoli.
♦
Čez nekaj dni pa se je Rudiju iskrena želja le spolnila. Starši so Drejel) sporočilo, da prideta na obisk teta Marjeta in stric, ki sta zaposlena vDu-
Pa njen mož ftuaoli, ki je bil našemu Rudiju za boterčka, z Rudijevim očetom. mamo irr vso ostalo družino.
Mladina je pograbila kovčege, ki sta jih prinesla teta Marjeta pa stric Rudi, oče in mati pa sta vzela draga gosta v svojo sredo, pa so krenili veselo proti domu.
Tam pa je doletela fantička, njegove bratce in sestrice neobičajna sreča. Teta Marjeta je začela prazniti svojo zalogo in med drugim je razda-la otrokom tudi košaro — pomaranč...
»Jej, jej! .. Zdaj pa imam tudi jaz pomaranče in se jih bom pošteno najedel. Pa sem si jih tako močno že'el oni dan, ko sem stal pred barako ob glavni cesti, tleska Rudi in meče sadež pod strop, ter ga lovi v roke.
»Kaj sta prišla iz Afrike?« se zanima mali mažic in vrti v roki rdečkast sad.
»Zakai neki iz Afrike?«, povpraša stric.
»Vendar zaito, ker menim, da rastejo pomaranče v Afriki.«
»Ti koštrunček!« se zasmeji stric in brž pove: »Tako-le sadje pa raste tam doli pri morju kiei sva zdaj midva s teto Marjeto doma «
»Ni mogoče,« se začudi vsa mlada druščina.
»Zdajle jima dajte mir«, odloči gospodinja in pozove došleca naj sedeta h kosilu. Deci pa ukaže: »Otročaji, zdaj dajte stricu in teti mir. saj bo še dovolj prilike, da ju boste spražali o vsem. kar boste želeli, v radovedni bu-zaronski kljuni Tako se huduje, navidez, Roškarjeva mama in opravičuje proti teti in stricu malega, zvedavega fantiča. Vesta tak je naš Rudi, da hoče vse vedeti in znati Vedno bulji v knjige. V šoli ga ima učitelj rad tn nas sili, da ga naj pošljemo še naprej v šolo, ko bo oddrgnil klopi v ljudski šoli.«
»O, čul sem že, kako se Rudi lepo ravna v šoli«, pristavi stric in poboža svojega miljenčka po glavi.
»Pa res se bomo zvečer kai več pomenili o naših novih krajih«, obljubi stric in dostavi — »Še slike z morja in našega novega življenja vam bom razkazal. saj sem jih dovolj prinesel s seboj«.
»Zdaj pa pojdite ven in se igrajte, nas pa pustite same«, odloči gospa Roškarieva in mladež takoj uboga. Z glasnim vriščem se poženejo fantički in njih sestrice na dvorišče. Seveda tišči vsak v roki sladek sad, pomarančo, dar tete Marjete in strica Rudija in pozdrav z našega južnega konca.
Zvečer se je razposedla vsa zvedava druščina okrog strica in tete, ki sta odprlia polno bisago popotnih novic.
Rudi je prinesel zemljevid, ki se ga poslužuje pri pouku zemljepisja: »Daj, dragi stric, povej nam, kje si potoval«.
In stric prične s svojim pripovedovanjem:
Veliko sveta loči naš novi dom od vaše prijazne in gostoljubne hiše. V Dubrovniku sva stoipdla v vagončke ozkotirne železnice. Zdaj ob tem času je bila pokrajina pusta in prazna, nobenega življenja na njivah. To pot do nas je treba prevaliti poleti ali jeseni Ko sva se s teto prvič pedala na novi službeni kraj, sva strmela ob pogledu na pi&ane pokrajine Res je, da je bilo vmes tudi precej kraške, prazne in puste zemlje, pa sva bila zato o-bilo presenečena ob pogledu na nove po-
krajine, kjer rastejo drugačni sadeži kakor pri nas v Sloveniji.
Včasih se mi je zdela že dolga pot, če sem se peljal do Zidanega mosta ali pa do Zagreba Tedaj pa sva potovala še nadalje po glavni železniški progi, ki vozi do Beograda. Midva sva izstopila že v Bosanskem Brodu. Tam sva da!a slovo širokotimi železnici, taki, Id vozi po naših krajih. Nato sva prestopila v vagončke ozkotirne železnice, ki je speljana od Bosanskega Broda proti jugu Bilo je sredi poletja in so naju pozdravljali na poti skozi Bosno ln Hercegovino bogati nasadi češpelj.
V Sarajevu smo se za uro ustavili potem pa smo spet krenili preko valovitega sveta in strme Ivanj planine, kjer morajo pripeti vlaku priprego. Ivanj planina je tako strma, da se je tam primerilo že več nesreč, ker je vlak strmoglavil na napetem svetu.
»Ali si se kaj spomnil pripovedovanj starega strica Benedikta, ki je bil svoj čas v Bosni in Hercegovini, kakor nam je pravil?«, se je vtaknil vmes Roškar.
»Da, tedai je stopilo živo pred moje oči vse tisto, kar nam je pravil stric Benedikt, ki se je udeležil vojnega pohoda v Bosno in Hercegovino.
»Vojske v prejšnjih letih niso bile tako hude. kakor zdaj. Saj smo strica Benedikta večkrat zbadali, da je prišlo iz vojske več soldatov, kakor pa jih je v Bosno korakalo,« je pristavil stric Rudi.
In stric Benedikt se je zna! vedno zgovoriti, da je prišlo zato več ljudi domov, ker so pripeljali s seboj tudi ujetnike«, je pristavil v domislekih na pokojnega strica, vojaka bosanskega pohoda.
Stric Rudi je nato opisoval popotne vtise s prve poti na novi službeni kraj.
Najboli zvedavo sem strmel v toba-kove nasade Več pedi visoke rastline so postavljene v vrste, kakor vojaki. Financarji preštejejo vse sadike in ko rastlina dozori, jih financarji spet preštejejo. Kmetje imajo s saditvijo toba>-ka precei dober zaslužek. Nekateri poskušajo sicer kake tobakove sadike slkriti, pa se tihotapcem to delo ne izplača. Hudo kazen utrpe, če jih zalotijo, da prodajajo tihotapljen tobak.«
»Nikoli ne bom pozabila tistega tre-notka, ko sem prvič ugledala morje,« se vtakne v besedo teta Marjeta.
me.,
Jutrovčki pišejo
Dragi stric Matici Ko sem bil še majhen, sem vedno govoril, da se bom šel učit za kuharja Pa mi je mama rekla, da sem premajhen in da še v lonec ne bom videl, ko so tako veliki.
Sedaj pa, ko sem že večji in hodim ie v šolo, bi bil pa najrajši častnik Nosil bi dolge hlače, sabljo in jahal bi črnega konjička. To bi bilo lepo! Učil bi vojake korakati, streljati, jahati in še vse drugo bi se učili. Ta poklic je meni najbolj všeč. Za danes, pa sprejmi prisrčne pozdrave Demšar Branko
uč. V. razr na Jav Rovtu 32 p. Slov. Javornik
Dragi stric Matici Zelo sem se razveselila novega natečaja. Mnogokrat sem Ti že hotela pisati, a vselej sein se zbala Tvojega požrešnega koša Pišem pa Ti: katero mesto naše lepe domovine mi je najbolj všeč. Najbolj Sta mi všeč mesto Maribor in Ormož. V Mariboru sem bila samo enkrat
Jurkovič Marija, učenka 4. razreda osnovne šole v Ormožu.
Kaj bi rada postala, ko bom velika? Kaj bi? Hm! Ko sem bila majhna, sem hotela biti — gospa. Čez nekaj let je iz gospe postala kuharica. Nevem zakaj, a najbrže je tičal vzrok v tem, da se bom lahko maščevala naši debeli Rezi, ki je imela neomejeno oblast nad menoj Pa se je zgodilo, da je kuharico zasenčila slava profesorjeva. To je bilo, ko sem vstopila v srednjo šolo in so poučevali skoraj sami starejši profesorji. A spoznala sem, da je biti profesor — trd kruh. Zasanjala sem o novem, boljšem vzoru in ta je — zdravnik. Lajšati bednim gorje, onim naj-nesrečnejšim, umobolnim — to bi hotela. Postala bi zdravnica za živčno bolne in z vsem srcem bi se posvetila zdravju sirot Hodila bi med n;iše ljudstvo in spoznavala življenje človeka, ki je toliko beden — kmeta. A zaenkrat je to še — vprašanje.
Melita Dolanc, petošolka v Mariboru, Aleksandrova ul. 3.
Dragi stric Matici 7,e dolgo je od tega. odkar Ti nisem nič pisal Pripravljal sem se že malo ne, skoraj pol leta. Sedaj ko so počitnice sem se spravil za staro kmečko peč in nisem ve-
de! kaj bi počel Prišlo mi je na um, da bi čital »Mlado Jutro«. Opazil sem naš novi natečaj. Takoj sem skočil po črnilo, pero in papir. Sestavil sem sledeče vprašanje: Katero mesto naše lepe domovine mi je najbolj všeč?
Veliko mesto je Ljubljana, večji je Zagreb, ali še večje je Beograd. Med vsemi temi je najlepše mesto Ljubljana To mesto je moj rojstni kraj. Tu imamo lopo eno nadstropno hišo in velik vrt, katerega skrbno popravljamo. Imamo pa tudi nekaj polja in nekaj travnikov, s tem redimo dva konja in pet krav in dva prašiča.
Sušteršič Milan, dijak II.-a. p. meš. mešč. šole v Z g. Šiški, Ljubljana Celovška c. 264., p. Št. Vid nad Ljubljano.
Katero mesto naše lepe domovine ti
je najbolj všeč? Lepa, nad vse lepa je naša domovina. Toda, zdi se mi, da je njen najlupši del Gorenjska s starčkom Triglavom in njenimi vrhovi, ki kipe proti nebu. Ne samo zaradi tega, ker mi je med temi velikani tekla zibelka, marveč tudi zato, ker je tako lepa Gorenjska, ta »podoba raja«. Ne opevajo jo zastonj pesniki, ne opisujejo brez vzroka pisatelji.
V ta lepi okvir so v davnih časih postavili temelje beli Ljubljani Tekom stoletij se je razvila do bleste-čega mesta Kot neubogljivi otročiči matere, tako se tišče hiše ljubljanskega gradu Zdi se, kot bi prišli v novo mesto če pridemo takraj Ljubljanice Velike in mogočne palače stoje ob širokih cestah Kako zelo se razlikujejo od stare Ljubljane okrog gradu Ljubljana je glavno mesto Dravske banovine, središče kulture in gospodarstva.
Vsi tujci, ki obiščejo Slovenijo, odnašajo iz Ljubljane lepe vtise in se nanjo z veseljem spominjajo.
Verni g Bo žena. učenka II b razreda gimnazije pri Uršulinkah v Ljubljani.
Dragi stric Matici Odločil sem se da pišem, katero mesto naše lepe domovine mi je najbolj všeč.
Jaz sem rojen v Ljubljani sedaj sem star devet let Do meseca septembra smo živeli v Ljubljani, sedaj smo v.
Mariboru, kamor je bil premeščen moj očka. Videl sem že druga mesta in mamica mi je tudi pravila, da je veli ko še lepših mest vendar zame je in bo najlepša in najljubša Ljubljana Te pozdravlja Tvoj mali bralec »Mladega Jutra«.
Žmavec Peter, učenec 111. raz. 1. deške osnovne šole v Mariboru.
Dragi stric Matic! Moja najljubša igrača je majhna jadrnica, ki po vodi plava Ko bom velik, bi bil rad pošten, učen in dobrega srca. Lepo Te pozdravlja
Dvoršak Vinko, uč. 11. razr. na Viču pri Ljubljani.
Dragi stric Matici Prvič se oglasim v Tvojem kotičku Odločila sem se. da Ti napišem nekoliko vrstic, o Tvojem vprašanju, ki si ga stavil v zadnji šte vilki »Jutra« Upam, da moj spis ne bo romal v Tvoj požrešni koš, katerega se Zelo bojim.
Kaj bi rada postala, ko bom velika?
Stara sem dvanajst let Zelo h;tro mi potekajo leta mojega življenja Vedno postajam starejša Kmalu bo pri šel dan ko se bom morala odločiti za življenjski poklic Zelja imam veliko, a odločilna bo samo ena Ze od prvih let, ko sem začela hoditi v šolo me spremlja želja, da bi postala učiteljica Ta poklic mi zelo ugaja Zelo pridno se bom učila, da se mi bo ta želja, ka tera me spremlja že od mojih detin-skih let uresničila.
Prav lepo Te pozdravlja
Vuk Bruna, uč. 11 realna gimn. 1. c. Ambrožev trg št. 3. Ljubljana.
Dragi stric Matic! Oprosti, da danes prvič sodelujem pri Tvojem natečaju 2e več let, odkar moj atek naročuje »Jutro« berem Tvoj list, a se do sedaj nisem tako zanimal za natečaje. Da nes pa, ko sem kakor običajno prebral Tvoj kotiček sem tudi prebral Tvoj natečaj. Ker mi je ta zelo ugajal, sem sklenil, da Ti odgovorim na Tvoja vprašanja.
1.	Najljubša igrača mi je električna železnica, katero mi je prinesel Božiček
2.	Ko bom velik, bi rad postal fuži-nar, kakor je moj atek.
3 Videl sem že več velikih mest naše domovine, a najlepše i?mcd niih je V mojem pojmu naša Bela Ljubljana.
Ernest Tišler, uč. III. razr. mešč. šole v Celju.
Danica :
Mihsc In Muhec
»Muhec, zdaj pa eno zini! Naj bo že tista dolga ali kratka, samo zavita mora biti, tisto pa!«
»Ne domišljaj se preveč, Mihec moj. Kaj hočem pri tebi z zavito, ko pa če-stokrat niti ravne ne pogodiš. Ampak — no, poskusiva!
Čebelni med poznaš Če vzameš nekaj medu in prideneš zraven še vode, kaj dobiš potem?«
»I, kaj dobim — sladko pijačo, kaj pa drugega?!«
»Ne boš, Mihec. Med pa nekaj vode zraven je — lepa gorenjska vas.«
»Ne mlati prazne slame, Muhec!«
»Saj mi je tudi treba ni, ker je resnica kar trdim Slušaj! Ti imaš med Kar zapišiva. da bo bolj držalo Torej: Med K temu medu dodajva vode. Pri-pišiva: Medvode. Vidiš, vidiš! Oboje skupaj ti da besedo Medvode, kar pomeni — kakor sem rekel — lepo gorenjsko vas. ki se nahaja med Ljubljano in Kranjem!«
V razpisu novega natečaja smo dejali, da ga zaključimo v zadnji februarski številki. Ker se je pa nabralo toliko pisemc, ki &o vredne objave, podaljšamo natečaj do konca tega meseca Vendar opozarjamo vse Jutrovčke, da
novih dopisov ne sprejemamo več. ★
Pozor Jutrovčki! Siromašen dijak V. razreda državne realne gimnazije nujno potrebuje stanovanje in zajtrk. Diiak že od I gimnazijskega razreda dalje usnešno inštruira in bi v zahvalo za brezplačne stanovanje in zajtrk rad inštruiral domačega sina V poštev pride stanovanje v bližini III. državne realne gimnaziie Ako ima kdo izmed vas doma prazjno posteljo in bi starši lahko dajali tudi zajtrk, naj hitro sporoči svoj naslov strucu Maticu. Knaf-ljeva ulica 5/1 Stric Matic inštruktorja osebno pozna Dijak je dobrih in poštenih staršev zdrav, vesten in mar»-ljiv, a v težkih gmotnih razmerah. Kdor hitro pomaga — dvoino »omagal
m
Kako si satu napravim vrtavko
Danes vam pokažem, kako si sami naredite vrtavko.

Igrača ki vzbuja optiCnu prevaro, bo vsakemu otroku v veselje. Razdelite okroglo ploščico iz lepenke, ki ima kakih 3—4 cm v premeru, s črtami na 8 enakih delov in poslikajte jih s štirimi črtali raznih barv tako. da bosta vsaka dva dela k' ležita drug drugemu nasproti, enake barve Krog lahko tudi okrasite z vrsto rdečih in vrsto višnjevih pik ali pa s kakim drugim vzorcem Nazadnje zvrtajte v sredi le» penke luknjo in vtaknite skozi njo 3 do 4 cm dolgo palčico.
Če zasučete vrtavko. se barve in pa vzorci na razne načine pretapljajo.
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. era. 3 tja, 5 mir, 6. An rika. 7 gr, 8. Triglav, 12. kra, 13 Ana, 15 Vič.
Navpično: 1 era, 2. Amerika, 3 Triglav, 4. Ana, 8. tja, 9 gr, 10. Vič, 11. kra.
13. Ko je pes videl, da so Kitajca ukrotili, je jel iskati po palubi Mahoma je krenil proti kajutnim stopnicam, ne da bi vzdignil nos s sledi. »Gotovo je naše! stari duh po \Villsonovi hiši,« je menil Mulligan. »Upajmo, da vodi sled v Ho-Fanovo kajuto,« In res je stekel pes po strmih stopnicah nizdol, zavil v tesen hodnik in planil proti ,vratom, ki so bila samo prislonjena.
14. Ko so stali nazadnje vsi trije spodaj v kaiuti, je pes kratko in veselo zalajal, nakar sta jela Mulligan in Jim-my takoj preiskovati brlog Biseri so bili gotovo skriti v tem prostoru Toda vzlic vsej natančnosti nista mogla ničesar najti: ne v zabojih, ne v omarah ni bilo dragocenosti. Tedajci pa je King vneto zavohljal po težki preprogi, ki je pokrivala del prostora; naša prijatelja sta privzdignila preprogo in našla pod njo majhna loputna vratca.
(Dalje prihodnjič.)'