Za poduk in kratek čas. Novocelje. & Med gradovi na slovenskem Štajeru zavzema v vsakem obzini častno mesto grajšina Novocelje. Krasuo grajsko poslopje je lepe spodnje savinske doline uajlepši kinč. Nje posestniki, pa, če tudi ne slovenske krvi, so bili večjidel udani ali vsaj ne nasprotniki našemu narodu. Sedanji posestnik, za vse dobro vneti, knez Leon Salm, ima velike zaslnge za ustanovljenje banke Slovenije, kterej je predsednik; njegova sina princa Alfred in Juri, sta bila med prvimi udi katol. tiskovnega društva in kar je za našo slovstveno zgodovino jako zanitnivo v novoceljski grajšini je 1. 1848 narodni duhpresinil ter vzbudil prvo slovensko pevkinjo in pisateljico Franciško Hausm a n. — Novocelje ti je pozidano na l«vi strani velike ceste, ako greš iz Celja TLjubljano io sicer l3/4 ure od Celja in '/< wie Pre(i Žalcom. Grajšini nasproti na desni strani tik ceste stoji velik kamnat kiiž, ki se daleč na okrog vidi. Podlaga križu je velik štirioglat marmor do 200 centov težak z nernškim napisom: Kbožji časti postavila grajšinanovoceljska leta 1842. — Na njem stoji kiiž iz črnega marmora z lepo pozlačeno podobo Izveličarjevo. Visok je ta križ 35 5revljev. — Na levi straui ceste pied vbodoni v drerored, ki pelja h grajšini, so odprta iz kamna umetno izsekana vrata, pred kteiimi kamene klopi trudne potnike vabijo k počitku. Skozi ta vrata po 200 sežnjev dolgem drevoredu prideš do velikib grajskib vrat. Tu še le poprej nekoliko z dievoredi zakrito poslopje vidiš v njegovi veličastni lepoti. Grad je štirioglato pOslopje, 120 stopinj dolgo in 40 stopinj široko, postavljeno v lepem novoitaljskem slogu po načrtu cesarskega grada Schonubrunna pri Dunaji. Postavil ga je Anton grof Gaisiuk med leti 1754—1760, blizo razpadlega grada Brumberga. Zato še ljudstvo zdaj Novocelje tako imenuje. Pravljica pripoveduje, da so streho starega celjskega gradu na Novocelje postavili, kar ni res, pač pa so menda kameuja od ondot dobivali. Kakor na straži stojita pred grajskimi vrati na visokih kamenih stebrih Samson in Herkulj, mojsterski podobi preteklega veka. Velika vrata, skozi ktera se le vozi, so slogu primerno krasno izdelana. Nad njimi visi pozlacen gib Gaisrakov. Na vsaki strani pa so manjša vrata, skozi ktera ljudje navaduo bodijo. Velika lopa je vratom pritnerao po štirih karaenih stebrih v 3 dele razdeljena. Ako prideš skozi vrata v grad, vidiš na desno veliko obednico, na levo pa lepo grajsko kapelico. Tlak v kapeli jo iz belega in rnde5ega inarmora Ii5no sestavljen; etene so z zlatim lepotičjem ozaljšane, strop pa je z imenitoimi podobarni na presno zmalan. — Pod zemljo ste dve lepi kleti v kterih je piostoia za 52 štrtinjakov vina. — V prvem nadstropji je mnogo maujših sob, ki 80 se nekdaj rabile za piaarne in za stanovanje uradnikov. V drugem nadstropji zasluži pred vsem omenjena biti velikanska dvorana, ki je 27 5revljev visoka ter sega skozi tretje nadstropje in še pod strebo. Tlak je tudi tukaj z raznobrojnimi kamenimi ploš5icami lično sestavljen, ki so z marmornatim prabom onietane. Obokov strop je malan z umetnimi podobami, n. pr. cesarica Marija Terezija od vilinskib dubov obdana daja grofu Gaisruku njegove pravice, kljače komorske, časti in grb. Skozi stranska vrata prideš iz te dvorane na balkon nad velikimi vrati. Iz tega balkona se ti razgrinja Saroben razgled po celi savinski dolini in po prijaznih bližnjih hvibih. — Na obeh straneh dvoraue še je cela višta sob, napolnjeuih 6 kraljevskini pohištvom. Omenimo samo tako imenovano kitajsko, potem, grofovsko in pomorsko sobo. Slednja se tako imennje, ker so na preprogah po steni namalane luke jadranskega morja. V ,3. nadstropji je tudi množina sob, pa manjšib. Tukaj je tudi giajsko gledišče. Dragocenih stopnjic, ki vse 3 nadstropja vežejo, ne smemo prezreti. Kajti zraven lepo spletčnega železnega omrežja, nabajajo se v ležeči legi na vsakem konci stopnjic \>o 2 kamnati podobi v človeški velikosti. Piedstavljajo paganske vile in rojenice. Tudi te podobe so delo mojsterskih rok. — Na vzhodni strani grajšine, brž ko ne ca torišči starega Bruuiberga, stoji veliko gospodarsko poslopje. Na zahodni strani ima vhod v obokan s kamnatimi stebri podprt konjski blev, v kteiem ima 12 konj prostora. Od severne strani je vhod skozi dvojna vrata v obokan in tudi s stebri podprt blev za 20 krav, iu v drugi teiuu čisto enak blev za 40 volov. Nad hlevi je razun razlicnih shramb, jako lepa žitnica. Opaziti je vredno da je to poslopje okolj in okolj s kamnom podzidano in da so vsi podboji pri vratih in oknib tudi iz kamna. H grajšini se spada dobro vredjena sušilnica za hmelj, drevarnica, ledenica, bram za družino in kozolc. K. Pravi odgovor. V životopisu P. Smeta iz jezuit. reda, slavnega misijonarja v severni Ameriki se bere sledeee. P. Smet jezdi nekega dne do oddaljene po staje, da bi se pri obilnih svojih misijonarskih opravilih ua parobrodu prepeljati dal. Ker je pa konj, kterega jezdi, že star in slaboten bil, mu na daljnem potu opeša in krepne. Misijonai »odveže sedlo, ga na ramo zadene in gre pešice dalej. Ko pa pride s sedlom na rami do zaželjene štacije, ga popotniki čakajoči na parobrod, z glasnirn zasmehom sprejmejo. P. Stnet pa mirno odloživši sedlo v kot se vsede k mizi, da bi pri poIi5i piva otrujene ude okrepcal. Vse zabavljivce prenaša tibo. Naposled se mu bliža krivoversk pridgar, t. j. pridgar takih, ki 80 od prave vere o d p a d 1 i, in priliznjeno vpraša: Oče misijonar, kako pa to, da Vi sedlo nosite? Misijonar odgovori: zato ker je preanji nositelj krepnil. Obo — pravi pridgar, ali ste ruu dali pred smrtjo tudi poslednje olje? — Ne — odgovori 0. Smet. — To bi bila Vasa dolžnost. — Kajti ravno kar pred siurtjo je mrhasti konj odpadnik postal. Pridgar je nos pobesil in —šel.