v LJUwUANIf
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
D6MOYINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 178
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 29TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Skof Gallagher komentira v Rimu o govoru Rev. (oughlina na shodu v Norih Dakoli
Detroitski škof se ne strinja povsem s tem govorom, ker je mnenja, da bi postopanje, kakršno priporoča Rev. Coughlin farmerjem, dovedlo do uporov in krvave vstaje. — Sicer pa da je delovanje Rev. Coughlina v mejah cerkvene enciklike.
27. julija. — Detroitski škof Rt. Rev. Michael Gallagher .le danes tu silno resno razpravljal o položaju ameriških farmer-Jev, nato pa pripomnil, da nima lo »ieesar opraviti s stališčem Coughlina kot duhovnika, škof je namreč komentiral Rev. C°ughlinove besede, ki jih je iz-rekel Rev. Coughlin v nedeljo na nekem shodu v South Dakoti. Rev. Coughlin je tedaj rekel: če Lemke ne bo izvoljen, tedaj ne preostane farmerjem nič drugega, kakor da zavržejo svoje dolgove, in če bi jih kdo hotel inforsirati, naj zavržejo tudi tiste.' '
Škof Gallagher je dejal: "Pred vsem hočem povedati, da Father Coughlin vodi politično kampanjo, ne jaz. On je v politiki mnogo bolj informiran kakor sem jaz. Je pa ena stvar, katero, vem. Jn to je izborna stvar, da Father Coughlin kaže ljudstvu nevarnost, ki mu preti od komunizma.
"Farmski "mortgages" propadajo z naglico 3,000 na dan. če šlo tako še kaj časa, naprej, ne bo dolgo, ko bodo vse ameriške farme last zavarovalnih družb. Kako dolgo bo šlo še tako, da bo ljudstvo končno vzelo stvar v svoje lastne roke ter naredilo iz Amerike drugo Rusijo, drugo Španijo?' Ne morem se pa strinjati s tem, da bi se farmer-ji enostavno odpovedali svdjim dolgovom ter jih zavrgli, ker to bi pomenilo pričetek civilne vojne.
"Farmerji bi morali s kakim sporazumom rešiti svoje probleme, toda nikakor ne smejo riski-rati konflikta z zakonom. Če bi se enostavno odpovedali svojim dolgovom ter meni nič, tebi nič pozabili nanje, bi to privedlo na farme krdela šerifov, kar bi imelo za posledico streljanje in terorizem."
Na drugi strani pa je storil Rev. Coughlin prav, ker je pokazal farmerjem nevarnost, ki jim preti, pravi škof Gallagher.
"Osebno pa mislim, da predsednik Roosevelt in njegovi svetovalci vedo vse to, tcda jaz, ki sem zaposlen z delom svoje škofije in poleg tega sedemdeset let star, ne vpm, kako bi se ukrenilo kaj bolje, kakor so oni ukrenili. Kar se pa tiče Rev. Coughlina, bom jaz zadnji človek, ki ga bom obsodil. Po mojem mnenju deluje on v mejah cerkvenih
enciklik.
K tem zadnjim izpadom Rev. Coughlina pa ima clevelandski "Plain Dealer," ki se ni doslej nikoli vtikal v njegovo delovanje, to-le pripomniti:
"Na svojem nedeljskem shodu v North Dakoti je Rev. Coughlin med drugim tudi dejal: če ne bo kongresnik, Lemke izvoljen, ne Preostane farmerjem ničesar drugega, kakor da se odpovedo svojim dolgovom in jih zavržejo, in da zavržejo tudi tiste, ki bi hoteli to stvar sforsirati."
Father Coughlin ve, seveda, da kongresman Lemke ne bo prišel v Belo hišo po prihodnjem januarju. Njegov govor potemtakem ne more biti ničesar drugega kot ščuvanje k vstaji. Za take opombe ni nobenega
možnega opravičila, kakor ni opravičila njegovim žalitvam, katere je izustil Father Coughlin napram predsedniku Zedinje-nih držav tekom svojega govora na konvenciji Townsendovih pristašev v Clevelandu.
V sv. Pismu je mnogo svaril o nevarnostih, ki jih lahko povzroči nebrzdan jezik. Skoro bi se svetovalo, da Father Coughlin pregleda in preštudira sv. Pismo, pa bo videl, da je dolžan še eno opravičilo."
-o-
Thomas svari pred vojno nevarnostjo
New York, N. Y., 27. julija. — Izgledi za svetovni mir ali za mir Amerike so danes mnogo slabši kakor so bili pred osmimi leti, je izjavil Norman Thomas, predsedniški kandidat socialistične stranke, na nekem tukajšnjem shodu.
"Republikanska stranka stremi po popolni izolaciji, in sicer tako politični kakor ekonomski. Carinska tekma je glavni vzrok ekonomske nestabilnosti in obenem svetovne vojne nevarnosti, toda republikanski stranki ne gre drugega po glavi, kakor to, kako bi se še zvišalo carino.
"Ne ena «e druga naših dveh glavnih strank še ni nasvetovala pojasnitve našega stališča na Filipinih ali pa sklenitev pogodbe, ki bi jamčila za nevtralnost otočja. In nobena starih strank se ni še nikoli izjavila za opustitev imperialistične politike na Kubi ali v Latinski Ameriki.
"Predsedni Roosevelt zasluži kredit ker se zavzema za demokracijo Amerike in ker je točno opredelil našo ameriško vero v religiozno svobodo in svobodo vesti."
-o-
Trgovske nagrade
Sledeče številke so upravičene do nagrad, ki jih da Progresivna trgovska zveza za serijo "I." Nagrada za $15: 63071; po $5: 14332, 156810, 3705, 50731, 40382, 12113, 23257, 36534, 68300, 122111, 92955; po $2: ■169754, 15319, 24239, 57441, 69982, 168158, 105429, 117706, 125424, 90539, 75083, 22991, 162072,19403, 3565.
Lastniki teh naj se zglasijo s svojimi kuponi pri August F. Svetku, 478 E. 152nd St. ne kasneje kot 8. avgusta 1936, ker po tem dnevu nagrade niso več veljavne.
Na obisku iz Penna.
Mr. Math Klučevšek se je pripeljal s soprogo in mlajšo hčerko v Cleveland iz Johnstona, Pa. Ustavili so se pri družini Leo Zupan, 3549 W. 105th St. Želimo jim mnogo zabave v naši metropoli.
Članom društva Zvon
V vseh zadevah, tikajočih se društva Zvon, se oglasite pri novo izvoljenem tajniku Sylvester Paulin, 3711 E. 77th St.
Važen sestanek
Danes večer je v stari šoli sv. V,ida važen sestanek vseh zastopnikov in zastopnic Jugoslovanskega kulturnega vrta. Pridite vsi!
Sovjetska Rusija želi večjih rodbin
Mins, Bela Rusija, 28. julija. Odbor ljudskih komisarjev je dal danes prvo nagrado, ki je bila ena izmed nagrad, kakršne predpisuje novi zakon sovjetske republike Bele Rusije za velike rodbine. Nagrado je dobil Niki-ta Kazimirov, ciganski kotlar, ki se je odločil, da se stalno naseli tu, kjer bo izvrševal svojo obrt in vzgajal svojo rodbino.
Od prej sta imela zakonca Kazimirov tri otroke, zdaj pa mu je žena rodila trojčke, kar je povzročilo, da se je Nikita odločil za stalno naselitev. Nagrada, ki jo je prejel, znaša pet tisoč rubljev. Cigan je rekel, da jih tudi potrebuje, da si kupi hišo, pohištvo in kravo.
Odkar jo stopila v Beli Rusiji v veljavo nova postava o nagradah za velike rodbine, je prejela vlada že na tisoče in tisoče prošenj za nagrado, od staršev, ki imajo sedem ali več otrok.
Poroča. se tudi, da je število ločitev zakonov v Rusiji silno padlo, odkar je uzakonjena nova postava, ki določa sila visoke pristojbine za one, ki se hočejo ločiti. Rusija je sprejela te postave, ker stremi po večjih rodbinah in trdnejših rodbinskih vezeh.
Zedinjene države gredo stalno boljšim časom naproti
Washington, 28. julija. — Kakor kažejo vsa znamenja, bo leto 1936 najboljše leto za delo in trgovino izza leta 1929, kakor naznanja Trgovska zbornica Ze-dinjenih držav.
Med znamenji, ki kažejo na boljše čase, je oživljenje obratov raznih tovarn, produkcija raznega blaga, splošna konstrukcija, trgovina na drobno, tovor-jenje tovornih vlakov, silno zvišano število potnikov na potniških vlakih, zunanja trgovina, uporaba elektrike ter splošna po-isojila za razna podjetja. V stav-binski industriji je letos zaposlenih mnogo več delavcev kakor pa spomladi leta 1930.
Pa tudi na vseh drugih poljih je opaziti veliko porast dela in živahnosti. Na primer med januarjem in pričetkom letošnjega poletja je naraslo število oseb, ki so zaposlene v trgovinah na drobno, najmanj za 178,000, število zaposlenih oseb pri železnicah je naraslo za 68,000, v raznih elektrarnah pa najmanj, za 60,000.
Prav tako se je zelo zvišala transported j a blaga po železnicah in ladjah. Zelo velik prirastek transportacije blaga in potnikov imajo zaznamovati tudi avto-busi in truki.
Tudi zunanja trgovina si je zelo opomogla. V prvih šestih mesecih tekočega leta je znašala vrednost eksportiranega blaga $1,134,000,000, 13 procentov več kakor prvih šest mesecev leta 1935 in 72 odstotkov več kot je znašala vrednost eksportiranega blaga prvih šest mesecev leta 1933.
Vrednost eksporta v juniju letošnjega leta je znašala $180,-000,000, 8 procentov več kakor vrednost tega blaga v juniju lanskega leta ali 53 odstotkov več kot je znašala vrednost eksportiranega blaga v juniju leta 1933.
Raketirjem za petami
Clevelandski varnostni direktor Ness je dlje časa tajno zasledoval s svojimi detektivi absolutistično vladarstvo raketir-jev na clevelandski tržnici. Direktor je dognal evidenco v 45 različnih slučajih, kjer so rake-tirji ustrahovali farmer je, da so jim morali plačevati nečuvene cene za razlaganje pridelkov iz trukov. Ako niso hoteli plačati, so bili brutalno tepeni in se niso smeli več prikazati s svojimi truki na tej tržnici. Raketirji so to delali pod krinko unije, kot poroča časopisje.
Direktor Ness je poslal na okrajnega državnega proseku-torja Mr. Cullitana sledeče poročilo tozadevno:
"Farmerje je ustavil pri tržnici ali še poprej, Charles Cimi-no, William Sauerheim, prvi agent, drugi predsednik od Commission House Drivers & Employees Local No. 400, ali pa kdo drugi od te unije. Povedali so farmer ju, da mora najeti najmanj dva moža od te unije, da mu bosta zložila blago s truka. Zahtevali so najmanj $4.80 za to delo, pa tudi če ni trajalo več kot dve uri. Za nadeljsko delo so zahtevali minimalno $7.20. Farmerji so protestirali, da je to preveč, ker v največ slučajih niso toliko dobili za vse blago, ki so ga pripeljali na tržnico. Z mnogimi farmerji so prišli njih sinovi ali hlapci, ki jih je bilo dovolj, da bi lahko sami izložili blago. Če so se podstopili kaj takega, so bili dejansko napadeni in pretepeni. Ako se .je farmer branil plačati, so ga takoj obkolili ti raketirji in mu grozili, da ali plača, ali pa se pobere, če'ne, bo pretepen. V več slučajih je bila poklicana na pomoč policija, ki pa ni ničesar storila, oči vidno boječ se organiziranih raketirjev.
Vsa stvar pride sedaj pred veliko poroto, kar je že skrajni čas, da se napravi konec nesramnemu raketirstvu na clevelandski tržnici, kjer so brezvestni raketirji prežali na ubogega farmerja in mu pobrali še tistih par centov, ki bi jih izkupil za svoje blago, i
-o--
Nemčija in Italija podpirata špansko vstajo?
Moskva, 28. julija. — Sovjetski vladni časopis Izvestija izraža mnenje, da podpirata špansko vstajo Nemčija in Italija.
General Francisco Franko, vodja vstašev, "in njegovi zaščitniki v nemških in italijanskih fašistovskih uniformah, so nositelji istih zastav," pravijo Izvestja.
Sovjetska vlada ima točne informacije, pravi časopis dalje, "da sta Nemčija in Italija poslali španskim vstašem 22 bombnih letal."
Na severozapadu bo treba oskrbeti z reli-fom 150,000 družin
Ameriški poslanik zapusti špansko ozemlje. Fašisti vrše sumaricna usmrcenja lojalistov.
Španska vlada poroča, da ima večinoma pod kontrolo fašistične rebele. — Vroči boji za gorske prelaze, ki zapirajo dohode v Madrid. — Vihra civilne vojne divja z nezmanjšano silo naprej.
Washington, 27. julija. — Ameriški poslanik Claude G.
Hipnotizora pri porodu
Dr. A. H. Kanret, zdravnik v Columbusu, Ohio, je hipnotiziral neko žensko ob času poroda in ženska je brez bolečin porodila 10 funtov težko dete ženskega spola. Dr. Kanter je izjavil, da mati, Mrs. Leonard Loomis, ki je stara 21 let, ni trpela ob času poroda in da se zdaj mati in dete dobro počutita. Zdravnik je rekel, da ima med svojimi pacientkami še nekaj žensk, ki bodo postale kmalu matere, na katerih bo tudi poizkusil s hipnozo. Vsake seveda ni mogoče hipnotizirati, ker nekatere osebe so hipnozi nedostopne.
WPA delavec umorjen
Al Martin, star 45 let in WPA delavec, je bil včeraj ubit na E. 37 th St. in Woodland Ave., od dveh roparjev, ki sta ga hotela oropati. Roparja sta vrgla Martina po stopnicah v klet, kjer si je zlomil tilnik. Po zločinu sta roparja zbežala.
Zaroka
Zaročila sta se Mr. Joe Tanko, 1171 Norwod Rd. in Miss Bertha Samsa, 1055 Addison Rd. Bilo srečno.
Kadar obiščete jezersko razstavo, ne pozabite se usta viti v gostilni "Ljubljana.'
Washington, 27. julija. — Rexford G. Tugwell, resetlement administrator, je izjavil, da stoji vlada spet pred težkim problemom, ker bo mogla vdrževati in skrbeti za dolgotrajen relif 150,000 farmerskim družinam na severozapadu, ki so bile zelo prizadete po suši.
Tugwell se je pravkar vrnil s potovanja po prizadetih državah, da se osebno prepriča o škodi, ki jo je povzročila suša on-dotnim farmerjem. Izjavil je, da je vlada dovolila naknadnih $827,000 za posojila prizadetim farmerjem.
"Najbolj nas skrbi problem podaljšanega relifa farmerjem v obeh Dakotah, Montani in Wyo-mingu, kateri relif bo treba raztegniti na zimo in pomlad in morda še dalje," je dejal.
Dalje je dejal Tugwell, da je prihodnje največje važnosti program preselitve, ker se bo nekaj farmerjev preselilo v kraje, kjer je bolja letina. Ta program je namreč zadel na nekoliko odpora pri trgovcih, ki se boje, da bo zelo padla njih trgovina, če se njihove okraje preveč razredči.
Chicago, 111., 27. julija. — V zapadnih okrajih, ki so silno prizadeti od suše, je padlo danes nekoliko dežja, ki pa je le malo ovlažil zemljo ter nič hasnil žitnim poljem. Tudi v Oklahomi je deževalo, kar je sicer ohladilo ozračje, toda žitu je ta dež prav malo ali nič pomagal.
V Iowi je uničenih zaradi suše od 80 do 90 odstotkov koruze. Koruza v državi Wisconsip je skoro povsem uničena in prav tako v državi Illinois, kjer se pa-li na soncu, ki doseže vsak dan sto stopinj vročine.
-o-
Burton in relif župan Burton je včeraj imenoval poseben odbor, ki bo proučil krizo v relif nem položaju, katera grozi porušiti občinski budžet za .leto 1936. Predsednik tega odbora je ravnatelj javne varnosti Fred W. Ramsey, ostali člani odbora pa so: Fred Bub-na .direktor WPA mestnih del; finančni ravnatelj G. A. Gesell in councilman Hugh J. McFar-land ter Lawrence O. Payne.
Joseph Kuhar je umrl
Danes zjutraj je umrl Joseph Kuhar, stanujoč na 707 E. 157th St. Bil je star 78 let. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Gr-dina in Sinovi.
Izlet v soboto
Lake Shore Post od Ameriške legije priredi v soboto večer 1. avgusta izlet na, Pintarjeve farme. Za ples bo igrala Hojerjeva godba. Najboljša zabava se obeta vsem.
Tom Mooney-jevo pomilo-ščenje je odvisno od časnikarja Hearsta
Cleveland, O. — Albert Dan-ton, predsednik Cleveland Federation of Labor, je v poncleljek večer na seji federacije izjavil, da je William Randolph Hearst, znani lastnik časopisnega koncema v Ameriki, kriv, da je Tom Mooney še zdaj zaprt v ječi, v katero je prišel že pred dvajsetimi leti.
"Po mojem mnenju je William Randolph Hearst oni mož, ki povzroča, da je Tom Mooney še vedno v ječi," je dejal Dalton. "Governerji Kalifornije so se bali in se še zdaj boje opozicije od strani Hearsta, če bi pomilo-stili Mooneyja."
Na seji, ki se je vršila v Metal Trades Temple poslopju, je bilo kakih 300 oseb. Na apel John Olchena, ki pripada uniji strojnikov, se je nabralo za Mconey-jev obrambni sklad $163.77.
Mooney, za čigar slučaj so se zavzele organizacije Liberty lige, strokovne organizacije in unije kakor tudi mnogo posameznih prominentnih oseb, je bil pred dvajsetimi leti obsojen v smrt v zvezi z bombnim napadom na neko nacionalno parado v San Franciseu, toda je bil od predsednika Wilsona pomiloščen.
Na seji je bilo prebrano tudi neko pismo, v katerem je bilo rečeno, da je Tom Mooney žrtev boja za pravico.
Nastopil je tudi neki madžarski pevski zbor, ki je zapel dvoje selekcij.
-o-
Spet bombe!
V poslopje Belle Cleaners, čistilcev oblek, 15103 Saranac rd., je bila včeraj zjutraj ob pol štirih vržena bomba. Bomba je naredila v strehi veliko luknjo ter porušila 25 oken. Komaj 3 ure pred tem pa je eksplodirala bomba v poslopju Nat'l Screw Manufacturing Co., v napravi št. 2, na 8210 Grand avenue. — Vodstvo obeh naprav je izjav vilo, da se ne bo dalo ustrahovati raketirjem in da se bo nadaljevalo z delom, s katerim se je v obeh napravah pričelo šele v
pondeljek.
Velik rop
Trije mladi banditje so včeraj stopili v pisarno Prudential Life Insurance družbe na 11621 Detroit Ave., ter pobegnili s $6,000. Roparji so z revolverji v rokah terorizirali sedem deklet, ki so delala v pisarni in dva moška, in ko so pobrali denar, so z avtomobilom pobegnili.
Na počitnice
Mr. Leo Kushlan slovenski odvetnik, je odšel včeraj na dvotedenske počitnice na farme v Madison in Genevo. Mnogo zabave in sreče, Leo in požuri se pri marjašu do sobote, dokler je Lojze še tam.
Pevske vaje
Vaje Mladinskega pevskega zbora na Waterloo Rd. se vrše redno kot dozdaj vsak četrtek ob petih.
Bowers je sklenil zapustiti špansko ozemlje. Poslanik je obvestil ameriško vlado, da se namerava preseliti z osobjem poslaništva na ameriško obrežno ladjo Cayugo, s katere bo lahko v neprestanih stikih z ameriškimi konzulati v Španiji kakor tudi z ameriškim državnim depart-mentom.
Ladja Cayuga bo odplula s poslanikom ob španski obali do Vigo, odkoder bo lahko odplula kamorkoli severno ob španski obali. Ameriška križarka Quin-cy pa bo odplula v Alicante, kjer se pričakuje tudi prihoda vlaka z ameriškimi in angleškimi beguni. V Alicante pristanišču že čaka neki angleški rušilec.
Ameriška križarka Quincy, ki hiti s polno paro proti Alicante, se je na svojem potu ustavila za nekaj časa v Malagi, nakar je odplula naprej, če bo imela priliko, bo križarka preiskala tudi razmere v Valenciji in Barceloni.
Nevaren položaj v Vigo je povzročil, da je tamošnji ameriški konzul William W. Corcoran odpravij 23 Amerikancev in Kubancev na neko angleško križar-ko. Corcoran je obvestil ameriški državni department, da se nevarnost v mestu z vsakim tre-notkom veča. Ako pade vojaška avtoriteta, pravi konzul, tedaj ,bo zavladala anarhistična strahovlada drhali.
Madrid, 27. julija. — španska vlada, ki je pričela z novo ofenzivo proti upornikom, poroča petom radija, da je vlada upornikov pod kontrolo republikanske vlade.
španski premier Jose Giral Pareira izjavlja, da se je Alcazar trdnjava, ki je bila več dni najmočnejše gnezdo upornikov, predala lojalnim četam, ki so zdaj v oblasti vsega mesta.
Uporniki v Guadarrama gorovju, severno od Madrida, so bili prisiljeni, da so se s težkimi izgubami umeknili pred lojalnimi četami. Krvave bitke se vrše na jugu, kjer lojalisti pritiskajo proti Sevilli, Cordobi in drugim strategičnim točkam.
Glavno mesto in srednja Španija je trdno v oblasti vlade, kakor tudi vsa obal od Barcelone do Malage. Velik kos severne obali pa je v rokah rebelov, kakor tudi še nekatera mesta na jugu.
Glavni stan španskih upornikov, južno od Burgosa, 27. julija. — španski rebeli so dobili ojačenje 10,000 mož, s katerimi bodo podvzeli nove napade fta prelaze Sierra Guadarrama gorovja. Uporniške čete so se odpeljale z motornimi truki na svoje nove postojanke.
London, 27. julija. — Reuter-jeva agencija poroča iz Gibraltarja, da je bilo 60 članov španske popularne fronte (lojalistov, ki drže z vlado), sumarično ustreljenih na glavnem trgu mesta San Roque. Ustreljeni so bili po fašistovskem prekem sodu in sicer v skupinah po deset mož. Obsojence so našli fašistični rebeli skrite po hišah potem, ko so bili lojalisti premagani ter so se umeknili iz mesta.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOMB «11 m. OlMJt Av*.
Published
S
SLOVENIAN DAILY NKW8PAPB*
OlaroUnd. Oblo
excopt Bimdayi and Holiday«
NAROČNINA:
an Ameriko to Kanado, trn leto »5.60. Za Cleveland,' po po4U, celo leto »1.00 X* Ameriko to Kanado, pol leta >3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta »3-50 Zrn Cleveland, po raznašalclh: celo leto, »5.60, pol leta, »3.00. Za Ivropo. celo leto, »8.00. Posamesna ktevllka, 8 cente
SUBSCRIPTION RATES: 0. S. and Canada, »6.E0 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. U. S. and Canada $3.00 tor A months; Cleveland, by mail, $3.60 for 6 month*. Cleveland and Euclid by carrier«. WIJ50 per year, »1.00 for I month«. Single eopiei S cent«. Kuropean »ubacrlptlon, »8.00 per year.
JAMES DKBSVEC and LOUIS J. PIRC. Editors and Publishers
Entered aa second class matter January 6th, 1009, at Cleveland, Ohio, under the Act ol March Sd, 1878
at the Post Office
No. 178 Wed., July 29, 1936
Inflacija ameriškega dolarja
i.
Že dve leti se piše in govori v Zedinjenih državah o inflaciji ameriškega dolarja. Stvar je mnogo bolj pomembna, kot pa si jo predstavljajo mnogi naši ljudje. Minulo je že štirideset v zgodovini Amerike, odkar igra denarno vprašanje zopet najbolj važno vlogo ne samo v gospodarskem, pač pa tudi v političnem oziru.
Dajmo, da vidimo in raztolmačimo kakšno je to vprašanje inflacije ali "napihnenja" vrednosti ameriškega dolarja. Na eni strani vidimo bivšega predsednika Hooverja in finančne ekonomiste in voditelje, ki resno svarijo pred inflacijo. Na drugi strani pa stojijo zagovorniki sedanje Roosevelto-ve administracije, ki trdijo, da je vse skupaj prazen bavbav.
V	javnosti nam pripovedujejo nasprotniki inflacije, da se bodo cene življenskim potrebščinam silno dvignile, in se bo za sedanji dolar kmalu polovico manj dobilo kot sedaj. Oni, ki imajo denar posojen pri drugih, nadalje zavarovalne družbe, zavodi z ustanovami, hranilnice, dediči, vsi bodo zgubili denar, ako nastane inflacija. Neprestano se nas spominja, da če se ne vzbudimo, da bomo doživeli enak finančni krah, kot ga je doživela Nemčija v letu 1923, ko je veljal funt sladkorja v Nemčiji sto milijonov mark.
Povprečnemu državljanu se vse to zdi smešno. Že tri leta kričijo finančni mogotci, da stoji volk pred vratmi, toda v resnici plačujemo povprečno enako, kot smo plačevali pred petimi leti za življenske potrebščine. N. pr. naročnina za "Ameriško Domovino" je še vedno $5.50 na leto, moka je po isti ceni, obleke so še vedno po $18 do $28, dasi so bile pred osmimi leti po $40 do $70. In tedaj nihče ni kričal o inflaciji!
Kaj je torej inflacija? Dr. Kernov besednjak nam pravi: napihnenje, ošabnost. V letih, ko je bil dr. Kernov slovar tiskan, finančni krogi v Ameriki še niso strašili z inflacijo. Časi so se od tedaj spremenili. Besedo inflacija je najbolje zadnje čase raztolmačil governer Rezervne banke Eecl.es, ki je dejal: "inflacija je položaj, ki nastane tedaj, kadar imajo oni, ki kupujejo« potrebščine, več denarja .za blago in ga hitreje trošijo, kot se pa blago more producirati."
V	splošnem so oni, ki mislijo o inflaciji, mnenja, da se bodo cene potrebščinam nenadoma visoko dvignile, ker bo denar zgubil del svoje vrednosti, ker ga bo preveč v prometu. Več denarja v promet pride s tem, da vlada tiska izredno visoke kredite in posojila za razna podjetja.
Inflacija ameriškega dolarja smo imeli v Zedinjenih državah od leta 1916 pa vse do 1921, torej predno so Zedi-njene države se pridružile svetovni vojni in še par let potem, ko je bila svetovna vojna zaključena. Kdor je bil tedaj v Ameriki se bo prav dobro spominjal, da smo plačevali po 20 do 25 centov za funt sladkorja, dočim je danes od 6 do 7 centov. Še galona vina je bila $4.00, dočim je danes od 60 centov do $1.00. Funt porkčopsa ste kupili za 50 centov, danes je od 22 do 28 centov. To je bila inflacija rednih živ-Ijenskih potrebščin. Toda na drugi strani se boste pa zopet spominjali, da je bil zaslužek od $1.00 do $2.00 na uro. Ska-ro sleherni je služil od $30.00 do $75.00 na teden, a danes od $15.00 pa do $30.00 na teden.
Kaj je torej razlika? Če imate dosti denarja lahko dosti plačate za življenske potrebščine, in dosti denarja v prometu pomeni, da pride na vsakogar nekaj. Brezposelnosti v onih letih niti poznali nismo razven pri trampih in hobotih.
Danes pa, ko se finančni krogi tako silno prizadevajo, da ostane cena dolarju visoka in se ne dvignejo cene življenskim potrebščinam, imamo krizo, depresijo in gospodarsko trpljenje, ki je brez primere v zgodovini.
Predsednik Roosevelt sam je za "kontrolirano inflacijo," to je, da vlada vodi točno nadzorstvo, da se stvar ne pretirava, toda Coughlin, Townsend in enaki pridigarji so za absolutno inflacijo.
Father Coughlin n. pr. je zahteval, da se veteranom izplača $2,000,000,000 v novih bankovcih, enako, da se zadolženim farmarjem posodi $3,000,000,000 v novih bankovcih. Že tu imamo, ako bi sledili Father Coughlinu kar $5,000,-000,000 novega denarja v prometu. To je skoro še enkrat toliko, kot ga imamo danes. Kako bi to vplivalo na javnost, ;Ja vas in na nas, bomo pojasnili v prihodnjem članku. -,-o-
Za Kulturni vrt
ski $1.50, Mrs. Jerman $1.00, Mrs. Stancar 50c, Mrs. Bolke 50c, Mrs. Cohler 25c, neimenovan za Gregorčiča $1.00. Mrs, Stancar 50c. Za olepšavo vrta so dali po dolarju > družina šu-len, Mrs. J. Lukanc, Mrs. Piž J molit, Mrs. Dobey in Mrs. Knes's. Po 50c: Mr. Perme, Mrs. Šajn, Mrs. Benedikt. Po 25c Mrs. Ba-čar, Mrs. šuštaršič, Mrs. Peček 10c. Za Cankarja Mr. Anton Mravlje 25c, Mr. Može 25c, neimenovan 20c.
Mrs. Pust. in Mrs. Pižmoht sta nabrali $9.00. Darovali so za Cankarja po 50c: Mary Krpan in Rose Jenkovič, Mary černgoj 25c, Filomena Eedej za Gregorčiča 25c. Za olepšavo vrta po dolarju: Josephine Kocin, neimenovan, Frances Jeran, Jennie Dolenc, neimenovan, Julija Struna. Po 50c Jenie Volf, Anna Žagar. Po 25c: Frances Sušelj. in Frances Vidmar.
Mrs. Lušin in Mrs. Starin sta nabrali $9.50. Darovali so: za Ivan Cankarja: Mr. in Mrs. Frank Line 50c, za Simon Gregorčiča: Mr. Joe Sirovee $1.00. Mr. in Mrs. Louis Urbas $1.00. Po 50c: Mrs. Anna Novak in Frank Line. Za olepšavo vrta so dali po dolarju: Mr. in Mrs. Blaž Godec, in Mrs. Mary Hab jan. Po 50c so dali: Mr. in Mrs. Jakše, Mr. in Mrs. Anton Pirc, Mr. Mike Vraneža, Mrs. Frances Logar, Mr. Albert Kokel, Mr. John H. Smith. Po 25c so dali Mary Novak, Karoline Urh, Frank Nahtigal, in Anna Rebolj.
V poročilu Rose Župančič od zadnjič naj se glasi, Frances Skuly ne Frank. Mr. Frank Prudič je daroval $5.00. Zadnjič je bila pomota, da je Budič. Zadnjič so izpadla imena: John Ro-žanc za vrt $1.00, Andrew Bar-čnik za Gregorčiča $1.00.
Vsem darovalcem in pa požrtvovalnim nabiralcem najlepša hvala. Kdor more utrpeti kak dolar, je prijazno vablje'n za kak prispevek.
Centralni tajnik. -o-
Nabrali so za Kulturni vrt: Rose Župančič $30.00. Prispevali so sledeči: — Za Ivan Cankarja po $1.00 sledeči: Anton Mlakar. Za Simon Gregorčiča so dali po dolarju: Jan Adamič in družina Anton Gregorač. Z,a olepšavo vrta so dali: Johana Kclar $2.00. Po dolarju: Marko Mrhar, Mrs. Ahlin družina, Tončka Bevec, Frank J. Lausche. Joseph Rudolf, družina Lužar, Anton Vahčie, družina Bašča. Anthony C. Skuly, družina Župančič, Mary Hrovat, John Zu-
nič, Terezija Prijatelj, Frances Kavčič, družina Star, Frank Kure, družina Speh, Mary Razbo lik, Mary Bcmbich, Mary Ho-chevar, Francis Kovačič. Za spomenik škofa Barage, so še dali po dolarju, Joseph Tom še. Ludwig Brezar, in Jožef Hoče var. .
Mrs. Pust, blagajničarka col-linwoodskega okrožja je izročila svoto $22.05. , Nabrale so Mrs. Ivogovšek i n Mrs. Pižmoht $13.05. Darovali so sledeči: Za Ivan Cankarja: Mrs. Bukovn
V Žužemberku
Kakor samoten otok se mi zdi žužemberk, samoten in zapuščen. Morda je? Da, zares je samoten in zapuščen, ker nima dobrih prometnih zvez z ostalo Slovenijo. Pa zato žužemberk ni neznan, ampak slaven v zgodovini, kar je čudno za tak kraj.
Ime ima od Eisenberg ali pa od Eisen-Bergveret, ker so baje kopali železo. Slovensko ime je sposojeno iz nemškega, toda v izgovarjavi popačeno. Neki planinski rod je pred približno 300 leti spremenil ime v Seisenberg, Slovenci pa v žužemberk.
Leži med gorami in reko Krko, ki so jo stari prebivalci imenovali : Corcoras, čez katero vodi lesen most, blizu stoji lep in velik mlin. Takoj nad vodo se strmo dviga skalovje, ki na njem stoji velik grad, ki je obdan z mnogimi visokimi stolpi. Razgleda z gradu ni, ker so krog in krog visoke gore. Takoj pri gradu leži trg, z lepo cerkvijo svetega Jakoba in veliko farno cerkvijo na bližnjem hribu, ki ima sv. Mohorja in Fortunata za pa-trona.
žužemberk je bil ustanovljen okrog leta 1000. Prva zgodovina nam ni znana. Leta 1311 sta prevzela grad gospoda Waltum. Tocla rodbina je kmalu izumrla. Valvazor je zasledil edinega njenega potomca z imenom Heinzel, ko j p. bil še živ, toda ne več lastnik gradu, ker so že prej prodali vso posest in grad goriškemu grofu Albertu IV. In čeprav je zgodovinar Lazius zapisal, da je bil leta 1305 lastnik goriški grof, kar pa ni mogoče, ker takrat še Chunel in Waltum nista umrla. Po Negiserjevem računanju so dobili goriški grofje grad šele leta 1373, kar najbolj odgovarja lo resnici.
Ko so izumrli goriški grofje, je grad pripadel avstrijski vladarski hiši, t. j. Auerperskim
gospodom. Najznamenitejši dogodek v dobi Auerspergovcev je pač Gregorjev napad na žužemberk. Gregor je bil stranski sin Georga Auersperga. Rodil se je v Švici in bil tudi tam vzgojen. Leta 1559 se je drznil priti v žužemberk z 18 Neapoljci po smrti svojega očeta in brata Wolfanga. Prej je bil v špansko-angleški vojni pod cesarjem Karlom V., kjer si je pridobil slavno ime. V žužemberk je prišel ravno na svečnico, ko je bil tamkaj vsakoletni sejem. Tam se ni dosti obotavljal, temveč je še isti večer vdrl v grad in ga zasedel. Oskrbnik se je hitro spustil po vrvi z obzidja in šel po kmete. Pri tem pa je naletel na grofa Hervarta, generala hrvatske meje, ki je grad napadel in ga prevzel. Osem Lakov so vrgli čez grajsko obzidje, katere so sprejeli spodaj stoječi kmetje z velikim veseljem in jih nasadili na sulice. Ostale pa so v gradu z Gregorjem vred pomorili. V tej bitki je bilo 25 ljudi mrtvih, in sicer 18 Lahov, ki jih je pripeljal Gregor in 17 ljudi grofa Auersperga. Lahe so s svojim voditeljem Gregorjem nepokopa-ne odložili v gozdu onstran reke, kjer je Gregorja raztrgal divji prašič, druge pa druge zveri.
Leta 1575 je bil gospodar Žužemberka svobodnjak Hans Auersperški, ki je imel za ženo Ano, rojeno svobodnjakinjo iz redovine Egkh. Nekoč jo je napadel v gradu medved in jo težko ranil. Ko je gospod Pelzhover zaslišal grozovito kričanje, je tekel na pomoč in umoril med{-veda, vendar je bila pomoč zaman, ker je bila gospa že izdihnila. Pokopali so jo 16. decembra 1575. v Ljubljani pri oo. frančiškanih. (Zoreč, Stiski tla-čan.)
Po vrhu teh nesreč je zadela žužemberk še večja nesreča v obliki požara. Na velikonočni ponedeljek leta 1591 je ves trg z gradom vred pogorel. Ko je bil trg do polovice pozidan, je leta 1670 iznova pogorel. Kako je požar nastal, ni znano.
To šo poglavitni zgodovinski podatki, ki pričajo, koliko je moral prestati žužemberk v srednjem veku; v novem seveda nič manj. Samo ob sebi je umevno, da so bili v žužembergu tudi lu-terani, katerih nasledki se, hvala Bogu, nič več ne poznajo, ker so bili luterani samo plemeni-taši.
V novejšem času je bila v gradu nastanjena tudi sodnija, ki si je zaželela novo poslopje, zavidajoč druge kraje, ki so že imeli nova poslopja. Izmislili so si, da v gradu straši. To je bil vzrok, da so dobili novo poslopje, ki pa sedaj ni več moderno.
Potem je začel grad razpadati, ker ni imel nobenega oskrbnika, lastnik pa se ni dosti zanimal za to.
JOHN J. GRDINA
ki je poznan po vsem Clevelan-du kot spreten čarovnik in ki je najstarejši prodajalec Standard Oil Co. v clevelandskem okolišu, bo nastopil danes večer ob 10:30 na radio programu, ki se bo oddajal z Velike jezerske razstave.
Mr. Grdino bo intervjuval Ray Perkins, mojster ceremonij na programu, ki se bo oddajal po WTAM in WLW. V istem, času bo predstavljen R. L. Stein-brueggs, najnovejši prodajalec v clevelandskem okolišu.
Standard Oil družba ima enake programe vsako sredo, ko je predstavljen eden najstarejših in eden najmlajših prodajalcev te družbe.
la, toda jima najprej nalcjžila zvrhano mero batin, da sta kar tulila od bolečin. Ko je bilo to opravljeno, ju je mirno pustila k sebi, da sta sesala. Nato sta mirno zaspala v njenem naročju.
Medvedka zelo ljubi snago, ki jo vtepa tudi svojim mladičem zlepa in zgrda. Pridno jim z jezikom čisti njihove kožuhe ter jih že na vse zgodaj uči plavati. Kdor se boji vode, mu nič ne pomaga. S krepko brco ga stara pošlje v vodo, kjer mora kobacati toliko časa, da začne plavati. V nasprotju z medvedko pa je medved kaj slab oče in vzgojitelj. Svoje mlade bi najrajši kar lasal in pretepal. Zato jih medvedka nikdar ne pušča same, če je samec kje blizu.
Kadar mladi toliko dorastejo, da si sami lahko pomagajo, jih stara zapodi in poslej do prihodnjih mladičev hodi svoja pota.

IZ DOMOVINE
Medvedka in njeni mladiči
Znano je, da medvedka svoje mladiče skrbno varuje ter da kar zdivja, kadar vidi, da so njeni mladi v nevarnosti. Zato je najbolje, da se človek medvedki z mladiči na daleč ogne. Prav zato pa tudi tako malo vemo, kako medvedka svoje mladiče od-gaja, če smemo to stvar tako nazivati. V velikih ameriških prostih živalskih parkih, kjer živali žive takorekoč svobodno življenje, čeprav v bližini ljudi, so se medvedi ljudi tako navadili, da se človeka več ne boje. Zato je tukaj opazovanje bolj lahko. Tako so torej tudi opazovali v teh naravnih parkih medvede lahko bolj natančno ter njihovo življenje bolj natančno opisali.
Rečeno je že bilo., da medvedka svoje mladiče brani zoper vsakega sovražnika tako ali pa še bolj pogumno kakor levinja. S svojimi mladiči pa ni vedno preveč nežna, če jo mladiči takoj ne ubogajo "na prvo besedo," kakor bi človek dejal, jih začne s svojo šapo neusmiljeno
pretepati. Da takle medvedji udarec boli, si lahko mislimo. Toda mali medvedek si zna pomagati. Kadar ima slabo vest in pričakuje batin, se zvije v klopčič ter stari pokaže tisto stran svojega telesa, ki je manj občutljiva za krepke udarce. Medvedka krepko udari, da se mladeničev klopčič kar strklja vstran, človek bi mislil, da je sedaj mladiča konec. Toda njegova debela koža in pa naravna gibčnost mu že pomagata, da hitro preboli. Mladič nekaj časa sicer milo joka in rjove. Čez nekaj minut pa bolečine prenehajo, nakar se zopet začne igrati, kakor bi nič ne bilo.
Mladiči, ki jih je navadno 2 do 3, sesajo vedno dolgo, včasih celega pol leta. Ampak k svojim obrokom morajo prihajati ob pravem času, ker se v teh stvareh medvedka prav nič ne šali ter zahteva red in natančnost. Naravoslovec je nekoč opazoval tale prizor ter ga popisal v časopisu "Nature Magazine:" Nekoč stil se mladiča pri igri tako zamotila, da sta pozabila na hrano. Ko se jima je približala stara, se nista nič zmenila za njo, ampak sta se kar naprej igrala in prekuceva-la. Začela ju je vabiti in klicati, kar ju pa ni prav nič ganilo. Ko pa sta videla, da se je stara razjezila ter da se jima bliža z namenom, da ju kaznuje, sta se šele spametovala, a bilo je prepozno. Zato sta naglo splezala na drevo, kakor sta se bila od matere naučila, kadar preti kaka večja naravnost- Tam go-ri sta obsedela ter vsa preplašena gledala doli, kaj bo sedaj. Stara je res začela plezati za njima. V skrajni sili pa sta mladiča plezala še višje, dokler nista bila čisto na koncu glavne veje. Tu sta mirno obsedla, kakor bi vedela, da je veja za nju dva in stara prešibka.
Opazovalec pripoveduje, kako sta se mladiča oddahnila, ki sta videla, da medvedka ne more tja gori za njima. In res je medvedka splezala nazaj na tla ter s tal grozeče godrnjala navzgor. Ko pa to godrnjanje ni nič pomagalo, je začela prijazno vabiti. Toda medvedka nista zaupala tej prijaznosti, ampak sta lepo obsedela med vejevjem. Tam sta ostala do drugega jutra. Sedaj se je medvedki zazdelo že vse preneumno in je kar odšla, ne meneč se več za svoja dva mladiča. Tega pa sta se mladiča ustrašila. Naglo sta splezala z drevesa ter od racala za materjo, glasno vekajoč in cvileč. Toda ves jok jima ni nič pomagal. Starka ju je sicer počaka-
—Strašno neurje v novomeški okolici. — Pred tedni se je med nevihto usula toča v smeri Vavta vas, Jurna vas, Koroška vas, Vinja vas in dalje proti Ce-rovcu. Vse to je trajalo kakšno uro. Toča je čisto uničila žito, fižol, turščico in vinograde, ki so letos mnogo obetali. Tudi sadno drevje je uničeno. Nezrelo sadje z listjem vred leži na tleh. Pogled je strašen. Pri vsem tem pa je najbolj žalostno to, da je nevihta najbolj oškodovala naj siromašne jše vasi.
—Slovenija ima 1,200,000 prebivalcev. Higijenski zavod v
Ljubljani je sestavil podatke o prebivalstvu Slovenije v teku lanskega leta. Iz teh podatkov je razvidno, da se je število porok qd leta 1934. na leta 1935. povišalo od 7,515 na 8,028. Nasprotno pa se je zmanjšalo število novorojencev od 28,900 na 27,961. Važno je zabeležiti, da se je lani povišalo število nezakonskih otrok od 3,281 na 3,347, zmanjšalo pa se je število mrtvorojenih od 682 na 609. število smrtnih primerov se je povečalo od 16,552 v letu 1934. na 17,467 v letu 1935. Leta 1934 je znašal prirastek 11,666, lani pa samo še 9,885 ljudi. Po cenitvi Higi-jenskega zavoda je bilo do konca leta 1935. v Sloveniji 1,199,-052 prebivalcev nasproti 1,189,-167 ob koncu leta 1934.
—Toča debela kakor kokošja jajca, je padala pred tedni v Tuhinjski dolini med točo, ki je bila sicer debela kakor orehi. Na Vrhpolju in v Nevljah je uničena polovica vseh pridelkov, rž in ječmen pa sta čisto zbita. Na Lokah, Pod Hruško, v Potoku so uničeni vsi pridelki in na strehah je razbita polovica opeke. Na Lokah so dobili posamezne kose toče do 7 cm debeline. Hudo so dalje prizadete vasi od Karavank do šmartna, Pešaj novice in Rakitovca. Pomoč iprebival stvu je nujno potrebna.
—Konj je udaril gospodarja v želodec. Nedavno se je kmetu Bergantu Jožetu v Seni*čici pri Medvodah v hlevu utrgal konj in ušel. Bergant je tekel za njim in ga hotel ujeti. Bil je že čisto pri konju, tedaj pa je konj zdivjal in ga z zadnjo nogo močno sunil v želodec. Bergant se je zgrudil. Poklicali so dr. Cirmana iz Medvod, ki je odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl. Štel je šele 30 let. Zapušča ženo, s katero je bil poročen komaj osem mesecev.
—Smrt pod vozom. Nedavno se je zgodila v Sp. Lažah huda nesreča. 42-letni dninar Gor-janc Franc je pomagal nalagati seno svojemu gospodarju. Ko so peljali seno domov, se je spravil Gorjanc med dva s senom naložena voza in sedel na oje, pripeto na prvi voz. Ko so privozili na cesto, je zdrknil neopaženo z ojesa na tla. Niti zakričal ni, ko so šla kolesa težkega voza čezenj. Bil je pri priči mrtev.
Če verjamete alf pa ne
BRZOJAV Lojzei pri Gramcu, Geneva, O.
Upam, da priznaš mojo sposobnost točnega poročevalca. V duhu se mi milo stori, ko se spomnim, da letita z Gram-cem po vsakem prejemu brzojavke v klet, da prideta k sapi. Dobro, da je z dvorišča samo pet stopnic v klet.
Ti moram hitro povedati, da mi je pravkar prišlo na um, da Kennick ne drži besede. Še pred primarnimi volitvami letos mi je sveto obljubil, da nas bo tožil samo za $25,000. Zdaj je pa poskočil za celih šest tisočakov. Kaj pa misli, da bo delal z našo tožbo kot borzni špekulant z delnicami? No, pa naj človek še komu kaj verjame dandanes!
Zdaj sem zvedel, zakaj je pripisal 31. tisočak. Pravi, da bo to za njegove stroške, ki jih je imel v obrambi proti nam. Najbrže misli, pa ne bom zagvišno rekel, tiste plakate, ki jih je razdajal po naselbini, ki so nosili naslove kot: Nemško vladarstvo in Pirčevo sle-parstvo. — Damm in Pirc prodajata slovenske glasove višjim glavam. — Lojze Pirc in Jaka Debevec nista za Roose-velta ,itd. itd.
Vidiš, Lojze, saj veš, kaj nama je vse prerekel v tistih plakatih, ki jih imamo v naši blagajni vse dobro spravljene, sedaj bova morala pa še plačati zanje. Pa če bi jih bil dal, stl-ela, saj pri nas tiskati, da bi bili nekaj zaslužili pri njih.
Morda so v tistem tisočaku zapopadeni stroški njegovega radio govora, v katerem se nama je tako lepo klanjal in naju krtačil. Jaz sem mU enkrat za1 tisto ponujal cigaro, pa je rekel: eh, dacorajt..
Vidiš, tako si je lepo sko-mandiral za pogrebne stroške. Ampak, kaj pa z našimi stroški, če jih bo kaj? Na to ni pa nič mislil. Ali je to po
bratsko, te vprašam? Kdo bo pa meni plačal za srčne bolečine in popadke, ki sem jih imel, ko sem bral tiste letake in poslušal njegov govor na radiju? Ti takih bolečin morda nisi imel, ker imaš bolj debelo kožo. Jaz sem pa bolj cort in me prec prime.
Ti, jaz nisem bil še nikdar pred drugim sodnikom kot pred Francetom. Ali se jim mora reči vi ali oni? Tisto vem, da imajo pri sebi kladivo, pa ne vem, ali udrihajo s tistim po glavi tožitelja ali toženca. Tudi ne vem, če te pripeljejo v sodno dvorano v špangah ali kako.
Ti, meni se zdi, da bo Kennick še nekaj primaknil k tistim $31,000. Zdaj naju bo morda tožil še za primerno odškodnino za reklamo, ki nama jo je napravil s to tožbo. Časopisje bi bilo skoro pozabilo natisniti L&ndonov govor, ko je pisalo o naši tožbi.
Lojze, ni treba nič odgovarjati na moje telegrame, ker ne bi bilo za javnost. Saj te poznam. Ce mi pa že hočeš pisati, teci najprej bos do. Toneta Debevca in nazaj, da boš bolj zbranih misli. Včeraj je nekdo za te vprašal, pa sem mu rekel, da si šel na Bermudo čebulo trgat in da te ne bo nazaj do 1940. Vidiš, kako skrbim za te. Kaj se ve, kaj je hotel.
P. S. Kaj praviš, kaj naj napravim, če bi srečal Ken-nicka na cesti? Ali veš, kje bi hitro dobil knjigo o lepem vedenj u ?
Naknaden P. S. Včeraj mi je nekdo rekel, da se je odpeljal naš tožnik v Rusijo. Jaz tega ne verjamem. Ali si ga ti kaj videl, če se je peljal tam mimo? Ce bi se še slučajno oglasil pri vas na potu v Rusijo, pazi na psa Jackieja:. da ne bo še Grame imel tožbe na vratu za raztrgane hlače.
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nem&kem Izvirniku K. Maya
Mohamedani so bili s posve tovanjem pri kraju.
"Emir, ustrelili ga bomo!" je povedal Mohammed Emin izid posvetovanja.
"Tega za nobeno ceno ne dovolim!" sem ugovarjal. ''Sramotil je preroka!" "Ali ste vi poklicani, da sodite o tem, kar je zagrešil zoper svojo vest? Naj opravi z imamom, s prerokom ali pa z lastno vestjo!" "Prevaril nas je in izdal!" 'Ali je radi tega kateri izmed vas življenje izgubil?"
"Ne. Pa izgubili smo drugo, konje, naše reči, ki so bile v sedlih."
"Dobili smo boljše konje in druge stvari za to.
Hadži Halef Omar, ti dobro veš, kako mislim, poznaš tudi moje nazore, da si vkljub temu tako krvoločen, to me res žali!"
"Gospod, saj nisem hotel!' je ves žalosten ugovarjal. "Lc Haddedina in oglar so zahtevali Bebbehovo smrt."
"Moje mnenje je tako, da °glar pri tej stvari nima nobene besede. Naš vodnik je, plačamo ga. Spremenite svojo sodbo!"
Spet so šepetali med seboj. In nato je Mohammed Emir povedal:
"Emir, nočemo nj egovega življenja, pa čast mu bomo vzeli- Odrezali mu bomo koder in ga bičali po obrazu. Kdoi izgubi koder in nosi v obrazu Proge udarcev, tak ne sme več med bojevnike."
"Taka kazen je še hujša ko smrt! In bi nič ne pomagala. Predvčerajšnjim sem udaril za uho Bebbeha, ki je žalil mojo vero. Sam si pravil, da bo odglej brez časti in da ne bo smel več med bojevnike. In včeraj sem ga videl ob šejhovi strani, ko so nas Bebbehi napadli. Ali ga je zaušnica onečastila?"
"Ce se mu vzame koder,' bo gotovo brez. časti!"
"Turban bo nosil, pa se ne bo videlo, da nima kodra!"
"Pa si mu ti sam prejle hote) koder odvzeti —!"
"Ne! Naročil sem sicer Hale-t'u, naj mu ga odreže, pa sem le grozil. Ne bil bi grožnje uresničil.
Sicer pa — čemu hočete pravzaprav Bebbehe še huje razdra-žiti? Prepričani so, da smo bili zavezniki Bejatov, ki so jih napadli in oropali, in zato mislijo, da se morajo tudi nad nami maščevati. Saj ne vejo, da nismo odobravali napada in da sem to Heider Mirlamu v obraz povedal. Našli so nas pri roparjih in so ravnali z nami kakor z roparji. Srečno smo jim ušli, morebiti nas pustijo pri miru. Ali jih hočete s svojo krutostjo iz-ncva razžaliti, da nas bodo še dalje zasledovali?"
"Emir, njihova ujetnika sva bila, maščevati se morava!"
"Tudi jaz sem bil ujetnik, še večkrat ko vidva. Pa se nisem nikdar maščeval. Rais iz Šorda. Nedžir be j, me je zahrbtno napadel in zavlekel v samotno gorsko kočo, — sam sem se osvobodil in mu odpustil. In postala sva prijatelja. Ali ni to bolje, ko pa da bi bilo med nama smrtno sovraštvo?"
"Emir, kristjan si! In kristjani so ali izdajalci ali pa bojazljive ženske!"
"Mohammed Emin, reci te oe sede še enkrat, pa bo šla od tistega trenutka tvoja pot na desno, moja pa na levo! Nikdar nisem žalil tvoje vere, zakaj žališ ti mojo vero? Dalje! Ali si ke-daj doživel, da bi bil jaz ali pa tale emir Lindsay bej izdajalec ali pa bojazljiva ženska —?
Prav lahko bi tudi ja-z sedaj-le žalil tvojo vero in tvojega preroka, lahko bi rekel, muslimani so nehvaležni, ker pozabijo, kar
so kristjani za nje storili. Pa ne bom tega rekel, ker vem, da če je tudi morebiti ta ali oni slab in ga premaga njegova strast, je vendar tudi mnogo takih, ki se znajo premagati."
Tedaj je planil Mo-hammed Emin pokonci, mi ponudil obe roki in me prosil:
"Emir, odpusti mi! Moja brada je bela, tvoja je še mlada, pa četudi je tvoje srce še sveže in toplo, vendar tvoj razum dozorel in izkušen.
Vzemi si tegale človeka! Stori z njim, kakor se ti prav zdi!"
"Mohammed, hvala ti! Ali je tudi tvoj sin takih misli?"
"Da, effendi!" je odgovoril Amad el-Gandur.
Vesel in zadovoljen sem se obrnil k ujetniku:
"Včeraj si nas nalagal. Ali obljubiš, da boš vsaj danes resnico govoril?"
"Obljubim."
"če ti odvzamem vezi in če mi obljubiš, da ne boš pobegnil, — ali boš mož beseda?"
"Bom!"
"Torej dobro! Tile štirje muslimani ti vračajo svobodo. Nocoj še ostaneš pri nas. Jutri p? lahko greš, kamor hočeš."
Odvzel sem mu vezi.
"Gospod," je tedaj dejal, "od mene zahtevaš, da te ne smem nalagati, ti pa si vendar pravkar neresnico povedal!"
"Neresnico —? Kako to?"
"Dejal si, da so mi tile štirje muslimani vrnili svobodo. Pa ni res. Le ti sam si mi dal svobo-., do! Najprvo so me hoteli ustreliti, pa za nobeno ceno nisi dovolil. Potem so mi hoteli vzeti kinč pravovernega muslimana in me bičati v obraz. Tudi to si preprečil, usmilil si se me. Vsako besedo sem razumel, arabski govc-rim prav tako dobro kakor kurdijski. In tudi to sem zvedel, da niste pomagali Bejatom pri napadu, ampak da ste bili že ti-stikra*. prijatelji Bebbehov.
Emir, kristjan si. Dosedaj sem sovražil kristjane. Danes pa sem jih spoznal. Ali hočeš biti moj prijatelj in brat?"
Kako kmalu je moja prizanes-Ijivost rodila dobre sadove —! In kdo bi si bil mislil, da razume Kurd tudi arabski —!
Ves vesel sem se ve sprejel ponujeno prijateljstvo.
"Tvoj prijatelj sem!"
"Ali mi zaupaš?"
"Zaupam ti!"
"Ali boš počakal tu do jutri na moje tovariše?"
"Bom!"
"Daj mi roko!"
"Tule je moja roka!"
Prisrčno sva si stisnila roke. Pridobil sem si prijatelja.
Kako kuje življenje..
Enkrat tat—vedno tat
Pred manj kot enim letom so se odprla vrata jetnišnice v Kingstonu, Kanada in skozi nje je stopil na prost najbolj noto-ričen zločinec, kar jih je Kanada še poznala. V svojih eskapa-dah je mnogo ljudi izropal, zlasti pa bank. Nazadnje so ga vjeli, toda je kmalu ušel iz ječe. Zopet so ga vjeli in obsojen je bil v dosmrtno ječo. V ječi se je pa tako vzorno obnašal, da so ga smatrali za vzor-letnika.
To je bil Norman Ryan. Ko je bil star komaj dvajset let, je bilo že časopisje polno o njegovih ropih in se vpilo na policijo, ki ne more ujeti predrznega roparja. Vsa Kanada se je oddahnila, ko je bil končno na varnem za omrežjem.
Kmalu so pa pričele prihajati iz jetnišnice vesti, kako se je bivši bandit izpremenil. Bil je pri-deljen v bolnici, kjer je pomagal zdravnikom in ti so pripovedovali svojim prijateljem, kako uporaben človek je ta Ryan in kako se lepo obnaša. Da je res škoda, da mora biti tak fin človek v jetnišnici. Ko so se nekoč jetniki uprli, je pomagal paznikom vzpostaviti red. Mnogo časa je porabil celo na alarmnem sistemu, ki bi preprečil vlome v trgovine. Vse je kazalo, da se je Ryan res poboljšal.
Tedaj se je začela zanimati yanj skupina meščanov, ki so začeli delovati za njegovo pomi-loščenje. Njih klic je bil: "Ryan se je poboljšal in če pride na svobodo, bo druge svaril pred rokovnjaškim življenjem ter tako mnogo koristnega storil za človeško družbo.
In tako -so končno vplivni ljudje dosegli, da je bil Ryan prost v juliju lanskega leta. Toda manj ko eno leto potem je bil Ryan mrtev, njegovo truplo preluknjano od policijskih svin-čenk. V rokah je še krčevito stiskal $400.00, katere je pravkar vzel v neki vladni trgovini žganja. Mrtev je bil tudi poli-! cist John Lewis, ki je presenetil roparja pri delu. Lahko ranjena sta bila še dva druga policista, na katere je streljal Ryan.
Ko je policija streljala na ma-skiranega roparja, ja pač malo slutila, da ima pred seboj toliko opeva nega in poboljšanega Ryana, ki živi tako vzorno življenje v Torontu. Saj ko je prišel iz ječe, je kar deževalo od vseh strani ponudb za delo. Ryan
je odločil in sprejel službo prodajalca avtomobilov, kar mu je prineslo več kot $500.00 na mesec. Njegovi bratje in sestre, ki so bili pošteni vse svoje življenje, niso toliko zaslužili. Govoril je, da bo spisal knjigo o svojem življenju, kjer bo dokazal, da se končno zločin res ne izplača. Zato so ga pa vsi visoko cenili kot izpreobrnjenega grešnika, ki je prišel na pravo pot. Ča-
sopisi so pisali samo lepe stvari o njem in celo v cerkvah so ga na prižnicah stavili drugim za zgled in pa za svarilo mladini. Ni čuda torej, da je imel tako lep uspeh pri prodajanju avtomobilov.
Par mesecev zatem pa so se kar naenkrat zopet pojavljali ropi v vzhodni Ontario in v Quebec provinci. V vsakem slučaju je ropar srečno odnesel pete.
Nekega dne je bil na kosilu pri svojem bratu. Po kosilu je omenil, da se mora sestati z nekim prijateljem, kateremu bo prodal avtomobil. Nikdar včč ga ni bilo nazaj potem. Ryan se je res sestal s prijateljem, pa ne zato, da bi mu prodal avtomobil, ampak da bosta skupaj iz-ropala vladno trgovino žganja v mestecu Sarnia. Ko -sta prišla do trgovine, sta se oblekla v overalls in si nadela krinke na obraz. To je bilo šest minut, predno bi trgovina zaprla za ta dan. Ko sta stopila v trgovino, je Ryan zaklenil vrata za seboj. V prodajalni je bilo več strank in uradnikov. Roparja sta jih ustrahovala z samokresi. Postavila sta jih ob zid. Ryan je skočil čez ograjo in začel pobirati denar iz predala.
Prav tedaj je pa hotel v trgovino še neki pozni odjemalec, našel je vrata zaprta. Ker je pa vedel, da trgovina še ne more biti zaprta, je šel k vratom, kjer je bil stranski izhod iz prodajalne. Ta vrata so bila odprta in odjemalec je vstopil. Toda v tistem hipu je tudi skočil zopet ven in zaklical nekemu taksij vozniku, da so v trgovini roparji. Voznik je poklical policijo.
Policist John Lewis, ki je pravkar dokončal službo za isti dan, je hitel na lice mesta, ko je prišel klic. ž njim so šli še trije drugi policisti. Lewis je vstopil v prodajalno s samokresom v rokah, toda napoti so bili
ni ljudje, da je prišel na svobodo. Takoj so preiskali tudi njegovo stanovanje, kjer so našli polno dinamita in nitroglicerina, mnogo orožja in drugih bandits skih pritiklin.
Tisti, ki so se tako vnemali za njegovo oprostitev, so bili silno razočarani. Sodniki so izjavili, da je vsaka pomilostitev kaznen-ea nevarna in nespametna stvar. Zločinec, ki je enkrat obsojen, naj presedi svojo kazen.
In šele zdaj je Ryan dokazal, in to s svojo lastno smrtjo, da se zločin res izplača. Tudi je dokazal, da enkrat tat—vedno- tat. -o-
Kampanja Hrvatskoga Doma
"Toda," sem nadaljeval, "ali bodo tudi moji tovariši varni?"
"Vsi bodo varni, ki so v tvoji družbi. Nisi zahteval odkupnine 3d mene, rešil si mi življenje in tudi čast. Zato tudi tebi in tvojim ljudem ne sme nihče niti lani skriviti."
In tako smo bili na mah vseh skrbi rešeni! Spravljivost in prizanesljivost je le povsod boljša ko jeza in maščevalnost!
Seveda smo bili vsi srečni. Ii1 da bi novo prijateljstvo primerno proslavili, sem poiskal po svojih žepih zadnje ostanke tobaka. Ni bilo mnogo, pa prijetno ma-meči dim je pričaral vse drugačno razpoloženje, ko pa če bi bil; Bebbeha ustrelili.
Dobre volje smo legli spat in še celo tako drzni smo bili, da ni smo postavili nobenih straž.
Drugo jutro je imel položaj seve drugačno lice ko pa prejšnji večer ob romantičnem svitu pla-polajočega taborskega ognja. Vkljub temu sem sklenil, da bom dano obljubo izpolnil.
"Prost si!" sem dejal Bebbe hu. "Tamle je tvoj konj, svoje orožje pa boš našel potoma."
(Dalje prihodnjič)
ljudje, da ni mogel streljati na roparja. Takrat se je pa posvetilo iz Ryanovega samokresa. Ropar je štirikrat ustrelil na policista iz razdalje treh korakov in Lewis se je zgrudil na tla. Potem je pa streljal še na druge policiste in dva ranil. Nato sta skočila Ryan in njegov tovariš proti vratom, da bi uteknila. Toda predno sta dospela do vrat, so ju zadele številne krogle iz policijskih Samokresov in oba sta se zgrudila mrtva na tla.
Takrat še ni nihče vedel, da je to tisti Ryan, ki se je tako svetniško "poboljšal." V njegovem avtomobilu so pač našli vizitke z njegovim imenom, toda niti sanjalo se jim ni, da je to prav isti Ryan. Poklicali so policijo iz Toronta in ta je šele ugotovila, da je to isti Ryan, za katerega so se toliko trudili vpliv-
Sada bliže 2 godine zauzeše se 7 društva da sačuvaju što se sa-euvati dade cd bivše organizacije t. j. Hrvatski Narodni Dom, a to su Odsjek 14, HBZ, Odsjek 22 HBZ, Odsjek 47, HBZ, Odsjek 99 MBZ, Odsjek 663, HBZ, Pioneers, Gosp. klub i DDD Dal-macia.
I kupismo si Dom koji za sada ide napred ako i ne kako bi mi želili ali ipak ide, a što se vidi da smo i u ovoj kampanji polu-čili.
Imena darovatelja:
Po $125: Benic Nik i Jaga, Popovic Mary.
Po $50: Grdina Anto-n i Sino' vi; Gvozdanovic Paul.
Po $25: Brajdic Math, Kav-ran Geo., Krivačič Thos., Beljan Charles, Pivčevič Geo., Oman M. F. Dr. Schneler Paul, Bernardič Steve, Zele Joseph and Soil:;. McKenna Joseph and Sons.
Po $15: Skorlic Nick, Elaborated Roofing Co.
Po $10: Malovič Nick, Kaste-lan Frank, Erate Louis, Pečen ko Louis, Gregurič L. in Glavica, Lushin Dominik, Strosser Fr., Glenville Lumber Co.„ Golob Amalia, Stakič Dan.
Po $6: Gornik John and Son
Po $5: Fumic Mijo, Musi j a Fr., Kovač John, Masokato Fr., Dobrinič Josip, Dobrinič Nickr Fuchec Mike, Curilovič Nick, Hyre Myron C., Mihalič John, Domladovac M. Msg., Draganif Rok, Budnik A. J. Fabian Joseph Petrovič Family štaduhar Geo., Beros Studio, Žagar Ivan, Miller L. R., Vidovic Tom, Mer var Dry Cleaning, Boič Ivan, Breckling Coal Co., Buckhorn Coal Co., Lozič Geo., Mayflawer Dairy Co., Glavač Jerry, Ohio Furniture Co., Robič John, Mi-kulin Peter, Pučo Kata, Spehek L., Schmid Frank, Yug Geo.. Stipkovič Fr., Kom in John, Zdovc John, Vugrinac Martin-Plevnik Joseph, Mersek Josip-Knaus Jerney, Burgar Lawrence, Pintar Jacob, Jakša John, North American Trust Co., Addison Furniture Co., Snellei Frank, Petrunic Steve, Barbie Adam, Oglar Frank, Kolander Aug., Slapnik Ignac, Butala Fr., Kovačič Geo., Belay Frank, Kovačič Steve, Domšič John, Biličič Andrie, Double Eagle Bot-iing Co., S-ibatovie L. K., Tamb.
Red Kress, levo in Ossie Blusge, desno, je dvojica starih žogometnih igrav-cev, ki hov,ta dola w ashing -tonskim Senatorjem veliko pomoč.
Zbor "Zagreb," Fudurič Tom, Bubič Math., Gojak Tom, Cerre-zin Michael, Trabotič Tom.
Po $4: Maričič Paul, Dubič M.
Po $3: Petrina Paul, širnuno-vič Steve, Mihaljevič Marian Sneller Math.
Po $2: Gregurič L., Margetan Pom, Kovačič Ivan, Kovačič Barbara, Potočnik Frank, Meglic Joseph, Nekič Emil, Porker Bakery, Malnar Anton, Edna Dairy, Kuk Louis, Grgat Anton, Bi-ličič Magda.
Po $1.50: Delešimunovič Lud-wig, Pianecki Bakery.
Po $1: Brajdič Martin, Hudj->er Mike, Bublič Franca, Petrunic Frank, Kovač Amalia, Kovač John Jr., živkovič Marian, Ribo Anton, Dobrinič Math, Ba-jac Kata, Ratkovič Stanko, Krivačič Kata, Prišlin Ludwig, Zele Theresa, Butorajac Anna, Obli-jan Ivan, Noršič Jela, Noršič Martin, Galovič John, ščulac Josip, Bogdan Peter, Schwartz S. L., Zubek Mike, Baršič John, Belavič Geo. i Kata, Matuna Peter, Blaškovič John, Curilovič A.r Špolaree Steve, Bulat Dragan, Bašič Dragan, Banfič Tom, Ja-kir Ivan, Mamic Sime, Šarlija Anton, Matuc Frank, Haranu-baša Kuzma, Marti nič Mike, Kavel Ivan, Buljeta Geo., Kordič Paul, Vranic Michael, Muža Fr., Kohman Mike, Galovič Marko, Galovič Mary, Kuk Steve, č-uno-vič Peter, Milicki Steve, Fudurič Marko-, Beljan Geo., živoder Math, Kobak Mike, Wegar Nick, Crnjak Math., Multz Math., Ma-tulovič Nick, Vulič Tony, Nekič Joseph, Mihaljevič Josip, Brada-nič Mike, Voivodič Ivan, Kne-ževič Geo., Nekič Anna, Heshija Amalia, Soša Paulin, Juratovac Joseph, Novak Bakery, Kovači Mary, Dolački Roza, Gundič Barbara,, šimunovič Mary, Basar Frances, Glavič and Ule, Krnjen Ivan, Krnjen Margaret, Heski Anton, Rubetič Mijo, Dotlič Milan, Rožman Frank, Bernzweig Poul, Rogel Charles, Zakrajšek Frank, Merhar Louis, Prahin John, Zalokar Henry, Biličič Adam, Polan Nick, Kozan Rudolph, Martinič Ivan, Jurkovič Frank, Jurkovič Andrie, Mako-vitz P., Vrbančič Vid, Kavran Andrie, Spoljarič Andrie. Jalo-vica Frank, Orežkovič Tom, Krivačič Mijo, Ludinič Tom, Horvat Ilija, Kovačič Veronika, Kajfež Vinko, Krušelj Josip, Jurkovič Anton, Kosak Edward, Dobrinič Peter, Bukovac Frank, Reliable Supply Co., Basar Anton, Biličič Geo., Noršič Helen, Butorajac Barbara, Predragovič Dušan, Biličič Barbara, Benič Kata, N. N.
Po 50c: Tumbri Andrie, Le-vak Tony, Ovčar Dragica, Sabelj Andjelina, Smrekar Albina Zubak Math., Grubiša Geo., Paro Ante, Klarič Geo., Uršič J.. Curilovič Anna, Obat Mary, Berčič Anna. Po 25c Trulac Helen.
Mi se kao odbor Doma u ime članstva svih 7 društava najlepše zahvaljujemo svim darovate-Ijima, a napo.se se zahvaljujemo brači Slovencima, koji su nam tako obilno pripomogli sa svojim darovima, te preporučamo našem narodu u opšte, da se služi za svoje potrebščine kod svih trgovca Hrvata i Slovenca jer bo se i u ovoj kampanji vidi da su Slovenci naša braea ne samo po riečima nego i u radu za svaku dobru stvar.
Steve Bernardič, predsednik
Anton Lozič, I. podpreds.
Rudy Vidmar, II. podpreds.
Joe Dobrinič, tajnik
Frank Masokato, blagajnik
Frank šneller, preds. nadzor-nog odbora.
IZ PRIMORSKEGA
—VBrestjah (Kojsko) je zgorela hiša posestnici Frančiški Marini (Juretič). Zgojrelo je vse poljedelsko orodje in 40 q sena. škoda znaša 15,000 lir. V Trnovem na trnovski planoti je zgorela hiša Josipini Volk. Škode je za 7,000 lir.
—V Trstu je prefekt dal zapreti zopet neko slovensko trgovino. Pod motivacijo, da je prodajal kravje meso za volovsko, je moral zapreti svojo mesnico Ivan Konjedič v via delo Scoglio 33.
—Občina Hrenovica, kakor tudi vse njene frakcije, je dobila pred kratkim elektriko.
—Štirje fantje iz črnič so postali sedaj srečni, ker jim je neki Furlani N., vojak v Abesi-niji poslal in plačal izkaznice za vstop v faš. stranko iz abesin-skega mesta Desie. Namenil jih je baš (Srnicam. Vzroka ne vemo.
—Italia Redenta je odprla v Bovcu malo letovišče (kolonijo), kjer se bo sončilo okrog 50 otrok mesec dni.
DNEVNE VESTI
Samotarji, ki niso še slišali o radiu
Bingham, Utah, 28. julija. — "Trije samotarji, ki so živeli sredi ogromne divjine v državi Utah, so pravkar izvedeli o- ču-desih, kot so radio, zvočni film in moderen avtomobil.
Neki športnik, ki se je peljal v kanuju po Salmon reki, je našel omenjene tri samotarje: moža in ženo in kakih trideset milj dalje še nekega starega prospek-torja iz Alaske, ki je živel sedemdeset milj od najbližje prodajalne. Stari prospektor je živel v mali koči, na skalovju dva-tisoč čevljev visoko nad reko. Rekel je, da se piše Earl P. Par-rott, da je star 71 let in da živi tukaj to samotno življenje že 38 let.
-o--
Strela ubila 14 Turkov
Istanbul, Turčija, 28. julija. — V okrajih Istanbula in An-gore je trajalo med bliskom in gromom 12 ur silno neurje s točo. Tekom neurja je bilo od strele ubitih 14 oseb, dvajset pa lažje in težje poškodovanih.
Mnogo okrajev je poplavila voda. Mnogo hiš se je porušilo ter pokopalo pod razvalinami svoje stanovalce, škoda na, žitnih poljih je ogromna.
--o--
Angleške čete v boju z Arabci
Jeruzalem, 27. julija. — Danes so se vršili v Nablus hribovju vroči boji med angleškimi vojaki in arabskimi teroristi. Sodi se, da je bilo najmanj deset Arabcev ubitih. Vojaki so se posluževali v tem boju aeroplanov in tankov.
V- sredini je pa Pop Haines, ki 'je sicer star že b2 let, pa je še vedno fin ■metalec žoge pri St. Louis Kardinalih.
MALI OGLASI
Zahvala
Podpisana se zahvaljujem za darilo za moj god sledečim: Tommy Jerebu, John Decarju, John Jegliču.
Anna Smole 6201 Dibble Ave.
Zahvala
Mr. in Mrs. Steiner iz 207th St., Euclid, O., se lepo zahvaljujeta vsem darovalcem za njihovo radodarnost ob priliki 20 letnice zakonskega stanu.
Mrs. Albina Simčič (Fink).
PRIDOBIVAJTE NOVE ČLANE
ZA Su Da Z>
Delo dobi
starejša ženska, ki ima rada otroke, za gospodinjo. Dober dom in dobra plača. Pokličite Liberty 1123.	(178)
Hiša naprodaj
8 sob in garaža, $3,900 v gotovini. Hiša je na East 85th St., v bližini Hough a ve. Vprašajte Mrs. F. H. Erxleben, 8718 Meridian ave., zgorej,	(179)
(Dalje prihodnjič.)
ROMAN TREH SRC
VSAKOLETNI
IZLET
priredi
LAKE SHORE POST
AMERICAN LEGION
v soboto večer 1. avgusta 1936
NA PINTARJEVIH FARMAH
Simms' (Hojerjeva) godba
IZVRSTNA ZABAVA OKREPČILA . . . PIJAČA
POZOR!
FRANK KURE
1118 East 77th Street SLOVENSKI KLEPAR
Popravljamo strehe, žlebove, fur-ieze in vse, kar se tiče našega dela, 7se po zmernih cenah in dobro delo. Se priporočam in pokličite nas; Tel.: ENdicott 0439
Preostalo je še
nekaj izvodov poezij
[z življenja
za življenje
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasi'.a K. S. K. J.' 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
ft' « ;,
Cena $1.00 s poštnino vred. o Naročite jih sedaj, dokler zaloga ne poide!
PRIDITE DANES, DOKLER ZALOGA TRAJA. NE ODLAŠAJTE!
Ali je vaša ledenica dovolj mrzla?
Ce ni, potem je nevarnost.	f i^fldp^ J
z*	' AH
ZMERITE JO!	K -S^t)
Pridite k nam po PROSTO	i ilg^Pj/
MERILO ZA MRZL0T0 JPr
• Pokvarjena živila se ne more vedno poznati na pogled ,okus ali vonj. Zato bodite gotovi, da so vaša. živila varna pod 50 stopinj temperature. Nad to točko je nevarnost. Ne čakajte. Preizkusite svojo )edcnico takoj s tem natančnim in vrednim merilom mrzlote. Damo ga zastonj odraslim.. Pridite ,pu vašega zdaj.
DEMONSTRACIJA ZASTONJ NA VAŠEM DOMU
Joe Medic — Frank Cliambirlin — Walter Schiefilbein
Jerry Bohinc, Sales Manager
Nobene obveznosti!
Ničesar za kupiti!
Mandel Hardware Co.
L 5704 Waterloo Rd.	KEnmore 1282
ODPRTO ZVEČER
Ml kupimo od vas vsako staro piano ali kar ima kaj vrednosti. Izkupiček lahko porabite za naplačilo za Frigidaire. International in North American vložne knjižice lahko porabite. North American delnice dolar za dolar.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-S10VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena d? O ft T in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O
George P. Lillard iz Arlingtona, Tex. je zredil prašiča, ki ga vidite na sliki in ki danes potegne 1,000 funtdv žive vage. V enem samem mesecu se je ščetinar zredil za 117 funtov. Malega pujska so deli k svojemu velikemiu stricu, da ga posnema pri banketih, da bo tudi iz njega enkrat postal tak debeluhar.
KADAR SI HOČETE POSTREČ1 Z
mehkimi pijačami
ne pozabite na
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
Prepričani ste lahko, da boste dobili najboljše, kar vaš rojak izdeluje že 27. leto.
Postrežem vam tudi lahko z izvrstnim pivom, kot Buckeye pivo, Union pivo in Gold Bond.
\	II	J	/ - tsLs' V
-''—r
PUN
kuha hitreje in bolje v moderni plinovi peči . . .
Kiuhati modernim potom — s pli- te jih, če hočete, točko za točko, z
nom — stane, v tem okraju, manj	vsakim drugim tipom peči. Vide-in mnogo manj kot po kaki drugi	j. ^ njih mnogQ prednostj avtomatični metodi. Plin ne stane samo manj, ampak tudi kuha	Potem boste videli, zakaj je mo-bolje.	derna plinova kuha na vsak način
Oglejte si nove moderne plinove danes najboli moderna, najbolj fi- -peči pri vašem prodajalcu ali v na in najbolj ekonomična od vseh uradu plinove družbe. Primerjaj- avtomatičnih kuhinjskih metod.
THE EAST OHIO GAS COMPANY
EAST SIXTH AND ROCKWELL	•	TELEFON MAIN 6640
6511-19 St. Clair Ave. HEnderson 4629
Ignace de Maurevert je ime temu plemenskemu žreb ki v Franciji na vsaki razstavi odnese prvo nagrado.
Jack London:
prta, čim se pojavi ženska. Pravi tudi, da ženske vedno izbrišejo sledove božjih nog in da zadržujejo moške na poti k bogu. Moj oče pravi, da se mora ta ženska takoj vrniti.
Smeje je Francis poslušal svečenikovo obtožbo ženskega spola. Henry je pa pripomnil :
—Nu( vidite Leoncie, zdaj ste slišali, kaj so ženske. Tu ni mesta za vas. V Kaliforniji, tam je mesto za ženske. Tam imajo ženske celo volilne pravico in moški jih obožava-jo.
—Vsa nesreča bo najbrž v tem, da si je starec predobro zapomnil žensko, ki mu je zagrenila mladost, — je dejal Francis. Obrnil se je k peonu, rekoč:
Prosi očeta, naj prečita, kaj pravijo vozli —- so li za ali proti hoji ženske po božjih stopinjah.
Zaman je veliki svečenik či-tal in prebiral svoje pismo. O ženskah ni bilo v njem duha ne sluha.
—Svoje lastne izkušnje je zamenjal z mitologijo plemena Maya, — se je zasmejal Francis zmagoslavno. — Mislim, da ni nič strašnega v tem, Leoncie, če se udeležite naše zakuske. Kava že vre. Potem pa . . .
Toda ta "potem" je nastopil prej, predno so mislili. Komaj so sedli in začeli jesti, ko je zbila Francisu, ki je vstal, da ponudi Leoncii prepečen-cev, krogla klobuk z glave.
—Pri moji veri! — je dejal in sedel. — Tega pa res nisem pričakoval. Henry, poglej no, kdo me je hotel kar tako tebi nič meni nič ustreliti.
Tisti hip so se vsi, razen starega svečenika, ozrli'na sotesko. Opazili so, kako se plazijo od vseh strani strašne postave bojevitih divjakov, nekaka čudna zmes vseh mogočih ras.
Menda so se zbrala vsa plemena sveta, da narede njihove obleke in namažejo njihove obraze.
—To je najostudnejša sodr-ga, kar sem jih kdaj videl! — je dejal Francis.
—To so divjaki iz plemena Caroo, — je zamrmral v nepopisnem strahu peon.
—Tristo hudi . . . je hotel Francis zakleti, pa si je premislil: — Za boga, kdo pa so ti izrodki plemena Caroo?
—Peklo jih je vrglo iz sebe, — je odgovoril peon. — Krvoločni so bolj, kakor Španci in strašni bolj, kakor pleme Maya. To pleme se sploh ne ženi drugod. Živi kakor krdelo divjih zveri. Nobenega svečenika ni pri njih. To so vražji sinovi in še peklo bi jih ne sprejelo !
Tedaj je vstal Maya pokazal s prstom na Leoncio in izjavil, da je ona vsega kriva. Krogla mu je opraskala ramo in starec se je zmajal.
—Pritisni ga na tla! — je zaklical Henry Francisu. — On je edini, ki zna čitati vozle, a Chiine oči se še niso zasvetile.
Francis je ubogal. Iztegnil je roko in potegnil starca za nogo tako, da se je slednji zgrudil na tla.
Henry je vzel puško in začel streljati. Kmalu so se mu pridružili tudi Francis, Ricar-do in peon. Stari svečenik je pa znova pobral svoje vozle in se zagledal v visoke gorske grebene.
—Stoj! — je vzkliknil Francis in njegov glas se je izgubil v pokanju pušk.
Po vseh štirih se je moral splaziti od enega do drugega tovariša ter opozoriti vsakega posebej, naj neha streljati. Vsakemu posebej je moral pojasniti, da je vsa njihova mu-nicija natovorjena na mulah in da morajo štediti z naboji, ki so jim še ostali.
—In pazite; da vas sovražne krogle ne zadenejo, — je svaril Henry . peone. — Njihove muškete in starinske puške s kresilom so zelo čudne. Krogla iz take puške zapusti široko rano.
Cez eno uro je imel samo še Francis nekaj nabojev v re-
volverju. Vsi drugi so ostali brez streliva. Na divje streljanje Caroo ni nihče več odgovarjal. Jose Mancheno je prvi opazil ta kritičen položaj. Previdno se je splazil na rob soteske, da se prepriča, kaj je z obleganci. Nato je dal svojim tovarišem znak, da je oblegancem zmanjkalo streliva in da je zdaj najugodnejši trenotek za naskok.
—Past ni napačna, senori,— je zaklical oblegancem in divja druhal mu je odgovorila s krohotom.
Toda to, kar se je zgodilo v naslednjem trenotku, je bilo tako presenetljivo in nepričakovano, kakor sprememba dekoracij v bul varni pantomimi. Naenkrat so divjaki grozno zatulili in se razkropili na vse strani. Bežali so tako hitro; da so mnogi pometali proč sekire in muškete.
—Srečno pot, midva se gotovo srečava, razbojnik, — j t zaklical Francis smeje za Man-chenom ter dvignil revolver da mu prestreli glavo.
Pomeril je v bežečega lopo va, potem si je pa premislil ir ni hotel sprožiti.
—Samo tri naboje imam še — se je obrnil k Henryju, -a v teh krajih človek nikoli m more biti prepričan, da mu na boji ne bodo neobhodno po trebni. Nedvomno bomo t naboje še krvavo potrebovali.
—Poglejte! — je vzklikni peon ter pokazal s prstom n svojega očeta in oddaljeni gor ski greben. — Zdaj vem, zaka so divjaki pobegnili. Spozm li so, kako nevarno je iskal svetinje našega plemena.
Stari svečenik je bil ves zž verovan v svoje vozle. Nepr< mično je gledal tja proti goi ■ skemu grebenu, od koder st
•	se širila dva paralelna sve'
-	lobna žarka.
1 —To bo najbrž nekdo, ki s
-	zabava z ogledali, — je dej t Henry.
! —Ne, to so Chiine oči, — ;
•	izjavil >peon. — V svetih vo
; | LOUIS OBLAK
n H	TRGOVINA S POHIŠTVOM	K
- H	Pohištvo in vse potrebščine	3
n m	za dom.	"
> J J	6303 GLASS AVE.	3
« "	HEnderson 2978	r
lih je rečeno to, kar je povedal moj oče: "Tam, kjer so sledovi božjih nog, počakaj, dokler se ne zasvetijo Chiine oči!"
Starec je vstal in zakričal na ves glas:
—Kdor hoče najti zaklad, mora najti oči!
—Že prav, starina! — mu je prigovarjal Henry in pogledal na žepni kompas, da določi smer zagonetnih svetlobnih žarkov.
—Mož ima kompas v glavi. — je omenil čez nekaj časa Henry, misleč s tem starega svečenika, ki je jahal spredaj.
—Dotikati se starih svetinj plemena Maya je veliko bogo-skrunstvo. To je pot v smrt. Mnogi so na ta način že umrli. Smrt je nastopila naenkrat in bila je grozna. Tako je umrl tudi moj stari oče. Tudi on je ljubil žensko iz nižav. In iz ljubezni do nje, radi zlata je prodal skrivnost plemena Maya ter pokazal ljudem iz doline s pomočjo svetih vozlov pot tja, kjer so skriti zakladi. Poginil je in z njim so poginili vsi. Zdaj moj oče ne ljubi žensk iz nižave, ker je star. Preveč jih je ljubil v mladosti — in v tem njego greh. On ve, kako nevarno je kazati pot k zakladom. Mnogi so J že iskali te zaklade. Od tistih, ; ki so jih našli, se ni še nihče ; vrnil iz tega pogorja. Ljudje pripovedujejo, da so našli to skrivališče tudi conquistador j i in pirati Angleža Morgana, pa so vsi pustili tam svoje kosti.
—Ali postaneš po očetovi smrti tudi ti veliki svečenik plemena Maya? — ga je vprašal Francis.
—Ne, senor, — je odkimal peon z glavo. — Jaz sem samo po očetu potomec tega plemena. Vozlov ne znam čitati. Oče me ni naučil,-er se po-mojih žilah ne pretaka čista kri plemena Maya.
—A če bi umrl, recimo, ta hip, ali je še kdo, ki bi znal prečitati vozle?
Ne, senor. Moj oče je zadnji, ki še pozna Starodavni jezik.
Naenkrat sta se pojavila Leoncie in Ricardo. Vsi so o-strmeli. Mule sta pustila tam, kjer so se pasle mule Morga-nove ekspedicije, ter prišla ne-opaženo do kotline. Stala sta tu in gledala v zadregi na svoje prijatelje. Henry in Francis sta se na prvi pogled razveselila Leoncinega prihoda, toda tega veselja fje bilo takoj konec, čim sta pomislila, kakšna nevarnost preti mladenki v teh divjih džunglah. Zato sta energično zahtevala, naj se Leoncie z Ricardom nemudoma vrne.
—Saj me vendar ne morete poslati nazaj, ne da bi mi dali poprej jesti, — je dejala in zlezla v kotlino s čisto žensko zvijačo.
Stari svečenik je slišal ta pogovor. Vstal je in oči so se mu srdito zaiskrile, ko je zagledal Leoncio. V divji jezi jo je začel zmerjati. V stavke, ki jih je naglo izgovarjal v starem jeziku plemena Maya, je vpletal slučajne španske besede.
—Oče pravi da pomeni ženska zlo, — je prevedel peon očetovo zmerjanje. — On pravi, da zanašajo ženske med moške prepir, da nosijo s seboj naglo utrujenost in nenadno smrt. Za ženskami gre vedno nesreča in božja jeza. Njihova pota niso božja pota. Žen-s ekvodijo moške v pogubo. — On pravi, da so ženske večne sovražnice boga in moškejga in da je človeku pot k bogu za-