Številka 185. Trst. v soboto 7. julija 1906. Tečaj XXXI. Ish&ja '7 Trstu :iči ti ttcei n jraiiitifi gd 5. ari, ca toitećeijflfi ob 9. uri ijitraj. (.■fcicif'iie številke se prodajajo po 3 nv6 (6 Etotink) mnogi;! tobakarnab v Tr-tu ia okolici, Ljubljani, Gorici, r ranju. £t. Fetru, Sežani, Nabrežini, iS v. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. C:r,c og-insov se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke ." , cml; .ra trgovinske in obrtne oglaee po 20 stot. ; - . -a.rtmce. zahvale, poslanice, oglaee denarnih zavodov o 50 sto t- Za oglaee v teketu beta do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjna vrt ta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa o 40 stot. — Oglaee sprejema inseratni oddelek uprave Eiinost". — Plačuje ee izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnoga društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t za vse leto 24 K. pol leta 12 K. o nesece 6 K. — Ni naročbe brez dopcslane naročnine be uprava ne ozira Vsi dopiii naj ee pošiljajo na uredništvo liste. Nefrankovtna pisma se ne sprejemajo in rok^pi^i se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ml. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost"'. — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" ▼ Tretu, ulica Giorgio Galatti št. 1H. PoStno-hr&nllnieiil racna št. 841.652. TELEFOI itsv. 1157. Lis! „Amico", mm irreaeiiizeiD in mm — (Z\ršetek včerajšnje notice pod tem naslovom.) Nič nimamo torej proti temu, da so so-trialniki pobožnega „ Amica*1 prevzeli olicijelno obrambo italijanskega irredentizma. Niti na kraj misli nam ne prihaja, da bi jim hoteli kakorsibodi kratiti svobodo v sklepanju političnih — zavezništev. In ugaja nam celo. «!a so gospodje pri tem toii ognjeni in rezo-lutni v obrambi svojega političnega naziranja in svojih političnih somišljenikov iz — ž i d o v s k o -1 i b e r a 1 n e g a in ateističnega tabora! Ničesar, prav ničesar jim ne zamerjamo, razun — - enega. Ne zamerjamo jim, da nastopajo proti nam kakor narodni nasprotniki in si pridržujemo le pravico in svobodo, da branimo tudi mi svojo kožo proti — njim. Eno pa jim zamerjamo. Njim manje, nego kateremu-koli drugemu, ne smemo pa dovoljevati, da se v tem boju proti slovanskemu življu v našem Primorju poslužujejo: insinuvacij, podtikanj, T a 1 z i 1' i k a c i j e in n a j d r z -nejili laži. Ce že hočejo lomiti svoje svećeničko kopje za veliko rikcijo — izključnega italijanstva naših pokrajin, naj le delajo, kar jim veli njihovo italijansko srce, ali to jedno bi smeli zahtevati od njih : da so iu-i tem lojalni, da ne brjejo s pestjo resnici v obraz, tla ne — lažejo !! Čitatelj, prosimo te, vzemi zopet v roko, prvi del tega spisa v včerajšnjem listu, da ti bo vse pred očmi, kar je napisal in trdil pobožni r Auiico"1! Pobožni in vendar lažnjivi „Amicou trdi, da avstrijska vlada r a z n a r o d u j e Italijane! To je nesramna laž. Evo vam dokaza ! Po Cz <>i'n igo vi statistiki — in Czornig je bil gotovo vse prej, nego slovanofil — so še pred kakimi 50 leti Slovenci tvorili 60 odstotkov prebivalstva tržaške občine ! A kako je danes po statistiki tistih Italijanov, katerim so „Amicovei~ najsrditeji zavezniki?! je sicer, da je ta statistika najdrzueja laž, ker tudi danes še lahko trdimo, da Slovenci tvorijo tretjino prebivalstva tržaškega. Ali vendar je velika razlika med sedanjo tretjino in nekdanjimi tiu^o- Kako bi bilo možno, da bi število Slovencev tako grozno padlo v razmerno tako kratkem času, ako bi bil vladni zistem res raznarodoval — Italijane?!! Dalje naj nam razjasni lažnjivi jezik „Amieau, od kodi so prišli vsi tisti ljudje s slovanskimi priimki, ki danes polnijo vrste najradikalnejih Italijanov in tudi irredentistov ?!! Mari so se ti Slovani poita-lijančili zato, ker je vlada raznarodovala — Italijane?!! Dalje pravi „Amico", da je vlada sovražna avtonomiji Italijanov. Nu, ves svet je prepričan, da je statut mesta tržaškega se svojimi določili in i zlasti se svojim volilnim redom pravi anakronizem, pravi nestvor za ! sedanje dobe. In vendar je še danes v veljavi j edino zato, ker se naša vlada ne upa dotak-! niti te magne carte italijanske gospodovalne | stranke !! A če je vlada odtegnila magistratu j nekatere posle, ki ne spadajo v avtonomni delokrog občine, ni storila tega iz nasprotstva do avtonomije Italijanov, ampak zato, ker so jo občinski mogotci prisilili v to s tem, da so v svoje strankarske svrhe zlorabili oblast, dobljeno od vlade. Trditev torej, da je avstrijska vlada raznarodovala Italijane in jim ubijala avtonomijo — je najnesramneja laž pobožnih ,,Amico vcev*4. Resnica pa je (kakor pravi „Amico"'), da je italijanski irredentizem logična posledica postopanju avstrijskih vlad. Toda to postopanje ni nikdar pomenjalo zatiranja Italijanov, ampak nasprotno je bilo: avstrijske vlade so vedno p o v s p e š e v a I e po-italijanče vanje in s tem gnojile tla, iz katerih je rastel irredentizem!!! Efekt postopanja avstrijskih vlad je bil res tak, kakor trdi „Amicou : irredentizem je posledica tega postopanj:u Ali namen avstrijskim vladam ni bil tisti, na kateri kaže „Amicoker avstrijske vlade so hotele italijančiti in ne slova n i t i !! Vlade so vedno držale svojo roko za-ščitnico nad Italijani. Najeklatantneji dokaz za to je današnja razdelitev politične in parlamentarne moči v Primorju. Slovani tvorijo večino. To pri-poznava celo tudi oticijelna statistika. A kako je razdeljena politična in parlamentarična moč v deželi ? V goriškem dež. zboru imajo premoč — Italijani! V dež. zboru istrskem imajo skoro dvetretjinsko večino — Italijani! V dež. zboru tržaškem so absolutni gospodarji — Italijani !! A kako je v parlamentu na Dunaju ? Slovanska večina prebivalstva ima 3, italijanska manjšina pa — 12 zastop-pnikov ! V delegacijah pa s p 1 o h n i zastopana slovanska večina prebivalstva!! Bi-li bilo to možno, ako bi avstrijske vlade res postopale tako proti Italijanom, kakor „Amico u — laže V ! Narobe je res : da niso avstrijske vlade skozi dolgo vrsto let podpirale Italijanov z vsem svojim aparatom, danes bi bila — na tem ni dvoma — razdelitev politične moči v deželi povsem drugačna. V to niti ne bi trebalo, da vlada podpira Slovane. Ne, le na objekjetivno stališče naj bi se bila postavila in dopustila, da pridejo do veljave taktično obstoječe narodnostne moči. PODLISTEK. Spisal Janko Bratina. Da, lilozot' Padež je bil nekaj posebnega. Vsi. ki so ga poznali, so trdili tako; jaz seveda moram le priznati resničnost teh trditev. Študiral je že toliko tečajev, da jih ni i.:-»gel sešteti na prstih obeh rok. Nosil seje čudovito moderno, občeval le z malokaterim in ^e takrat, ko je govoril s kom, je dotič-,:ika znal zaplesti v take duhovitosti, s ka-koršnjimi se ne peča vsakdo. Nazadnje smo -.e že mi bali njegovega razgt-vora, kajti vsakdo ne občuti zabave v velikih duhovitostih. posebno mi srednji ljudje ne. Najbolj značilna na rilozofu Padežu je bila njegova strast do glasbe in sploh vsega, kar spada v to vrsto rizičnih pojavov. Njega .je vse zanimalo : grom. ropot, ljubezensko šepetanje, lajnar na cesti, škripanja voza itd. Vse to mu je baje dajalo razne motive za skladb^. katerih je imel. kakor s > pravili, že cel kup. Vso Pohlinovo slovnico je imel že uglašeno ter jo ponudil ^Glasbtni 3Iatiii*', ki p;; je to ponudbo - z ozirom na velike prireditvene stroške, seveda, in ^icer nerada — • 1 nila. Z zadnjem času je izdeloval velikansko simfonijo na podlagi Pleteršnikovega Italijani se radi sklicujejo na Dalmacijo in na pad italijanskega gospodstva v tej pokrajini. Nu, dejstvo je, da je tudi tam vlada vzdrževala italijansko gospodstvo, dokler je — mogla. Ali slednjič je prišla tudi ona po na-naravnem procesu pod kolesa in je morala odnehati od boja proti taktičnim razmeram, proti naravi! Padec italijanskega gospodstva v Dalmaciji je bil neizogibna posledica naravne evolucije vsled narodnega vzdramljenja ogromne večine prebivalstva v deželi. Vlada jednostavno ni mogla preprečiti vzbujenja in oživljenja narodne zavesti slovanskega prebivalstva v Dalmaciji, in kakor ni mogla tega, ni mogla niti preprečiti nadaljnjega logičnega razvoja in — pada italijanskega prebivalstva. Kar so mogle in dokler so mogle, so avstrijske vlade storile italijanstvu v prilog tudi v Dalmaciji. Enega pa niso mogle: izgnati hrvatskega in srbskega prebivalstva iz Dalmacije in ga nadomestiti z italijanskim elementom. Radi pada italijanskega gospodstva v Dalmaciji naj torej pobožno-lažnjivi „Ami-covci" ne dolže vlade in naj s tem ne opravičujejo svojega irredentizma, ampak naj svoje pritožbe obrnejo proti — božji previdnosti, ki je oni kos kršne, ali divne zemlje oddelila slovanskemu življu ! Taka je resnica. A kar trde svečeniki okolo „A mi ca", so insinuvacij e, podtikanje, gnusna tartiferija in — laž! A ni ga bolj odurnega prizora, nego je tedaj, kadar svečenik vedoma laže! slovarja, toda prehitela ga je smrt in toliko upov je šlo pod hladno rušo. Stanoval je tilozof Padež, kakor vsi veliki umetniki, v predmestju, kjer je imel gori pod streho čudovito opravljeno sobo. V sobi je seveda imel klavir, žalibog — brez strun; zato ga je porabil za — posteljo. Star pia-nino je imel za umivalnik in v trhlem, velikanskem basu je hranil svojo obleko. Po zidu so visele tamburice in škanti, velik vojaški boben je stal sredi sobe kakor miza in dva mala bobniča sta pomenila stole. Ob oknu je visela harmonika in nad posteljo piskava mandolina, ki jo je rabil slavni španski don Kamiro, ko se je ženil pri doni Klari. Najslavnejši instrument našega „Mozarta"' pa je bila velika lajna, ki je slonela ob peči. Na njej je bil napis iz leta 1900. in besedilo, ki je pričalo, da je to lajno klub mestnih laj-narjev poklonil svojemu zaslužnemu mojstru. Zjutraj se je Padež navadno uril na lajni, kajti to je menda eno najtežjih glasbil, kakor mi je pravil Padež sam, ko sem ga včasih obiskal. Proti deseti je prišla na vrsto harmonika, ki jo je mrcvaril in nategoval do poludne. Popoludne smo sedeli skupaj v kavarni in zvečer je 011 — študiral. Dve uri na dan zadostuje za klasično j tilologijo, to je trdil vedno ; seveda, v zad- J njem letu, ko se je bil odločil, da napravi; izpit. Doma v svoji sobi je vse note in kompozicije zložil na kup ob oknu, da ga ni kdo j motil; sicer je bilo tega papirja grozen kup Avstr^ska poslanska zb o: niča. (Brzojavno poročilo). Dunaj H. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o obrtni reformi. Avstrijska delegacija. (Brzojavno poročilo). D u n a j i>. Zbornica je nadaljevala razpravo o okupacijskem kreditu. Finančni minister je pobijal pritožbe in očitanja del. Bian-kini-ja in Klofača, ki sta ostro kritikovala upravo v Bosni in Hercegovini. V specijalni debati je delegacija vsprejela okupacijski kredit. Potem je bil skupni proračun vsprejet tudi v tretjem čitanju. Delegacija se je bavila potem s predlogom Stein, da se na razprave povabijo tudi avstrijski re-sortni ministri. Predlog je bil odklonjen. — Minister vnanjih stvari grof Goluchowski se je v imenu cesarjevim zahvalil delegaciji za požrtvovalno delovanje. Del. Baernreither se je zahvalil predsedniku princu Lobkovicu za spretno vodstvo delegacije, nakar je tudi isti izrekel členom delegacije svojo zahvalo. Potem je sledilo avtentiticiranje zapisnika seje, nakar je bilo 41. delegacijsko zasedanje zaključeno. gradnje v tržaškem pristanišču pred proračunskim odsekom. (Brzojavno poročilo.) Dunaj 6. Odsek je nadaljeval razpravo o gradnjah v trtaškem pristanišču, Govorilo je več govornikov. Prihodnja seja v torek. in Padeževa gospodinja se je vedno oprezno sukala tam okoli, da bi se ta vrag ne zvrnil nanjo. Padež je torej študiral. Skoro celih deset mesecev se je že potil, prebrskal vso rimsko in grško učenost ter napisal velikansko nalogo o grški glasbi, ki jo je on izvajal od Davidove harfe. Profesor Stegno, ki je takrat tudi hotel nekaj vedeti o taki stvareh, je baje skoro padel v omotico, koje zagledal to obširno razpravo. Sedeli smo enkrat tiste dni pred izpitom našega Padeža v kavarni ter govorili, kakor že navadno, o politiki. — Eli, kaj bi tisto, siknil je Padež vmes. Umetnosti nam je treba, kulture ! — Glasba seveda, oglasil se je eden tovarišev. — Da, da, kajti — — — Padež je bil v tiru in bali smo se že, da bo treba zopet poslušati njegovo divno predavanje o glasbi in njeni koristi za slovensko politiko. — He, ti Padež, dejal je doktor Pipež, mari misliš, da rešiš domovino — s harmoniko ? Ne bo nič ! Polagoma smo prišli na Padežev izpit. — A si dovolj pripravljen ? je vprašal nekdo. — Seveda! Klasike poznam vse, prevajat znam; zgodovine ni treba dosti, slovnico imam v mezincu itd. — Kaj pa metrika ? je menil doktor Pipež. Volilna reforma. Iz včeraj došlih nemških listov smo posneli, da se nadaljujejo pogajanja med Slovenci in Nemci radi nemškega mandata — na Kranjskem. Nemci se torej milostno pogajajo v ta namen, da bi dobili še en mandat več — Nemci!! Pogajajo se potem, ko so glede Koroške in Štajerske pogazili najolementar-nejo pravičnost in s koloni udarili Slovence po glavi! Zabeleženo bodi tu v večem spominu, da so tudi krščanski socijalisti nemški pomagali poteptati pravico Slovencev na Koroškem. Iz govora glasovitega srditeža Lemischa doznajemo na dalje, da je ta mož zahteval en mandat za Nemce — čujte ! ! — v Trstu. A kako, na kaki podlagi, s kako motivacijo?! — nas boste vpraševali. O, gospoda niso v zadregi tako hitro in jih ne ženira ena nedoslednost več ali manje. Od raznih strani seje bila namreč že sprožila misel, da bi se ves operat volilne reforme naslonil na poseben narodni kataster, kakor je po dogovoru med Nemci in Cehi uzakonjen sedaj na Morav-skem. Vlada se je pa izrekla odločno proti temu, naglašuje, da so na Moravskem posebne razmere — posebno dejstvo, da živita obe narodnosti silno pomešano med seboj —, ki opravičujejo tak kataster. In Nemci niso prigovarjali temu stališču vlade. Sedaj pa, ko bi hoteli imeti tudi v Trstu en nemški mandat, a ne vedo, kako bi drugače utemeljili to drzno zahtevo, se je posl. Lemisch spomnil narodnega katastra za Trst. Nu, nu, z^kaj ne s t a v 1 j a j o take zahteve tudi za D u n a j ? ! &Tam je 'nekaj druzega, za pravicoljubne Nemce, ker na Dunaju bi utegnili tudi Čehi priti do primernega zastopstva! O, ti Nemci so nepremično zvesti svojim piiu-cipom, kjer le-ti — služijo njihovi koristi ! V nasprotnem slučaju pa sezajo po — drugem principu ! Slednjič doznajemo, da so se sešli nemški in italijanski poslanci na dogovore in da so Italijani predložili Nemcem svoje zahteve glede Istre, Trsta in Trentina. Italijani so prosili Nemce, naj glasujejo za te zahteve, a oni, Italijani, se jim izkažejo hvaležne s tem, da bodo p o v s o d i glasovali z N e m c i! Ste-li čuli, gospod dr. Tresić: tako u m e v a j o 11 a 1 i j a n i s p o r a z u m 1 j e-n j e s Slovani, tako odvračajo Italijani — nemško nevarnost! Previdnost in skepticizem, ki sta ju priporočali tržaški Slovenci nasproti vprašanju spo-razumljenja z Italijani, menda vendar nista bila tako neumestna in — nediplomatična! — Ah, tam sem naravnost doma; tam bom kar briljiral, ob, tam pa tam — — Jaz sem kar zijal, tako mi je imponiral tilozof Padež, kajti bogme ni lahko Študirati pustih stvari in zraven biti virtuoz na lajno! Tez nekaj dni je bil izpit. Profesor Stegno je prišel v fraku in klaku, Padež ravno tako. V ovratnici je imel zapičeno srebrno liro, dar hvaležne gospodinje, ker je upala, da vendar enkrat odide s svojo šaro iz najete sobe, ki mu jo je seveda stante pede odpovedala, ko je izvedela da dela izpit. — No, gospod kandidat, je dejal Stegno ter mu pomolil pod nos čudno dišečo knjigo, polno čudnih grških stvari, kakoršnjih Padež ni videl še nikdar. Prevajanje seveda ni šlo. — Torej poskusimo z metriko. Naloga sicer ni za nič a ker ste napisali tako dosti, naj velja. — Torej kaj veste o metriki starega grškega kora? — O ti hudič ti, si je mislil Padež, da bi vsaj harmoniko imel tu, da bi mu pokazal kako mislim, drugače. Bilo je drugače, Padež je ostal zvest svojemu imenu ter padel na izpitu v 1. 11)0]. po Krist. Drugi dan so ga našli mrtvega poleg harmonike, na katero si je tako dolgo godel, da je omedlel in vzdihnil svojo muzi-kalično dušo. — Zagodel se je, dejal je doktor Pipež v kavarni in njegova je obveljala. Stran TI ►EDINOST« Štev. 185 V soboto, dne 7. julija 1906 Iz Ljubljane smo prejeli pod naslovom „L u o g o d i trafficoin — volilna reforma": Korka je pala in koroški Slovenci zastopništva oropani. Poslanec \Vastian (najbrže prej Boštjan) se je v odseku izrazil, da ni kompaktnih 100.000 koroških Slovencev toliko vrednih kakor 20.000 raztresenih kranjskih Nemcev. Dr. Lemisch (menda nekdaj Le-mež) se je celo rogal, da izgube koroški Slovenci v 20 letih dva mandata, če se jim sedaj tudi dasta. Dr. Adler, socijalni demokratje in vsi pristaši volilne reforme, povejte sedaj, če je res taka splošna in enaka volilna pravica za 20. stoletje? Slovanski klub" državnega zbora naj pa mirno gleda, kako se vrv zadrgne 100.000 Slovencem ! G. dopisnik apostrofira vse pristaše volilne reforme. Toda povedano mu bodi: če je hotel zadeti tudi nas, je mahnil mimo in nas — ni zadel. De., mi smo pristaši volilne reforme in sicer prav odločni pristaši ! Ali s tem ni rečeno, da smo pristaši take volilne reforme, ki je po ukusu Boštjana in Lemeža ! Mi se navdušujemo za zdrav, vzvišen princip. < 'e pa kdo iz tega principa napravlja karikaturo, na tem nismo krivi mi in tudi ne princip, ker ta ostaja vedno dober. drjrska poslanska zbornica. (Brz. poročilo) BUDIMPEŠTA 6. Zbornica je nadaljevala debato o adresnem načrtu. Posl. Viszon-tav je polemiziral proti narodnostim, katerim je očital, da so bile iste v bojih, ki jih je madjarski narod bojeval za svojo ustavo, vedno na strani sovražnikov Ogrske. (Živahna pohvala). V sedanjem času. ko je Avstrija očitno nastopila proti Ogrski, sc ni čuditi, da so v>e stranke na Ogrskem v enem taboru in da podpirajo vlado, obžalovati je le. da so edina izjema le narodnosti. (Pohvala). Posl. Milan Hodza je rekel, da je najbližja prihodnjost namenjena gospodarskim bojem. Na čelu avstrijskega trgovinskega mi-nisterstva stoji državnik, proti katerem moramo združiti vse moči, ako se hočemo vzdržati. Ako se pa z narodnostmi postopa tukaj kakor s sovražniki in ne kakor z brati, tedaj ni možno računati na skupno sodelovanje ž njimi. Državni tajnik Ginter je oporekal trditvam govornikov narodnosti, ki od ene strani vedno naglašajo. da so pripravljeni za sl-upno delovanje, na drugi strani pa tako napadajo in sumničijo, da se mora reči, da ne govore teko ogrski državljani, marveč inozemci. (Živahna pohvala in ploskanje). dnevnem delu priti en dan počitka, po katerem zakonu pa ni potrebno, da je dan počitka identičen z nedeljo. Drobne politične vesti. Ministerska kriza na S p a n - j s k e m. Iz Madrida poročajo, da je minister-. stvo podalo svojo demisijo. Kralj je poveril i sestavo novega ministerstva generalu Lopezu. Dominguezu Pogajanja radi kvote so se razbila! Da se določi razmerje, v katerem imata obe polovici monarhije prispevati za skupne troške — vojsko, diplomacijo, zastopstva v inozeinstvu itd. — volita avstrijska in ogrska delegacija vsaka svoj odbor sedmih členov. Ta dva odbora imata dogovoriti takozvano kvoto. A če ne moreta priti do sporazum-ljenja, prepušča nagodba od leta 1867. k r o li i določitev obojestranskega prispevka. Ob it odbora sedmorice sta se sestala včeraj na taka pogajanja. Brzojavka, došla nam včeraj popoludne. pa sporoča, da so pogajanja ostala brezvspešna. Zopet spade torej na krono naloga, da določi. v katerem razmerju imata obe polovici prispevati za skupne stvari. Mirovina župe-upraviteljev. Zakona o kongrui od leta 1885 in 1898 ne navajata, kaka mirovina pripada umirovljenim župe-upraviteljem. Zakon omenja samo mirovino samostojnega, neodvisnega duhovnega pastirja in pomočnika. Državne oblasti so mej tem umirovljenim župe-upraviteljem nakazovale mirovino pomočnika, in vsi so se molče podvrgavali tem odlokom. Neki župe-upravitclj v Dalmaciji, ki je bil lanskega leta umirovljen, se ni zadovoljil s tako mirovino, ampak je zahteval mirovino neodvisnega pastirja. In res je pred nekoliko časa državno sodišče povoljno rešilo dotični u t o k. Toliko na znanje umirovljenim župe-upraviteljem. Boj proti cerkvi na Francoskem. V Lorientu je občinski svet z 18 proti H glasom sklenil — šestorica se je vzdržala glasovanja - da se imajo iz vse občine, tudi s pokopališča, odstraniti vsi verski znaki. Francoski senat pa je vsprejel zakonski načrt, s katerim se določa, da ima po šest- Domače vesti. Mesto državnopravniškega funkcijo-narja je razpisano na c. kr. okrajnem sodišču v Krku. Prošnje do 1. avgusta državnemu pravd lrištvu v Rovinju. Proti občinskim volitvam v Labinju je uložila hrvatska stranka utok. „Piccolo" trdi, da je ta utok neutemeljen, kar da je potrdil tudi voditelj okrajnega glavarstva v Pazinu, namestništveni svetovalec Sorli, ki je bil navzoč na volitvah. „Naša Sloga*4 pripominja : Radovedni smo zares, da-li je gospod Sorli izjavil to na zapisnik? Razpisana služba. Izpraznjeno je mesto pisarniškega ravnatelja v VIII. čiuovnem razredu pri c kr. višem sodišču za Primorsko v Trstu. Slovenskim starišem. Prejeli smo : Xe bo odveč, ako zopet spregovorimo resno besedo do slovenskih starišev. Slovanska plemena so izgubila, do danes milijone svoje krvi in to vse po krivdi slovanskih starišev. V Trstu, da ne gremo bolj daleč, je vsaj 30 odstotkov takih Lahov, ki so bili rojeni iz slovenskih starišev. Ti, takozvani odpadniki tvorijo najzagrizenejši del naših nasprotnikov. Kakor so bili nekdaj janičarji hujši od pravih Turkov, tako so danes „slovenski Italijani"4 mnogo bolj zadriženi proti slovenski narodnosti, nego pa pragokrvni Italijani. Da se to poitalijančevanje vsaj po možnosti zabrani, je naša dolžnost, da se večkrat obračamo do slovenskih očetov in mater z opominom, naj vsi in povsodi najprej uče svoje otroke materinega jezika in naj ne trpe, da se v slovenskih družinah pačijo v tujih jezikih. To je neizogibna dolžnost vsem Slovencem in Slovenkam. In ko dosežemo to — neha naš narod biti sluga tujih narodnosti! Kakor je vsem slovenskim starišem v dolžnost, da uče svoj zarod svojega slovenskega jezika in da že malim otročičem vcepljajo v srca ljubezen do svojega naroda in domovine, tako je v dolčnoat t u Ji vsem onim ki nimajo svojih otrok, da poučujejo in grajajo tako slovenske stariše, katerih otroci — nočejo (!! !) govoriti slovenski! Oh, kako smešen je slovenski mož, ko se izgovarja, češ : „Jaz sem po ves dan na delu in je le žena kriva, da moji otroci ne znajo (ali celo nočejo) govoriti slovenski" ! Tak mož — nima vseh možkih lastnosti, ker, ako naj je mož res vreden imena „mož — bo imel nasproti svoji ženi vsaj toliko autoritete, da jej dopove, prej z lepo, in ako bi to ne pomoglo da nastopi z vso odločnostjo in zahteva, da soproga občuj le v slovenskem jeziku s svojimi otročiči! Ako imamo med sabo družin, v katerih so pod uplivom svojih soprogov celo neslovenske matere naučile svoje otroke slovenskega je-in so ti otroci celo na čast našemu narodu, smemo zahtevati s tem večo pravico, da nam slovenski stariši vzgajajo slovenske otroke in ne odpadnike ! V zadnjih 20 letih sc je v Trstu v tem pogledu obrnilo mnogo na bolje, toda imamo še cele roje sinov in hčera slov. starišev, ki „nočejo" govoriti slovenski! To moramo žigosati — to moramo iztrebiti. Dajmo se vsi na delo ! Prepričujmo in učimo vse take nezavedneže in temu našemu trudu ne izostane sad. Tudi na našo mladino apeliramo. Izlasti oni nje del, ki so rojeni v Trstu, meni. da mu je v nekako dolžnost, da se pači v neslovenskem jeziku ! Vpisujejo se sicer v slovenska društva in tudi sodelujejo v njih, ali, čim so stopili na ulico, že se začenjajo sramovati svojega lepega materinega jezika. To je povedano na sploh, na levo in na desno, ker ta greh je obči in obča naj bo obsodba takim — tudi-Siovencem in Slovenkam ! Kedor ne spoštuje se sam — podlaga je tujčevi peti, pravi naš pesnik. In tako — je ! Slovenski oče. V pomoč bednim občinarjem v Dekanih. Peslanec Spinčić in tovariši so stavili v zbornici poslancev nastopni nujni predlog : Dne 2. junija t. 1. popoludne uničila je ledena od vztoka došla huda ura, pomešana s točo, preko polovice zemeljskih pridelkov v krajni občini Dekani v političnem okraj u Ko- per. Trsje je popolnoma uničeno ter je pri-jJesenice-Trst ter Beljak-Rožn^ delek na vinu jako dvomljiv za več let. j d o 1 i n a. Sadje je uničeno skoro popolnoma. Črešnje j Cena letnih listkov se uredi s 1. prosin- je pometal vihar in toča po tleh. oziroma ceni 1907. povodom pomnožka prog. tako oškodovala, da niso bile več za kupčijo.: Javen shod v Marezigah. V Marezi- 0 čemer treba omeniti, da so tamkaj zgodnje ! gah (politični okraj Koper) se bo vršil dne črešnje za kmete jeden glavnih dohodkov. j 15. t. m. javen shod. Na shodu bosta govo-Istotako so bike oškodovane tudi kasne j rila deželna poslanca profesor M a n d i ć in črešnje. jabolka, črešplje, aprikoza. mandeljni, K o m p a r e. posobno pa hruške in breskve. Vse te vrsti; Tridesetletnico nadzornikovanja ob-sadja so obetale obilnega sadu, kar je sedaj j taja letos okrajni šolski nadzornik v Postojni, popolnoma izključeno ker je preko polovice, S- Iv^Tuma. 1 t - i * I Zakonov je bilo v prvem polletni 1906 uničeno. Nu, niso oškodovane močno samo i trte in sadno drevje marveč so tudi nizki; sklenjenih v tržaški občini 783. v tej dobi ,. .. ... . .. vi -i j r.. i leta 1905 le 857. — Rodilo se je v prvem poljski pridelki trpeli veliko škodo na primer, ■ • * 1 , - li *. -i- polletni tega leta 3'2>8 otrok, umrlo ^e pa zgodnji grah, hžol, krompir, kakor tudi sa-lA J _ ___ 1 lata in ostala zelenjava. ! 2636 oseb. Rodilo se je torei 62i' oseb več Vil UUllUUJKi. U:IIV.L-IUI > ^ avc, i""-^-" o ~ i , . . ...... , . . ' . , -11+ TW1-; Ogledovanjem stanovanja je bil položil na lahko umeti obupnost oiuli kmetov. Davki; ° , ....... , . . , „. i. i • .. i ^ i neko okno škatlo, ki jo je imel pri seb: in rastejo vedno, zivljenski pogoji so vedno .. , . . . , . - Iv kateri je imel raznih dragocenosti, v skupni dražji, in tako se ne moremo čuditi, da je \ j ■J ° .. . , . • • - * -i i • vrednosti 230 kron. Ogledavši si stanovanie, tej občim izseljevanje v Ameriko postalo epi- . . . . , . „ , J . . je šel na kolodvor južne zelezruce. odkoder demičnim. Skupna škoda, ki sta jo provzročila vihar in toča v tej občini dne 2. junija t. I., more se računati na približnih 100.U00 K. Ta škoda odpada v nejednakih delih na različne davčne občine, a naj veča je v Crnem-kalu, sv. Antonu, Rož aru in Dekanih — po priliki 7000 hektarjev prostora. To stanje sili podpisane v predlog : Visoka zbornica naj izvoli skleniti: C. k. vlada se poživlja, da podeli iz državnih sredstev hitro in dovoljno podporo krajni občini Dekani, pol. okraj Koper v Istri, ki je bila dne 2. junija silno poškodovana po toči. V formalnem pogledu predlagajo podpisani naj se ta predlog razpravlja z vsemi tistimi prikrajšavami, ki jih dopušča pravilnik. Cvetje z gredic — kulture. V nedeljo dne 24. junija po noči so italijanski nazovi-kulturonosci v Sanvinčenti pobili vsa okna na hibi. ki jo je nedavno kupila „Posojilnica" iz sosednjih Štokovcev. To junaštvo so storili santvičentski italijanski divjaki po noči, ko ni bilo nikogar v hiši. No, ti junaki so že vredni svojih italijanskih bratov, ki so tam doli v Afriki tako junaški na pol divjim Abesincem kazali svoje — pete. Izgledi rodoljubja. Abiturijentje tukajšnjega komunalnega gimnazija so nabrali za „Lego Nazionale" 2500 kron. — Kar priznajmo odrito : te je izgled rodoljubja, kakor-šnjega bi zastonj iskali med dobršnjim delom naše učeče se mladine. Ko snio čitali o tem činu rodoljubja med italijansko mladino, a smo se ob enem spominjali, kako se je del naše slovenske mladine začel postavljati na stališče blaži ranosti. s katerega se nekako zaničljivo, od gori doli in preko rame, ozira na tiste Slovence, ki so še tako — kako bi rekli ? — nemoderni in nazadnjaški, da se še pehajo in razvnemajo radi takega anakronizma, kakor je nacijonalizem--— ko smo videli to razliko mej italijanskim navdušenjem in slovenskim indiferentizmom postalo nam je tesno pri srcu in — sramovali smo se. Koliko vzvišeneji se nam morajo videti oni izseljenci, ki morajo s trebuhom za kruhom v daljni svet preko širnega oceana iskat si — domovine. Da, veče število izseljencev, Hrvatov, Bolgarov in Črnogorcev, ki odhajajo v Ameriko s parnikom Avstro-Ame-rikane, je zložilo te dni razmerno veliko svoto na korist družbe sv. Cirila in Metc-todija. Sirote ! Stara domovina ni imela kruha zanje in pognala jih je v svet. A pred je imel oditi z vlakom na Opčine. A še le na kolodvoru se je spomnil, da je pozabil škatijo z dragocenostmi v ogledanem stanovanju. Vrnil se je takoj tja in hišnemu vratarju, Ljudevitu Antončiču povedal, da je v stanovanju na oknu pozabil ono škatijo. Vratar mu je zopet odprl stanovanje, a škatije ni bilo več na oknu. na kar mu je vratar povedal, da so bile za njim prišle ogledovat stanovanje še druge tri osebe, in sicer prej en moški, a potem dve ženski. Mešetar M I-hael R. je prijavil stvar policiji. Preskrben brat. 21-letni Marij A., stanujoči v ulici Castaldi je našel svojo sestro v pogovoru s 30-Ietnim črkostavc ni Orestom ('., ki stanuje v ulici della Scorze-ria. Ker je pa Marij jako skrben brat in ne dopusti, da bi njegova sestra Ij ubi m kovala s komursibodi in brez dovoljenja roditeljev, je pristopil k sestri, jej dal zaušnico in jo zapodil domov. Orest C. pa. ki ni mogel mirno prenesti tega Marijevega postopanja, je vzel iz žepa revolver in Mariju z istim grozil. Marij je stvar pozneje prijavil policiji. Samomor ? Poročajo nam. da so di.e 28. m. m. našli v nekem gozdiču blizu Reke mrtvo truplo nekega približno 30-letnega človeka. Imel je srce prestreljeno s krogli o i/: revolverja. Sodi se. da se je umoril sam. I>o sedaj se še ni izvedelo, kdo da je bil. Obleko je imel modre barve. V enemu njegovih ž -pov so našli le 5 stotink. Čevlji so našli svojega lastnika. Pred nekoliko dnevi smo poročali, da so policijski organi pri sv. Jakobu aretovali 1 Vzletnega. čevljarja Ivana S., ker je imel seboj 3 pare čevljev, o katerih ni hotel povedati, kje da jih je dobil. Xo. zvedelo se je, da je bil ptiček one čevlje ukral čevljarju Henriku Kompara, ki je vratar hiše ^t. v ulici della Madonnina. Aretovani Ivan S. je bil namreč z vetrihom odprl delavnico, ki se nahaja v veži hiše. in odnesel čevlje. Sicer so našli — ko so ga aretovali — pri njem tudi vetrih. Radi žvižganja. Predsinočnjim, pozno, je šel 41-letni težak Arliangelj F. po ulici di Riborgo in je pri tem na vso moč žvižgal. Neki redar ga je opozoril, naj bo tiho. Ar-hangelj mu je pa odgovoril, naj njega pusti, da žvižga kolikor in kakor hoče, in naj gre raje lovit tatove. Redar ga je pa vsled tega odgovora aretiral in ga odvedel na ponočni policijski urad, kjer je bil Arliangelj vzet na zapisnik in potem izpuščen na svobodo. Policijski uradnik si je namreč mislil : ..Res. da Arliangelj rad oponaša ptiče se žvižganjem, a odhodom v novi svet, na iskanje nove domo- vendar ni Še tak ptič. da bi ga bilo vredno vine, so se spomnili svojega rodu, ki ostaje j đjati v kletko !" v tej stari domovini. Ni-li to uprav ganljiv; Kopal se je predsinočnjim ob 7. uri in izgled rodoljubja... Iz trdih in s solzami na-j pol v morju ob pomolu sv. Karola in to močenih tal — bede in revščine klije dehteči j vpričo mnogih ljudij 11-letni Henrik C.. sU-cvet ljubavi do svoje krvi. j nuj oči v ulici della Cassa di Rispamiio. Ker Oni slovenski blazirane i pa naj se lesra-jje pa prepovedano kopati se tam, ga je redar mujejo ! j aretoval in ga odvedel na stražnico v ulici Veljavnost Časovnih listkov (vozov-^aei Rettori. Od tam so ga potem odvedli k nic) na progah c. kr. državnih železnic, i roditeljem. ki se otvorijo leta 1906. Vsled odredbe c. \ Brez strehe. Predsinočnjim so policij-kr. železniškega ministerstva se je možno po- j ski organi našli v raznih krajih vsega skuj.sj služevati časovnih listkov avstrijskih državnih j 2r» moških, ki so spali pod milim nebom. Mej železnic — v kolikor isti veljajo za okrožje i temi je bilo 19 znanih ?.uzmovičev", in te je ravnateljstev drž. žel. v Trstu in Beljaku —j policija pridržala v zaporu, v tekočem letu brez doplačila tudi Nemški potepuh. Predsinočnjim ob f). na novo o t v o r j e n i h progah C e- ■ uri in pol je neki redar aretoval radi pot«-lovec-Bistrica v Rožni dolini- puštva 25-letnega Henrika E., doma iz V Foboto. dne 7. julija 1006- »EDINOST c štev. 185 Stran III Brate Sokole Gradca. Ko ga je redar aretoval. se je pote- ; Jan Ev. Ročinj 2 Iv. Skočir Jos. Devinj 2 puh vedel proti njemu skrajno arogantno ter, K. Novak Jernej 2 K. Vrabic Anton 4 K si ni pustil pogledati v obraz. Redar ga je j in gospa Štrukelj Ana Trebče 2 K. Iskrena odvedel na ponočni policijski urad v ulici j hvala! Tigor. kjer ga je uradnik vzel in ga potem stavil pod ključ. j ja Neznani so Marinu Vladinoviću, ki je j doma iz Spljeta a stanuje v ulici degli Ar-! ^ meni št. 7, iz spalnice ukrali iz žepa jopiča 210 kron denarja. V drugem žepu istega jopiča je Vladinović imel še 190 kron denarja, katerega pa tatovi niso našli. Nesreča v premogokopu. v pravem pomenu besede — skozi okno. Kostjev se je ob padcu ubil. ona si je pa zlomila nogi. Zakon je bil ločen. Ko je kne-ginja ozdravila, je dobila nalog, da v 24 urah zapusti Rusijo. Odšla je v Pariz, kjer je padala vse niže in niže, a sedaj prodaja zopet cvetje na trgu v Vichv, kakor v svoji mladosti. prosimo, da se sedaj redno udeležujejo vaj v telovadnici zaradi izleta v Nabrežino. Bratje, ki ne telovadijo, a nastopijo v kroju so pro- j šeni, da pridejo dne 13. t. m T „ - ; ob 9. uri k redovnim vajam. Na zdar ! o m Iz Zagorja i J _____ poročajo: Včeraj* ob petih zjutraj je zasulo v I tukajšnjem premogokopu rudarja Martinčiča j in Balsa. Prvega so še živega izvlekli iz rova, j Balsa so pa našli in izvlekli iz rova ob polu dveh popoludne mrtvega. J E8 Brzojavne vesti. i Pritožba občine tržaške v stvari od-vzetja prenešenega delokroga pred upravnim sodiščem. DUNAJ 6. Ker se je državno sodišče izreklo inkompetentnim, da razsodi o pritožbi : mestne občine tržaške proti ministerstvu no-■ tranjih stvari in ministerstvu za uk in bogo-; častje radi odvzetja agend prenešenega delo- Kakor smo že javili, podpisala se je v ! kf0?* in nadzorstva okrajnih šol, se je mestna , . , .. , . T, , občina tržaška pritožila pri upravnem sodišču, sredo pogodba mej avstrijskim Llovdom, za-, ^ je dfmes raz{,mvljai0 0 teJn pod predsed- stopanmi po predsedniku Becher-ju m stvom senatnega predsednika dr.a Jacolnja. ravnatelju Fra nkfurter -ju, mej zastop- Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo kakor niki obstoječih dalmatinskih parobrodarskih : neutemelieno. češ, da je v ustavnih zakonih Gospodarstvo. Dalmatinsko parobrodarsko društvo. Ko'odar in tj-t m a D.ines : Vilibal j, škof; Vukotin ; Nego in. — Jutri: Kilijuu. 5kof; Dori slav; Milolika. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popo- .ZL^lil "" ^reR>e društev in mej dalmatinsko bančno grupo na itudi ^ Trst predvidjena možnost odvzetja .Jadranska banka v Tujci v hotelu „BALKAN". Na novo so došli : ?orschak. trgovec. REISAH ; Jar.ota. zaaeb., NOVO MESTO; Pav'.etič, zaaeb., GORICA: Kuleia, trgovec. GORICA. — Nadalje so dosli ssledeči c. k častniki: iz GORICE : Trofa. Pokornv, Ka':owit2, Gille, Perko, \Valzeherez, Endte, Zcdlicka in Reaelt — Z AJA: Osbotb. Guteaberg, Koraig. Muller, Kosmati, .Tankovič, HirtI in Vzari. — Iz GRADCA : Voinos, Habaher in Incze. za častnike, uradnike, penzijoniste in privatnike, ki se zamorejo amortizirati tudi v 18 letih s poroštvom ali brez poroštva. — Hipoteke na prvem me3tu. J^ Agencija, Via Nuova 11, II. n. od 10.—1. in od 4.—7 ure. čelu jej r., a u r a ii s> k a o a I. K a v x i s t u . ^^ omejitvi ter izdaja vlada take 0tlrcdbe gle. julija t. 1. v dvorani g. D. Starca na Prošeku dramatično predstavo s sodelovanjem domače godbe. Čitalnica pri sv. Jakobu priredi po daljšem presledku jutri veliko vrtno veselico na vrtu ,.Konsumnega društva" pri sv. Jakobu. Sodeč po pripravah bo ista nudila v vsakem pogledu obilega užitka. Vrt bo krasno odičen z raznimi grbi in trobojnicami in na večer /. balončki čarobno razsvetljen. Vspored ie obširen in zanimiv. Tudi za skokonogo mladino je preskrbljeno s tem, da zaključi veselico — ples. Na svidenje toraj jutri pri sv. Jakobu. ?.IIirski Sokol** v II. Bistrici priredi sporazumno z drugimi tamkajšnjimi društvi j in rodoljubi dne 22. julija 1«m»G. v Ilirski j Bistrici na prostranem vrtu hitela ..Ilirija" velik«« ljudsko veselico. Zagotovljena je mnogoštevilna vdeležba bratskih hrvatskih društev Reke. Opatije, Volovske. Sušaka, Trsata. Miliotičev. Bakra i. dr. Vsled tega se bo- na tej veselic i manifestirala bratska vzajemnost z brati Hrvati. Kar najbolje bo tudi preskrbljeno za zabavo. Na vporedu veselice je javna telovadba, petje godba ples, umetalni ogenj idr. Veselica se bo vršila ob v a k e m v r e-m e n u. 4 i>ti dobiček veselice je namenjen za nabavo prepotrebnega telovadnega orodja. javni ples bo jutri, v nedeljo ti. t. m. na vrtu gostilne rObrtnega in konsumnega društva" pri sv. Ivanu (poleg cerkve) na novem velikem podu. Začetek ob 4. uri in pol popoludne, a zvršetek ob 11. uri zvečer. Ob T. uri bo tombola se štirimi dobitki. Zvečer bengalična razsvetljava in umetalni ognji. Srečka za tombolo stane, vštevši vstopnino, 20 stotink. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : Pjevačko i glasbeno društvo rMirna" v Zdrenju (pol. okraj Poreč). je prevzela odnosno zajamčila gori omenjena! bančna grupa. i - . ........ „ t , .. . . ... tom zaprla meio proti uvažanju živine iz or- Nova družba bo opravljala torej službo . ^ Isitočasno je stopila v moč avt0nomna ^«i«.4j„.in-m i^i™- carinska tarifa za ostali promet blaga iz Sr- bije. Amerikansko odposlanstvo v Carigradu povzdignjeno v poslaništvo. CARIGRAD 6. Amerikanski diplomatični zastopnik je predvčerajšnjem obvestil turško vlado, da je tukajšnje odposlanstvo povzdignjeno v poslaništvo. Novo špansko ministerstvo. MADRID 6. Kralj je odobril novo mi-nistersko listo, po kateri prevzame Lopez Do-minguez predsedstvo in vojno, Gullon pa vna-nje stvari. y Generalni major Mackel. j Trst—Metković direktno. Proge za promet blaga bodo nastopne: Trst—Pula, Rab—Za-j dar in iz Metkovića izmenoma v Grttž, Bari in Kotor, nadalje v Gruž ali Obotti. Iz Zadra se bo vršil promet z nastopnimi kraji : Rab, Pakostan, Skradin, Šibenik, iz tega mesta v Rogonjico in Floželo. Slednjič se uredi promet z Metkovićem, Makarsko. Dervenikom, Visom. Iz Metkovića bo redna zveza v Ston, iz Spleta v Lastovo in Benetke ter bo prejela od vlade za dobo 20 let letno subvencijo od 1.590.000 K za odpravljanje poštne službe. Sedež družbe bo v Dubrovniku a koiuercijelno vodstvo v Trstu. Poslovni jezik bo hrvatski. Kakor smo doznali je bila včeraj definitivno podpisana pogodba tudi mej Llovdom in dalmatinskimi parobrodarji na eni strani in mej vlado na drugi strani. Sedaj manjka samo še sankcija parlamenta glede subvencije za poštno službo. Kakor čujemo predloži 1 vlada pogodbo državnemu zboru meseca sep-j tembra. Dr. Zdravnik D. KARAMAN speeijaliat za notranjo medicino in bo-leznij na dihalnih organih (grlu in nos J) Ordinira 7:1 se«lai v hi-i St. 11 v ulici tlel-r Ac^ucdotto, o l 11'3 ure predp. . A* mnogih krajih južne Francoske so bile silne nevihte, ki so provzročile Zaloga I?.- in Inozes^m vin w in razprodaja na debelo ir: Orodno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via de!l'Acque Stv. 6. '3-Jjrsfl I2f3 CJiritll). Velik izbor frai-.coakega šampanjca, per.ci-i'i dsrertn h itelijacaklU in avstro-ogralr'a ""iu B'r.les'.is, Bu: cucrler renskih vin, Mosella ia Ch.anti. —- Uun:, Icr.jik, rszna žganja tar posebni pristni tropisovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki 1, vrste, do^li ir dotičnih krajev. Vs.ika naroodu-:i dO KORCa občinskega zastopa v njegovi kleti. Bati seje, da je ne vreme provzročilo mnogo nezgod tudi na morju. V neki vasi departementa Creuse je strela ubila štiri otroke, ki so pred nevihto iskali zavetja pod nekim drevesom, šest otrok je bilo pa tako omamljenih, da se je bati za njihovo življenje. Rusija. Trepov v nemilosti. PETROGRAD 6. Po mestu je razširjen glas, da je Trepov padel pri carju v nemilost in da v kratkem odstopi. Zc nekoliko dni ne sme več v carske sobane, kamor je prej ob vsakem času svoboden vstop, pri dvorni stranki je izgubil Trepov upliv. imel Tudi vsak Borzna poročila dne 6. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, arjrležko Ure K —.— do —.—, London kratek termin K 240.40—240.05" s Francija K 95.57»/,--95.75 Italija K 95.60—95.80, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.40---117 60, nem-ki bankovci K —.—• kronska renta K 95.15 -9'-.45, itsliianskA renta K —.—" —.—, kreditno akei;a K {Su-J.— — G68.— držame železnice K 671^5-4*73 25 — Lombardi 5 170.50—172 50 Lloyčove akciio K 740 — 750-Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496.— do 4P3.—. Bodenkredit 1830 K 302. - 310.—. Bo-deekredit 1SS9 K 302.— 310.—. Tur5ke K 150.50 do 1: 2.50 Srbske —.— do — Dunajska borza ob 2. pod. Darovi. Za moško podružnico sv. Cirila in Metodija so darovali velečislani gg.: Mankoč van lit Iv. JJogdanović Ante 10 K. Jarec koliko urall je padlo toliko dežja, da SO na- j avstrijska eduetna renta K 99 51—99.80, ogrska stale velike poplave, kakoršnjih ne pamtijo v Londonu že desetletja. * Kobilice na Ogrskem. V okolici De-brečina na Ogrskem so se pojavile kobilice, ki pretr- opustošiti polja in travnike. * Nova bosanska železnica. V sredo je bila otvor jena prometu nova vztočna železnica 8 araj e vo-U v ac- Vi šegrad. - Roman prodajalke cvetlic. Pred j Državni dolg v papirju vila Therapija v Vichy (na francoskem) pro-; daja neka starka vsak dan cvetlice. O njej j pripovedujejo listi žalosten roman. Nekdaj je bila ta sedanja prodajalka krasna in bogata . kneginja. Oče jej je bil siromašen tkalec s sedmimi hčerami. Ona in mlajša sestra sta vsak dan v Vicliv prodajali cvetlice. Tamkaj i o ie spoznal knez Slavanirov, carjev adju- tant. Zaljubil se je vanjo in jo poročil. Na marE ruskem dvoru so krasno mlado kneginjo obo- 2o franro? že vali. Toda to ni trajalo dolgo. Nekega dne ftaL lir jo je našel mož v naročju svojega načaka Cc?sr*ki cekini častnika Kostjeva. Vr^el je oba zaljubljenca srebru Arstiij^ka renta v z;aiu n »v kronah 40/° Avstr. investicijska renta 'i^,,0,'. Ogrska renta v liatn 4J „ w n kronan 4', ot " ^ " I Akcije nacijonalue banka Kreditne akcije London, 10 Latr. vet raj 100.35 100.40 117.9J 99.70 89.70 113.60 95.25 85.10 danes 100.30 100.35 117.9 J 99.70 59.70 113 25 95.25 85 10 1695.— 1692.— 663 25 608.— 24035 240.37 Vs 117.42 V, 117.45 23.47 23.47 19.13 19.13 95.65 95.60 11 31 11 31 store v hiši gosp. avgusta t. 1. Inventarni zapisnik je r.a vpogled pri tukajšnjem c. kr. okraju-m sodišču odd. I., natanjčnejša poja-nila pa dnje podpisani. V IDRIJI, dne 3. julija 19CMJ. Alojzij Pegan ces. kr. notar kot upravitelj konkurzne masi. Dne 14. julija se prične tečaj nemškega jezika. Poduk bo 3-krat na t< dei. Za dečke od Š.—0. Za deklice od 10.—11. predp. Cena 4 gld. na mesec. Stari-i. kateri žele. da se otroci uče nemščino, naj se priglasijo v nedeljo, dno ti. julija od 0.—12. predpoludne. — Naslov pove ..Inseratni oddelek Edinosti". (Št. 726) Najboljša rekiama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike 3ploh, so „MALI OGLASI4* v „Edinosti" - IOII C I i 'J »; O M O 1 ' O ' I C • : »J O < I o " 'j ' o-—------ Tovarna pohištva i^^Urs^^ v c^^ v i g nlt^M ulica Tesa 52. H tnJi ieU tudi po buia ovrc^'coct? (Dalje na četrti strani) Ftr. n IV. »EDINOST« št. 185. V soboto, dne 7. julija 1900 žka in londonska bo -ra r a ^klep.) — Fra'cozka renia iS.S". Kc£Jasdcft 1&10, ;:auski ealeikur 85.72, afcci-e ctvmsn^ t: nke oa-l* - Mccjice na Lom!or I J t 1 z i (""kT-?p) Avatrnske državne žtlezaicf —.— Li:::-:-£rde 17-v— unificirala turš-v* rensatfO.42 ^•.lijLK zlata r'iaa 9<*.35, ogrska 4 zltta renta •!.»;:», LaLderfcr.uk —, turške eretk.. 10.25, pa-rjr-a banks if>3:i, italijanske meridijonalu.' akcije f krije Rio T.nio 1'» "»4 Trdna L' n I o rt : <>>k}ep) Konsolidiran dolg S7 -*Jia, srebro 29.1& Lonibr.rdi T.—, španska renta ?'4.T „ ua-! rsku rtnta i- i.— tržni iiskonl 3—, mei:jice nu Dunaju —.---. Mlačna. Ti ž na poročila o. julija. B u ' i nj p e t h i" i niča za okt. fr 15.18 do K r iž za i.kr K 12 02 do 12-94, oves ra okt. ci iv l-'. i-l do 13 t >, koruza za julij 12-21 do K. 12.20 FJcui u: j onud'-d in povpraScvar;«* srednje, ler.dencj, min.a. t: :)}.000 met stot., nespre- menjeno, dru^ii žita nespremenjeno. Vreme : dež II a t r e. (Sklep) Kata Samoa good average tek- «.', u.e-ec 44.75, za sept. 45.25. Mirno. N e w - V « r k. (i »tvorjeuje ) Kava Rio za bodoče dobav -. S:«!t >, nespremenjeno, do 5 »t it. nižje, t'rodaja: — vreč. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za julij 10 U*?, a avgust 1705, za september 17.15, za oktober 17- O. za november 17 30, za dee. 17.3 — M rno. — Vreme : oblačeo. H a m b u r g. (Sklep pop.) Ka a Santm goo 1 average za »ep err.ber 3 I JZlasli 'uc ziogorice iti obreze za krtice, kilni pasorf, trebušne preveze iii opusnice, vnta (dr. Bruno) obrez, bla&o. Predmeti za strežbo bolnikov. Cene, da se ni bati tekmovanja. nahnjajočo se v ulici Torre bi^nca št. 4 o in gostilne al. Komagna št. 4 in nI. Giulia št. 7 i v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste gvarntk trgovec z vinom. DR0SER1JA jOSiO ZlžfOnoi.Ca;.sm8 • • s « f__ W • • • • Izbor dregr , barv, čopićev, poko?tl varfuuiov, fin. tzlIle. — Zaloga mlnsralne voda, coika za pariteto, na mrzlo pripravljenega l Irapa tamarindo, malinovf a itd. itd. — Kdor išče službo ali kakoršno-koli zaposlen j?; kdor 15ee uradnike al? službeno osob?" ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev; kdor ima za prodati lii^e, polja, dvorce; k".or želi posojila, vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljena predmete itd. itd. caj »e posluži KALIH OGLASOV v „E d i 11 o s t i4-, ki so najceneji. največ čitani in najbolj pripravui v dosego namena. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga šš Vipnrt j m^rh pnan m ^t ^jfiiOtnA ijjub&rift luM: * i - j ti i j vpisana zadruga z cmo;s?lm jv»s v:> n v Gorici Gosposka ulica hšfc» 7.. i!, na:. t \. v laac^i hi^L —->t Načelstvo in nadzorstvo je skk > v skupni seji dne 28. nov. 1902. ta1.o : Hranilne vloge se obrestujejo po 4 , Stalne vloge od 10.000 kron dalje z • -vedjo 1 leta po dogovoru. Renti liv^': plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po 7,°/a na varščino ali zastavo in na menic - > 6'.. Glavni deleži koncem leta 5'/^—- Stanje 31. dec. 1001 (v kron. h): ("1. uov 1781 z deleži K = 1I3.HSJ. — H r a 11 i i n c vloge 1,554.080-13. — 1' o s o j i 1 a l.'.T -.si >,:.), Vrednost hiš 110.<»7-~».— (v resnici vr dno več). — Rezervni zalog 75.10mi. Hranilne vJog^ se Sjiriijemajo oi vn: fjir. Telefi.n št« v. 7!>. m stoje izvršenega --dela izkušenega krojača. ISB h S^gr Najfinejšo namizao in jedilno clje se vdobi pri = narodni zalogi olja frg- Barriera štev. I ivan Mnionig, i^ik .n Podpirajte družbo sv. Cirila m Mstodija! P. T. Naznanja se častitim odjemalcem in P. T. občinstvu. «la zaloga obleke ulica Arcata štev. i odpre ovo tržaško krojaonioo (Nuova Sartoria Triestina) za izvršitev naročene obleke po meri v ulici Torrente št. 40, I. nadstropje, pod ravnateljstvom občeznanega krojaškega mojstra gos. O. 31ARCOL1NI. — Toliko l zaloga, kakor tudi krojačnica bodo preskrbljene v veliki meri z domačimi in inozemskimi izdelki. — Zaloga ima pripravljenih na izbero veliko število oblek, toliko za možke, kolikor za otroke, JČŠT po najnižjih in konkurenčnih cenah. VIKTOR PISKUB. MET* Brez konkurenčno cene. "M FILIP IVAHIŠEVIĆ zalega dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Torre bianc& 11 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AlPAdria' ulita Nuova št. 11 in „Ai frateil dalniati., ullea Z:tdecche fit. S. v katerih toči svoja vina I. vrste. m - nranuiuca---- registrovsns zadruga z emojanlm poroštvom. Piazza C&terma iter. *t 1. a. — TR S T — V Janini hiši. Telefon it. 9ja. 8®" Vhod po g-lavnlh stopnicah. Hranilne uloge iprejama od »aakc^a, Ct tudi c: ud sadruge :a jih obrestuj« pa 4*',. Rent nI *avek od hranilnih vlog p'aitrj® zavod um. Vlasra le lahko p c 1 krono Peeojlla daja eitaio asdrujnikoca in aicor ua uknjižbo po 5li9'l,: BfrajicP po a* »sta** po SV/.. r^ š -oi Uradne ure: od 9 —12 dopoludn* m od 3.-4. popoludne. ^ 5 J Izplačuje vaaki dan ob uradnih urah. — Ob ued^Ii^h ia prascikih jo urad r r. p r ; ^ Lam sajraađersej« nr«jiao varasr.izo eellee zs »ar?ra5t£ik iiitia iU. 't--V r-c3tae araai;ai5?ii rzda^i C 10.004. — 1------——-----rj Ivanka Doreghini TRST. - Ui. Madonnina otv. 8j VELIKA ZALOGA pohištva, liianulaktur, tir, zrcal in tapetari j. Popolne spalne in obedovalne sobe Koške ob'elae na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu ii tudi na obroke. 0metalni ognji!!! V dobro poznani delavnici umetnlnili »julijev v ulici Ponziana 12«» lrr. Jirandoliii; kojo delavnico vodi sedaj Miakso Crhersiaok učenec odlikovanih pirotehnikov Braiul .lin oc Fisterwald, se nahaja na izbero umctalnih ognjev ter sprejema naročbe /.a javne ali zasebne zabave. - Brezkonkurončne cene. Sprejemajo se naročbe tudi v ulici ll"V»ni Tonimaso (-Jrossi štev. 1-1 (Trst) loga l zv o z n o- m 3 r č n e (Ejcport-Mšrzeti) in vležane (Lz.serj ~ nivo---- Ki y 7 soafiakih in v boteljkah, kaK.'jr tuu. — ™ 3S I2 toverns Sieiningtuv-3 ; Sieir4feH pri Gradcu. » I ni • iet'- s g v esrr-r " Iti fc i zaloga Msttsnijgvs uisisivi. ?r g § , . , , F. vedno sveze Kisie vodo po snitirzih c?.riU 1 A^TO^U DEJAfC junisr TRST Via dey?i Artisti štev. 10. u^aam—niiim'NiH'ii 11 lii^ii^"' 11 s n