126. številka.
xa nedeljo 20 oktobra 1895.
(v Trsta, v soboto zvečer dne 19. oktobra 1895.)
Tedaj XX.
„■DINOST"
iihaja po trikrat n» teden * ieatiki i»-danjih ob torkih, 6«tr|hlh in Mbotah. /jutranje iidanje iihaja ob A. uri ljutraj, Tovorno pa ob T. »n To^er. — Obojno tsdanj« »tati*: i* J<4«n inm . f, — .Hu, i*.v«n Avrtnj« r. 1.40 u til mMee . . , 2.rt*j ... 4,— ■a pol let* . . , .S,— . » , »._ M «M lat« . . „ 10.— . . , 1R,—
Na uriik« Im prilažaat aaračnine ir
M JtnlJt ailr. PoaaaičDe itevilk« ie dobivajo t pru-dajalnicah tobaka v Irntu po a n»č., i*T«D Trata po S a»d. Subotoo reierno Itdaaj« v Irntu « ni„ uran Trsta • a«.
EDINOST
OlMilo «lc venaketfa polfltićnetfa dpuAtvi
Prlmo
Oiflaii te rakune po tarifu t petitu; la naMnre z debelimi črkami »o pUčuj,-nro»tor, ko'lkor ob*f|?a navadnih vrrtii 1'o-Uim o-onrtniCR in jtivnorahritle, d,»-oia^i o^ln-i itd. »n nčunajo po poifodbi.
V»i ilopiai nnj *c po*il.i»jo jredništru: llieft Tjineriu U. 13. V'iko pismo utori Sitt frant.'<T^no. k r n ifrankorvm ne
*prej »m.iiO. R«ii,pi», »r i:eirA£s,v
Naroćnioo. reklama« tje in t><la*e tpro jetaa upravniitvo ulica Molino pic-colo hit. 3, II. nadit. Odprta reklamacije •o protte poštnine.
r e<Uno*tt Jm mof.
Novo ministerstvo in primorski Italijani.
v.
Čuli smo torej, kaj in kako mislijo italijanska gospođa iz radikalnega tabora; ta poslednji članek pa bodi posvečen najnovejši izjavi iz liberalno • konservativnega tabora tržaškega.
Omenili smo že, da je tudi g. državni poslanec vitez S t a 1 i t z te dni razkladal svojo parlamentarno in diplomatiško umetnost peščici volilcev v trgovinski zbornici.
V prvi vrsti nas zanimn ona izjava viteza Stalitza, koja potrjuje popolnoma naše menenje o Coroninijevem klubu in o ulogi, ki jo je igral ta klub v prejšnjih dobah; izjava namreč, daje za dobe Taffeov e maloštevilni Coroninljevi klub često odločeval o važnih vprašanjih.
Gosp. vitez Stalitz šteje grofu Taaffeu sosebno to v greh, da je predložil tisti glasoviti svoj načrt za volilno preosnovo.
Si tacuisses, philosophus mansisses — dragi g. Stalitz 1 Da, da, veliko večega po-litiškega filozofa bi se bil pokazal prečastiti g. Stalitz, da je molčal o tej točki. In ravno gosp. Stalitz, ki se toli rad ponaša nekako politiško vzvišenostjo nad svojim slovenskim tovarišem iz tržaške okolice, ki se rad ponaša s svojimi zvezami, ki toli rad govori tako — kakor žele drugi imenitni gospodje, in ki bi moral biti torej kolikor toliko obveščen o menenjt! na odličnih mestih — ravno g. Stalitz bi moral torej vedeti, da je gr.Taaffe vršil le drugo višjo voljo, ko je v oktobru leta 1893 prišel pred zbornico se svojim načrtom za volilno preosnovo. Izvor „pregreška" ni bil torej pri Taaffeu, ampak kje drugje, kamor baje ne sega graja g. Stalitza. Sicer pa kažejo danes dejstva, kdo je grešil takrat: ali Taaffe, ki je pričel se svojo volilno reformo, ali pa oni, ki so ga strmoglavili ?! Na to vprašanje nam daje dosti jasen odgovor sedanje uprav obupno položenje nemške levice, ntyhujše nasprotnice grofa Taaffea. Grof Taaffe je res grešil v toliko, da je nemško-liberalne somišljenike — viteza Stalitza smatral veliko boljimi nego so; ali somišljeniki viteza Stalitza so grešili in greše še danes, ker se raje ozirajo na svoje „posestno stanje", na svoje neopravičene svoboščine in na koristi velikokapitalistiš-kih krogov, nego pa na glas onih, ki kličejo po rešilni roki iz sedanje socijalne bede in iz poli-tiškega brezpravja. Grof Taaffe ni grešil ni najmanje, ko je pokazal, da razume duh svoje dobe: nrav velikega socijalnega procesa, ki se je z elementarno silo prerinil
PODLISTEK. Klarica iz farovža. ,„
(Dalje).
Zemecki bil je kakor obseden. Kmalo po svatovščini dal je napreči, peljal se v Libohovico iu podal se tatu na trgu v visoko hišo nad katere vhodom je visel veliki dvo-glavuati plehasti orel. Povedal je tam gospodom, kaj se inu je pripetilo. Ali to, kar mu je povedala gospoda pri sodniji, s tem se ni pobahal proti nikomur.
Odbita ošabnost spreminja se v besnost,
Zemecki se je razjaril na domaće reveže; nihče ni iskal dela pri njem, nikomur ni šel na Peruc po zdravnika in gorjč temu, ki bi se bil drznil stopiti na polje po žetvi, da bi si nabral nekoliko klasov! Družina njegova, Bog ve odkod nabrana, odgnala je vsakega. Domači ljudje maščevali so se dvojnatero na pogospoščenem kmetu, ter niti trohice se
na pozorišče; pač pa so grešili oni, kojih sebičnost je tolika, da si maše oči in ušesa pred tem — kar mora priti.
Dejstva govore. Grofa Taaffea sicer ni več, ali veliko vprašanje, koje je vrgel v zbornico visokorodni gospod grof iz Nalžova, to veliko vprašanje razširjenja političnih pravic je živo in si prisvaja človeška srca bolj in bolj. Dedščina grofa Taaffe-a je ostala, kaj pak je danes ostalo od njegovih glavnih nasprotnikov in nemikoliberalnih somišljenikov g. viteza Stalitza. Senca nekdanje slave in — ošabnosti! Nočemo reči, da je jedino strmoglavljenje grofa Taaffe-a iz strahu pred razširjenjem volilnega prava in politiških pravic tako temeljito potilo nemške liberalce ; ne, število uemško-liberalnih grehov je ogromno, ali srditi naskok na grofa Taaffe-a, v isti hip, ko se je spomnil po politiških pravicah hrepenečih mas, je bil le člen v dolgi verigi nižjemu ljudstvu sovražne politike žido-liberalnih srditežev, somišljenikov gospoda viteza Stalitza. Gospod vitez je moder mož, in zato se mu kar čudimo, da je na javnem mestu točil solze za onimi, kojih ljudstvo ni maralo, ker je vse njih miš-1 j e n j e v z I i c liberalnemu imenu do skrajnosti — n e I i b e r a 1 n o. Ako bi bit molčal o tem g. Stalitz, bil bi morda še kdo verjel v njegov liberalizem, sedaj pa ne inore verjeti nikdo več.
Še drugih dragocenih izjav smo Čuli iz ust gosp. Stalitza. Hvalil je bivšega ministra Wurmbranda, ker je toli ugodno in v razmetno kratkem Času rešil težko vprašanje naših javnih skladišč. V slavospovu grofa Wurmbrandu, kojemu slavospevu nočemo oporekati na tem mestu, je pa ušla g. Stalitzu izjava, da grof Wurmbrand bi bil gotovo, v postev jeinaje kozinopolitiško važnost mesta tršaškega, dovršil tudi železnico čez T n r e, ako bi bile dovršene študije o železnici čez Predel.
In zopet moramo vsklikniti: Si tacuis-ses . . . . Molk je včasih lepa reč. No, gosp. vitez Stalitz, kdo pa je tisti, ki hoče po vsej sili žrtvovati izvestnim politiškim »ide-jalom" na ljubo oni kozmopolitiški značaj našega mesta, kije tudi po uverjenju grofa Wurmbranda glavni pogoj za svetovni razvoj našega tržišča?! Mar niso to uprav tisti tržaški krogi, za koje se vedno in dosledno po* tegujete na Dunaju ravuo vi ?! Kdo je bil oni, ki je ravnokar z vsem uplivom in vsemi silami deloval za izvolitev moža državnim poslancem, ki se gotovo nikdar ne bode p o t e z a I za to, da se dovrše študije o pre-delski železnici!! Ali niso bili to najtesneji tržaški somišljeniki g. viteza Stalitza?! Kdo stavlja torej zapreke, da ne pridemo do potrebnih pogojev za vspeini razvoj trgovine tržaške? Ona politika, ki podreja vsa vprašanja, tudi gospodarska, namišljenemu lta.lt-
neso bali njegove puške in psa, brez katerih ni storil Zemecki niti koraka iz hiše.
Jedni so rekali, da tako dela od strahu, drugi, da iz napuha. Videl je baje Peruškega grofa, ter hoče tudi tako hoditi, da bi se ga ljudje bali kakor grofa. Da, delal je to iz napuha. Enkrat videl je gospoda grofa na konji in črez teden dni prignal je iz Hruditna jednega dragega konja. In od tega dne, ako je imel v vasi le količkaj opravka, prišel je tjekaj jedino na konji.
Zakaj je to delal ? Napuh, razžaljen pred lici vseh ljudi pred kameniško cerkvijo; domišljija, odbita pred sodnijo v Libohovicah, raznetila je v njem strast — sam niti ni vedel kakošno — ki je hrepenela po maščevanji — in maščevali se je moral, naj lio kakor ltoče, ako bi tudi bilo na samemu sebi! —
Imel je mar prodati svoje posestvo in kupiti drugo tam nekje za Ogersko? Ti
janskemu značaju te dežele, to pa je politika v onih tržaških krogih, ki rajše trpe materijalna škodo, nego da bi dopustili, da se Trst tesneje spoji z drŽavo avstrijsko po gospodarskih vezeh. Nočemo trditi, da je vitez Stalitz navdušen za tako politiko odtujenja, ali služi jej vendar-le, ker nima poguma, da bi se jej odločno postavil po robu. Mi vsaj se ne spominjamo, da bi se bit vitez Stalitz kedaj oglasil proti zahtevam poznanih šovinistov tržaških, pač pa vemo le predobro, da se je vsikdar postavil na njih stran, kadar je bilo treba odločevati med njimi in nami!! Kdor nima poguma, da bi se uprl vzrokom, ta tudi nima pravico, da bi obsojal posledice. Tako je gospod vitez Stalitz 1
Preidši k ministerstvu Uadenijevemu sukal se je g. vitez Stalitz kakor mačka okolo vrele kaše, češ, da hoče ostati v previdni rezervi.
Gosp. Stalitz se sicer ni dotaknil osnu-tja novega nkupnega italijanskega kluba, ali to vemo že danes, da bode p o p o I n o m a soglašal se svojimi itaiijansko-radikaliiimi tovariši, v kolikor se dostaje razmerja italijanskih zastopnikov d o n o v e v I a d e. Na u s I u g o jej bode tudi g. vitez Stalitz, izvzemši one slučaje, ko bi vlada hotela ponuditi mrvico pravice tudi avstrijskim Slovanom. Ne vemo sicer* ali tudi g. Stalitz vstopi v italijanski klub, ali to vemo že danes, da se bode tudi v | bodoče, kakor se je d ose daj, klanjal n a j e d n i strani vladi, na drugi pa r a d i k a 1 n i m 11 a l i j a n o m. Na av-i strijskem patriotizmu g. Stalitza nočemo dvomiti, pač pa dvomimo po vsej pravici na njegovi politlški bistrovidnosti in iskrenosti. Mož je iz take šole, kaj čemo.
Zakljufinjč te svoje članke, izjaviti nam je odkrito svoje menenje, da razmerje Italijanov do vlade ostane tudi v bodočnosti isto, kakor dosedaj; le razmerje vlade do 11 a 1 i j n n o v u t e g n e s e p r e m e n i t i v toliko, da jih bode vlada sicer izkoriščala ob časih potrebe, ali manje cenila i n spoštovala, negoje to bilo v C o r o n i n i j e v i h časih. Italijani pridejo v tem pogledu na slabše vzlic vsemu italijanskemu klubu.
Ear se pa dostaje razmerja med Italijani in Slovani, urejeval bode grof Badeni svojo politiko na jedni strani po svojih poljskih, torej n e s I o v a n s k i h tradicijah, na ! drugi pa po željah svojega poljskega tovariša pri ministerstvu za vnanje stvari!! V vnanjem ministerstvu je po velikem delu ključ vladine politike na Prj. morskem.
Dobr;» je torej, da Slovani omejimo svoje nade na najmanjšo mero,
toužetinski berači bi potem lahko rekli, da se jih boji. Ne, — Zemecki da v najem svoje posestvo, omisli si oskrbnika, sam pak se poda s Ktarico na potovanje, na daljno potovanje in ko zmanjka denarjev, pak pride po druge. Kavno tako kot gospod grof!
VII.
Minuli sti dve leti.
Na Telovo vstavil se je toužetinski li-stonoša pri nas, znan splošno pod imenom: .poštni dedek*. Pisma sicer ni prinesel nobenega, pa vstavil se je vendar.
„Kaj piše Ciril, dedek ?"
„Predvčerajšnjem dobil sem od njega list. Postal je baje desetnik. Toda v Ogerski, kjer leži njegov polk, mu ni dosti po godu. Nil, da mu le H>»g da prebiti še to tretje leto !*
„To je lepo. Ako mu boste pisali, sporočite mu naš pozdrav". „Bom".
Nekaj posebnega
iz naie tužne Iatre.
(Dopis.)
Redko kedaj citati je kak dopis iz naših krajev, če tudi bi se dato poročati marsikaj zanimivega. Ker se nočejo »»glasiti oni, kojim pero bolj gladko teče, kakor meni, Vam hočem jaz napisati par vrstic o naših razmerah, če tudi mi je roka žuljeva in pri pisanju kaj nerodna.
Občina J e 1 š a n e je naseljena deloma s slovenskim in deloma s hrvatskim narodom, živečim med seboj v miru iu složno. Trudimo se doma in po svetu, da v potu svojega obraza preživljamo sebe in svoje, le za narodno čast se, žali Bog, malo ali nič ne brigamo; drugače bi ne trpeli, da gospodarijo tujci v našem domu ; drugače bi ne molčali k temu, da se v občinski pisarni šopiri nemSčina in da se naš jezik potiska v kot. To je rana na našem telesu, katero treba izlečiti! V ta namen Vam podivjam tukaj, gospod urednik, malo gradiva, da ga po svojem spoznanju uredile in uporabite.
V naši občini živi jedčn jedini Nemec, a še ta se je priselil k nam pred kakimi 40 leti. In ta priseljenec zapoveduje sedaj v občini, kakor mu ljubo in drago, ubogo ljudstvo pa molči k vsemu temu, ker mu manjka voditeljev, ki bi mu hoteli pomagati. Po svojem poklicu ie ta mogočnež bil zidar, ki si je po dostani vojaški službi pridobil mesto obč. tajnika v naši občini, če tudi, kakor se govori, niti nemškega dobro pisati ne zna, slovensko |»a le za silo lomi, tako, da se žnjim le težko razumemo ; za to se pri nas, na našo sramoto vse le nemški uraduje. Ako dobimo v roke kaj (»d njega slovensko pisanega. je to bolj podobno turškemu, kot slovenskemu .jeziku ; zato prepušča slovenščino le obč. obhodniku v rabo, kateri se muči, da opravlja poleg svoje tudi tajniško službo, kolikor se tiče slovenskega spisova-nja. S tem, da na tak način ponižuje naš jezik, ponižuje tudi nas, katerih gostoljubnost uživa. Ker ga do sedaj še nikdo ni poučil, kako je treba spoštovati jezik naroda, med katerim živi, postaja mož zmiraj bolj „pogumen*. Z ljudmi, ki imajo kaj opraviti v pisarni, ravna kakor s kakimi rekruli iu jih, kar se večkrat zgodi, še celo v urad-llijo ne pusti, ampak jitn daja svoje „befehle", kar skozi okno! Ni čuda torej, če je nevolja ljudstva vsled tega že do vrha prikipela. Bil bi že skrajni čas, da bi se znebili tega moža, ki nas toli nizko ceni, da se mu tu* vidi vredno, da bi so priučil našemu jeziku, v tolikih letih, kar biva med nami !
Ali naj trpimo še dalje, da se tako ponižuje naš jezik in da se tako razžaljivo postopa z nami v našem domu ? Ali ni žalostno, da je prišla naša občina pred ostalim
„A kaj je sicer novega? Ste-li bili nemara v Tinici ?•
„Ne ; prihajam iz Vrbna",'
„Kaj je tam ?"
„I, nesel sem tjakaj neki papir kajžarju Gregorju. Bilo j« to vsaj desetkrat zapeca-čeno, a ko vidim tiste pečate, že vem, kaj je notri. Takošne „depeše" pozna nas jeden po temi".
„Kakošne ?•
,lnu, sodnijsko naznanilo o dražbi njegove bajte. -laz pravim, da je to nesreča, ako hoče človek brezi dela obogateti, brezi dela predstavljati se gospoda. Gregor ni kvartač, ne pije, ne kadi, ali zato pak skoraj ves pridelek odvaža v Luusko in Ubo-hoviško loterijo. N >, tudi r. našim Zetnec-kim pojde takt). Star seiu že, pa to vem, da še včakam, ko tudi njemu prinesem takšen papir v hišo, dasi bi se rad izognil temu", (Dalje prih.)
slovenskim svetom v slab glas, zaradi nemškega uradovanja ? ! Ali je to častno, da se v čisto slovenski, oziroma hrvaški občini nraduje le nemški in da se vodijo vsi zapisniki izključljivo le nemški, kakor da bi bili t« sami Nemci gori kje v nemškem rajhu?! Naši deželni in državni poslanci si prizadevajo na vso moč, da bi pridobiti našemu jeziku 0110 veljavo, kakor jo imajo drugi jeziki, a mi naj pustimo, da se tako v nič stavlja naš mili jezik ? Mi naj trpimo, da nas tujec tako malo ceni v našem lastnem domu? ! <'e hočemo, da bodo drugi spoštovali naš jezik, spoštujmo ga najprej sami in skrbimo, da se odpravi iz naše občinske pisarne ona nemščina, ki se je tu toli oblastno do sedaj šopirila kot tujka; skrbimo, da dobimo tajnika. ki bo poznal naš jezik in se ga nebo sramoval; ki bo le v našem jezikuuradoval in ki ne bo t nami »komandiral", kakor z rekruti !
Osvetlimo lice naši občini. Vzemimo si za izgled naše vrle sosede v Podgradu, ki so pri zadnjih občinskih volitvah tako sijajno zmagali in volimo v občinsko zastopstvo može, ki bodo gledali na vsestransko korist občine, pa tudi na narodno čast in ki bodo* volili takega župana, ki bode umel vršiti svojo dolžnost. Glejmo, da se nam svet ne bo 3e na dalje posmehoval in nam očital nevednost, ker se ne umemo postaviti na noge. Bodimo svoji na svojih tleli!
Da vidite, gospod urednik, kako se pri nas godi, naj vam povem, da teče od spomladi sem že peto leto po zadnjih občinskih volitvah. Izgubili smo v tem času svojega župana, ki je skoro 20 let županoval v naši občini. Ljubi Bog ga je poklical k sebi nekje tam gori na Češkem, kjer se je zdravil. Lepo premoženje, ki si ga je tukaj pridobil, zapustil je svojemu bratu, ki je za njim podedoval tned drugim začasno tudi županski stol. Če tudi sam bolan, se ni bal prevzeti te časti, misle, da bo|pri prihodnjih volitvah kot tak veliko lagljo zmagal. Njegov verni adjutant, t. j. občinski tajnik, se trudi po svoji moči, da srečnemu dediču tudi na dalje ostane ta čast, ker je potem gotov, da ostane vse pri starem, kjer bo zamogel tudi naprej tako »komandirati", kakor do sedaj. Kadi tega je bilo sklenjeno, da se z volitvami počaka, dokler ne odidejo naši ljudje, kakor po navadi, za delom na Hrvatsko. Nadejajo se, da potem laglje zmagajo se svojimi odvisnimi kimovci. In da bi možem, ki hočejo občino zopet postaviti na lastne noge, ue bilo mogoče pripraviti se za volitve, določili so volitve že za 24. t. m., to pa so dali razglasiti še le 13. t. m. Za občinski volilni red, ki določa, da morajo biti volilne liste štiri tedne razložene na ogled, se naša dva zaveznika ne brigata: »Kaj boste vi proti nama", si mislita — „mi dva sva gospodarja, mi dva ukaževa l" Ali znajta gospoda, da si ne pustimo od nikogar več kaj ukazovati. Zadosti se je že nemškutarilo pri na*, treba je temu enkrat konec storiti. Dovolj podplatov smo v 20 letih že izbrusili do šapjan in dosti dragega časa smo zamudili, ko smo morali hoditi županu na ljubo na kraj obiine v občinsko pisarno. Še ni nikjer zapisano, da ima kaka rodoviua v naši občini dedno pravico do županskega stola; tudi ue stoji nikjer, da mora biti občinska pisarna za večno na skrajni meji tako obširne občine.
Ustanimo in postrgajmo stari kvas!
V imenu zavednih občinarjev: Hrabro slav.
Čuvajmo svoj stari narodni program.
Oni, ki so delovali ali se vsaj že zavedali v dobi pravega narodnega navdušenja, v dobi narodnega poštenja v dobi naših taborov — zro i/.vestno tužnim srcem na sedanje pehanje po slovenskem pozorišču — na pehanje, ki ima toli malo stvarnega na sebi, pač pa ogromno osebnega. Kje je naš stari program, za kojega se je navduševal ves narod na ogromnih sestankih in za kojega so se potezali vsi pravi sinovi naroda slovenskega, posvetni in duhovni P! Pred tridesetimi leti že, ko je bil narod naš še podoben otroku komaj shodivšemu, bilo je prepričanje splošno, da narod slovenski mora stremiti po združenju, da lo tedaj se bode mogel povspeti do ponosnega vzleta, k o h o d o z d tužene vse njegove sile p od jedno in i s t o u k u p n o u p v a v o.
Kdo govori danes o oni točki našega starega programa, ki je vnemala vsa naša srca tedaj, ko še nismo bili tako popačeni, kakor smo danes, ko še nismo bili tako pristopni uplivu nasprotnih naiu življev, kakor sino v resnici pristopni danes, ko smatrajo le premnogi med nami za najvišo državljansko čednost ako brijejo norce iz slovenskih radikalcev.
V	prvi dobi našega preporoda videli smo Slovenci res boljših časov, nego so današnji : bili smo siromaki, ali bili smo možje.
Dobro bi bilo pač, da bi se često spominjali nekdanjih časov ; morda nas spomin na nekdanjo dobo vzvišenega slovenskega patrijotizma zopet privede k zavedanju iu spolnjevanju svojih svetih dolžnosti do naroda in prvotnega program a.
V	živi zavesti, da smo Slovenci v no-veji dobi zašli na kriva pota in da bi bil skrajni čas, da se povrnemo vsi, brez izjeme, tja, kamor nas kliče dolžnost, čitali smo posebnim zadovoljstvom članek, ki ga je prijavila celjska ..Domovina" pod naslovom: „ K a j naj bode v sedanjih razmerah naša »Slovenija?"
Ni vse popolno v tem članku ; marsikoja misel lii se dala popolniti, ali hvalevredno je že to samo na sebi, da člankar opozarja svoje rojake na nekdanje pošteneje čase, na stari naš program ; zlasti pa na prvo točko tega programa, koje oživotvorenje mora smatrati narod slovenski kot con-ditio sine qua non za srečno bodočnost svojo.
V	iskreni želji, da bi tudi naši čitatelji hoteli resno premišljati o resnih besedah slovensko - štajerskega lista, objavljamo tu omenjeni članek iz celjske »Domovine*:
Sedanji rod slovenski ne dela prav, da je pozabil skoro čisto n a č e 1 a i n prizadevanja Slovencev iz »tare dobe, Že domoljubi iz leta 1848. so poudarjali ,Sjedinjeno Slovenijo", in ko se je začela ustavna doba v Avstriji so naši slovenski voditelji z Bleiweisom na čelu, neprenehoma 7. besedo in pismom poudarjali »z j e d i n j e no Slovenijo". Vsaj je bila ta točka bistveni del vseh taborskih programov! S kakim navdušenjem so vendar vsi govorniki na taborih povdarjali »zjedinjeno Slovenijo", kakim ploskanjem je bilo to tudi sprejeto od vseh zborovalcev na taborih ! Ali je mar prav, da Slovenci ne terjamo vefi združenja vseb slovenskih pokrajin v eno skupno slovensko deželo ? No to ni prav, da smo opustili razprave o tem na naših shodih in v naših časopisih. Tega trezen slovenski politik n e more odobravati, kakor tudi tega na da ne terjamo več slovenske visoke šole in, da se premalo pritožujemo o zanemarjanji slovenščine po srednjih in ljudskih šolah, v cesarskih, deželnih in drugih uradih. Koliko truda so imeli naši poslanci, da so priborili drobtinico celjske gimnazije! Ali je bila ta drobtinica toliko vredna ? Ne bi bila toliko vredna, ako ne bi bila naposled postala principijelna zadeva slovenskega uaroda, čegar zastopniki so imeli pri tem toliko dela, kakor bi bilo šlo za ustanovitev „zjedinjetm Slovenije" ali vsaj za ustanovitev slovenskega vseučilišča- Čeravno se ne strinjamo s tem, da naši voditelji, naši poslanci, katerim sicer s tem nočemo kaj očitati, sedanji politični položaj tako razumevajo, da „zjedinjene Slovenije" ali slovenske visoke šole ne kaže terjati in se moremo zadovoljiti s to situvacijo. Ali ker ue kaže držati križem rok, sicer nam naši neprijatelji še to izpulijo, kar smo si priborili z velikim trudom ; zato moramo gledati, da si Slovenci mesto za-željene politične »Slovenije", katero naj bi nam ustanovili o svojem času visoki državni faktorji, ustvarimo vsaj (Za sedaj. Op. ur. »Edinosti") duševno, kulturno Slovenijo. To sicer že imamo deloma, dasi se je »e popolnoma ne zavedamo in ne še cenimo popolnoma. Slovenci namreč lahko trdimo, da imamo duševno Slovenijo, ako se čvrsto zavedamo svoje narodnosti, ako ljubimo poleg širne avstrijske domovine, tudi še posebno svojo ožjo slovensko, domovino, ako čislamo in rabimo svoj jezik vedno in povsodi, v govoru in pismu. Slovenci že imamo svojo kolturno Slovenijo, ako pogo-stoma prirejamo shode, zbore, družbe, shajališča, kjer se govori, poje, igra v slovenskem jeziku in slovenskem duhu in za slovensko stvar. Slovenci imamo že v duhu jedinstvo svojih dežel, ako se ne čutimo Kranjce, Štajerce, Korošce ali pa Primorce, ako ne de« lamo v tem razlike, ako se namreč vsi čutimo
enakorodne, enakopravne, enakovredne slovenske brate in sestre. Slovenci povspesn-jemo snovanje bodoče Slovenije, ako širimo svoj jezik na vse strani, pri obrtu in trgovini, v uradih, šolah, cerkvah itd. Najbolj pa si svoje stališče utrjujemo kot sedanji državljani naše kulturne ali bodoče politične Slovenije, ako si snujemo in vzdržujemo razna slovenska društva, bodisi politična, literarna, kmetijska, obrtna itd. Posebno trajne so še razne zadrnge, gospodarske, denarne in druge. Osobito so eminentno važna društva, katera svoje delovanje raztezajo na vse slovenske pokrajine, torej naša vseslovenska društva, n. pr. družba sv. Mohorja, »Slovenska Matica", „Glasbena Matica", dramatično društvo, družba sv. Cirila in Metoda, „Zveza slovenskih posojilnic", »Zveza slovenskih učiteljskih društev" itd. Tudi taka društva kranjska, katerih delovanje se pozna še v sosednih deželah, so imenitna, n. pr. kranjska kmetijska družba, »Slovensko učiteljsko društvo* in dr. Naj se nam ne ugovarja, to so le privatna podjetja. Res so le zasebne reči, ali ipak trajne vrednosti, ker so osnovane na podlagi postav, na podlagi društvenega ali zadružnega zakona, torej zakonita in javna podjetja, kakor razne državne in deželne naprave.
Ta naša slovenska društva, s katerimi smo mi Slovenci pokazali svojo duševno, kulturno, da celo svojo politično zrelost, so naša „Sloveni ja". Morda so že ona zdaj toliko vredna, kakor bi bi bilo vredno politično združenje slovenskih pokrajin pred 30 in še več leti. (To pa vendar ne. Ur. »Edinosti"). Teh in drugih društev ne damo za nobeno ceno, hočemo jih marveč zvesto čuvati in negovati, da se bodo vedno bolj in bolj krepila in širila ter koristita Slovencem po vseh naših pokrajinah, po vsej Sloveniji, kajti naša društva, naše zadrnge, osobito naša v s e s I o v a n s k a d r n š v a, naše vseslovenske zadruge so za sedaj naša Slovenija, katero Bog ilvl 1
Politiške vesti.
V Trstu, ('ne 19. oktol.ra 1895.
Deželnozborske volitve na Krni^j« skem. Povodom bližajočih se volitev v deželni zbor Kranjski je izdal prevzvišeni škof ljubljanski opomin do podrejenih duhovnikov, Bog ne daj, da bi hoteli misliti, da je bil vladiki ljubljanskemu slab namen, ali to moramo že reči, da se nam je zdelo pri čitanju tega opomina, kakor da smo v pogledu politiške svobode poskočili za 30 let dozorevanja nazaj. Volitev je politišk čin — a Lev XIII. je še nedavno temu svaril Poljake, naj za božjo voljo enkrat ločijo politiko od vere. Sli se nočemo utikati v volilno borbo med obema strankama na Kranjskem ; istotako ne zamerimo konservativni stranki ni nigtnanje, da skuša spraviti le svoje može v prihodnji deželni zbor; ali oni opomin je vendar po-segnil — čez mejo. Novega olja se je ulilo v zubelj, plamen bratskega prepira zaplapo-la še više, in narodna stvar bode trpela ogromno in — verska ne pridobi ničesar. In to nas boli. Boli nas, da moramo grajati, kjer bi radi le hvalili.
Nadvojvoda Karol Ludovik je dospel včeraj v Prago. Na kolodvoru so ga pričakovali razni dostojanstveniki in načelniki vojaških, mestnih in državnih ollastnij. Nadvojvoda Karol Ludovik obišče tudi narodopisno razstavo.
Izjemno »tanje v Pragi še ni odpravljeno, dasi se je to pričakovalo za gotovo pred dohodom nadvojvode Karola Ludovika v Prago. Današnja poročila trdijo zopet, da se izjemno stanje odpravi jutri.
Demonstracije v Zagrebu. Korespon-denčni zavod javlja dne 17. t. m. j »Vsled včerajšnjih demonstracij je vlada razpustila vsa vseučiliščna društva. V preiskovalnem zaporu je še 30 dijakov. (Zaprli so jih 150. Uredn ). Mesto je popolnoma mirno. Dotično hišo, na kateri je bila razobesita ogerska zastava, zamazali so po noči nepoznani demonstrante s črnilom. — Govori se, da so Zagrebški vseučiliščniki poslali k minister-skemu predsedniku baronu Bantfvju deputacijo, ki naj bi izjavila, da demonstracije niso bile naperjene proti ogerski zastavi, ampak da so bile le odgovor na surov napad na pravnika Franka. Bantlj- baje ni hotel vspre-jeti te deputacije. (Zapi te dijake so izpustili baje vsled priporočita »uglednih oseb". l'r.).
—	Vseučiliščniki posvetovali so se v posebnem zborovanju, kako naj nastopijo proti naredbam oblastnij, toda to zborovanje ostalo je brezvspešno. — Lastnoročno pismo kraljevo vzbudilo je splošno veselje zlasti zato, ker je sestavljeno v toli prisrčnih besedah".
Kakor omenjeno, sklenili so vseučiliščniki, da se prijavijo sami sodišču vsi dotičniki ki so se udeležili javnega zažiganja ogerske zastave in vsled tega sklepa prišlo jih je do 100 na policijo, kjer so ovadili sami sebe.
O tem javlja korespondeneni zavod včerajšnjega dne iz Zagreba : »Danes je nadaljevalo pri policiji zasliševanja dijakov. Od 70 zaslišanih pridržali so jih 30 v zaporu. Vsi zatrjujejo (?). da je bil njih vodja in ščuvatelj pravnik Štefa Radič, kateri je bil že kaznovan zaradi žaljenja bana in kateri se je bil potem preselil v Prago.
Meščanstvo nameruje prirediti shod, na katerem hoče izjaviti, da se meščanstvo nikakor ni udeležilo demostracije pred .Telači-eevim spomenikom (sežiganja ogerske zastave). Osnovalni odbor za ta shod je sestavljen iz vseh strank".
Tako se glasi oficijozno poročilo. Kako mislimo mi o teh zagrebških dogodkih, seveda ne moremo povedati, toda to lahko sodimo mirno vestjo, da so gornja poročila odločno tendencijozno pobarvana v kolikor se dostaje mišljenja vsega prebivalstva. To že verujemo, da prebivalstvo obžaluje, daje priSlo do takih izgredov ravno v teh dneh, a to odločno ni res, da bi meščanstvo, v kolikor je isto svobodno v izraženju svoje sodbe in svojega menenja, obsojalo le hrvatske dijake in da bi se niti ne zmenilo za to, daje po krivdi m a ti j a r s k i h uradnikov tekla h r-v a t s k a k r i. To bi nasprotovalo naravi, kajti kri ni voda! Hrvatsko občinstvo se že zato ne more ponižati do take sodbe, ker ve, da se je slovesno sežiganje ogerske zastave vršilo po krvavem napadu na hrvatske dijake. To je važen moment, katerega ni smeti prezirati!
Povsem krivo je misliti, da so se demonstracije udeležili le dijaki. Očividci nam poročajo namreč, da je bil v trenotkn, ko so sežigali ogersko zastavo, ves .Telaci-čev trg tako natlačen, da je mnogo ljudi moralo stati po Ilici, in da je vsa ta množica mahala klobuki — menda ne v znak neodobravanja ? !
To pa verujemo, da bodo oblasti zagrebške strogo postopale proti izgrednikom, toda drugo vprašanje je, da-li bode 8 tem kaj pomagano stvari, koji hočejo koristiti: ali ublažijo s tem nasprotstva med narodom hrvatskim in madjarskitu ?1 Mi menimo, da ne! Bratstva med narodi se ne ustanavljajo v zaporih, ampak v človeških srcih!
Kako sije ljudstvo želelo cerkveno-politi&kth preosnov na Ogerskem, dokazujejo najbolje ta-le dejstva: V občini Egy-hazas-Hetve odrekel je mešanoverski občinski zastop prispevke za Izvršitev pre-osnove, češ: teh preosnov nismo zahtevali, zato tudi ne maramo plačevati zanje.
—	V Szovatoru (Maros-Torda) se je minolo nedeljo vsa občina, ne glede na narodnost ali veroizpoved, branila soglasno, priredili uradni jo za vodjo matic in uoče plačevati prispevkov. — V Petervasarju občina ni hotela dovoliti pomožnega beležnika za vodstvo matic. — V Csertessu (komitat Zemplin) odstraniti so sitom tablo za razglašenje zaročencev, ne da bi vlada došla dotičnim upornikom na sled. — V občini .Tanoshaza se je vodja matic odpovedal svoji službi, češ, da ni varen življenja, v Eizenburškem komitatu pa so morali pomnožiti straže v varstvo voditeljev matic. — Ali bodo po takih dogodkih, ki se ponavljajo dan za dnevom, izvestni »prijatelji madjarskega liberalizma" vedno še trdili, da se le »par Slovakov" upira cerkveno-politiškim preos-novam na Ogerskem P
Različne vesti.
Osebna vest. C. kr. namestnik vitez Ri-naldini vrnil sc je včeraj z Dunaja v Trst.
Mestni svet tržaški ituel je sinoć nejavno sejo, v kateri je imenoval in premaknil nekatere občinske uradnike ter obnovil nekoliko spremenjeno pogodbo •/. zdravnikom dr. Tedeschijem glede uajemščine hleva, v katerem so pohranjena teleta,, ki jih rabijo za cepljenje kožic.
Kraljevska odlikovanja. Nj. Vel. naš cesar in kralj hrvatski je odlikoval povodom Svojega obiska v Zagrebu razne više politiške uradnike in župana zagrebškega z različnimi redi. Med ni-ž i mi odlikovanimi uradniki je tudi slavni skladatelj in oficijal pri kr. dež. vladi v Zagrebu Ivan pl. Zaje. Njemu je podarilo Nj. Veličanstvo zlato žepno uro in verižico.
Pomiloiienja v Hrvatski. Nj. Vel. cesar in kralj je povodom Svojega obiska v Zagrebu pemilostil fil kaznjencev iz Hrvatske-Slavonije. Dvema kaznjencema, ki sta bila zaradi za vratnega umora obsojena v dosmrtno ječo, znižal je kazen vsakemu na 15 let, ostalim 59 kaznencem pa je opustil kazen popolnoma. Od teh kaznencev bili so obsojeni: 2 zaradi žaljenja Nj. Veličanstva, 12 zaradi umora, 8 zaradi detomora, 41 zaradi ubojstva, (i zaradi težkega telesnega poškodovanja, 1 zaradi javnega nasilstva, 6 zaradi nenravnega posiljenja, 1 zaradi požiganja in 2 zaradi političkih pregreškov.
»XX secoli di vita latinau. Našim čč. čitateljem je izvestno Se v spominu, da je mestni svet tržaški sklenil vzidati v veži mestne palače spominsko ploščo, katera naj bi spominjala naše unuke in prannuke na nevenljivo slavo XX vekov „latinskega Življa", na kojo so se »liberalci' v mestnem svetu tržaškem spomnili na dan sv. Justa minolega leta, ko je prišlo v Trst par istrskih „delegatov" uganjat svoje burke. C. kr. namestništvo v Trstu pa je zabranilo izvršitev demonstrativnega sklepa, kajti slepec mora občutiti, da bi bila taka plošča visokega politi-škega pomena. Proti tej prepovedi vložil je mestni svet utok pri ministerstvu, toda, kakor smo sporočili nedavno, pogoreli so gospodje s svojo ploščo tudi tam. Ker pa je v občinski blagajni — primanjkljaja dovolj, torej ni treba gledati na par petdesetakov več ali manj, in ker naš »liberalni" mestni svet v svoji trmi nikdar ne odjenja, uložil je utok proti ministerski razsodbi pri najviši instanciji, pri vrhovnem sodišču na Dunaju. Dne 23. t m. vršila se bodo pri tem sodišču razprava o utoku, oziroma o „spominski plošči". O izidu razprave sporočimo našim čč. čitateljem.
8. Luka Svotoc, c. kr. notar v Litiji izročil je litijskim Slovenkam, ki nabirajo pokroviteljnino za družbo sv. Cirila in Metoda, dvajset kron, ker je prejel knjižico, »Čuvajmo svoje prastarine"!
Ooaotki za moiko podružnico drulbe sv. Cirila in Motoda v Trotu. G. Kristijan Dejak, veletržec v Trstu je daroval G kron 24 stotink.
Iz duhovskih krogov istrskih smo prejeli precej oster dopis, kojega pa ne priobčimo. Le toliko boui povedano, da dopisnik trdi, da je niža duhovščina po Istri jako užaljena, ker smatra izvestna premeščanja kot koncesijo — i t a I j a n s k e m u liberalizmu.
Gg. dopisniki naj nam oproste, da ne moremo ustreči njih želji. Kompetentnim krogom pa ne bodemo nehali klicati: Videant consules I
Nedeljski počitek pri eodiifiih. Miuister-stvo za pravosodje izdalo je naredbo, da se ob neddljah no smejo obavljati sodnijska opravila, izvzemši v sili in o najpotrebniših rečeh. Po deželi je ta naredba bila v veljavi, »šepredno je izšla," sedaj bodo imeli torej sodnijski uradniki in služabniki tudi po mestih nekoliko nedeljskega počitka.
Iz Ljubljane smo prejeli danes dopis v odgovor na dopis »Edinosti'1 od minole sobote, kjer se jo očitalo pevskemu društvu „Ljubljana", da je v zadnji hip odpovedalo svoje sodelovanje pri veselici, ki jo je priredila šentjakobsko-trnovska ženska podružnica družbe sv. Cirila i Metoda.
lladi ustrezamo sicer vsaki želji in zlasti takrat so na stežaj odprti predali našega lista, kadar meni kdo, da se mu je dogodila krivica; toda tega dopisa, ki smo ga prejeli danes, ne moremo priobčiti pri najboljši volji.
Ako je tudi res, da prejšnji dopis ni bil umesten in da je dotični g. dopisnik zagrešil breztaktnoit, moramo pa reči, da bi mi z objavljenjem današnjega dopisa, polnega osebnih napadov na žeustvo in posebno še na odbornice omenjene podružnice, zagrešili zločinstvo proti toli potrebnemu zložnemu delovanju na nevtralnem polju naše družbe sv. Cirila i Metoda.
Kolikor pa moremo in smemo posneli iz tega dopisa v opravičenje društva »Ljubljana", bodi povedano tu-Ie:
Dopis v „Edinosti* je izzval društvo »Ljubljana", da je stopilo na branik ter dokazalo, da je z odpovedjo sodelovanja ravnalo iu mislilo povsem logično, pn tudi opravičeno, ker to vendar ne gre, da bi se. bivše pevke „Ljubljane"
dičile pavovira perjem kot samostojni kvartet in da bi pri tem sodelovalo baS ono društvo, pri katerem so se one izobrazile. Predsednik »Ljubljane" je prav ravnal, koje vimenu odbora odpovedal svoje sodelovanje; in kdor se nad tem spodtika, kaže se le pristranskega zagovornika, kakoršnega mlada imenovana podružnica — ne potrebuje.
S tem je ta zadeva stvarno pojasnjena; čuli smo obe strani in konec bodi polemiki!
Koriet posojilnic. V „Domovini" čitamo, da je posojilnica v Metliki — najstarša na Dolenjskem — kupila graščino v Bubnarcih ob Kolpi ter je isto potem razprodala med on-dotne kmete. Vaščani so v znak hvaležnosti priredili veselico v čast Metličanom v istih prostorih graščinskih, kamor ni smel stopiti noben kmet pred letom 1843, razen tedaj, ko je graščinski tlačan moral leči na klop, da so mu jih odšteli — petindvajset. Tako so se spremenili časi!!
Napad na pravnika Franka. O surovem napadu na pravnika Vladimirja Franka, sina voditelja hrvatske stranke prava, poročajo Zagrebški listi: Sinoč (15. t. m.) okolo pol U ure šla sta pravnika Vladimir iu Ivica Frank v družbi jednega svojih tovarišev iz kavarne v »Starčevičevem domu" proti domu. H krati je naskočilo nanje kakih 20 do 30 oseb, oboroženih palicami in kamenjem, groze jim s psovkami, kakor : »Mi vam pokažemo, vi hrvatski psi, kaj se pravi odstraniti ogersko zastavo!" Napadeni vseučiliščniki stavili so se v bran in hoteli potegniti svoje sablje, toda v istem trenotku jeli so napadalci udrihati po njih. Pravnik Frank dobil je silen udarec po glavi, ter se je zgrudil brez zavesti na tla. Ko se je zopet zavedel, mogel se je komaj gibati, kajti napadalci ranili so ga bili na več kot 12 mestih in ga ubodli tudi v hrbet, v tem ko je ležal brez zavesti. Levo lice bilo mn je hudo zateklo vsled udarca. Napadalci so mu bili med tem, ko je bil v nezavesti, slekli in o d n e s I i j e d e n del njegove pravniške obleke in jedno obuvalo. (To je madjarska kultura!) Težko se je privlekel ranjeni do policijske stražnice na Zri-njevcu, kjer se je zopet zgrudil skoro nezavesten. Zdravnika dr. Jakopovič in dr. Figatner obvezala sta mu rane ter izjavila, da je Frank težko telesno poškodovan že z ozirom na dejstvo, ker je vsled vdobljenih lan omedlel. — Tudi Ivica Frank dobil je več ran in tudi njemu so napadalci odvzeli jeden del njegove pravniške obleke. Ko so Ivico Franka spremljali potem nekateri njegovih tovarišev in ko so šli mimo pisarn ogerske državne železnice, zagrozil se jim je nekdo z revolverjem, zakričavši nanje: »Kot ogerskidržavni uradniki imamo pravico postreljati vas!" To grožnjo je čnlo več svedokov. — Stražarji so prijeli s pomočjo občinstva tri napadalce. Isti so M a d j a r i, službujoči pri državni železnici. Pri jeduem teh prijetih junakov našli so štiri velike kamne iu nož, o katerem sodi zdravnik, da je bil ž njim ranjen Vladimir Frank.
Katastrofa v gledališču. Iz Kasana (Rusija) brzojav^jajo dno 17. t. m.: V oblačilnici tukajšnjega občinskega gledališča vnel se je med predstavo plin, prihajajoči iz razpočene cevi. Soba bila je h krati v plamenu, vnela se je obleka in ^osti dim se je valil na pozorišče. Gledalcev se je lotil grozen strah. Vso je drlo proti vratam. V tej gnječi zadušilo se jo 8 oseb, mnogo njih pa so poteptali. Ogenj so gasilci pogasili po kratkem naporu.
Smrt vsled pijančevanja. Minolo nedeljo popoludne pili so na Dobrovi pri Ljubljani kmetski mladenci domače žganje. 24letni Josip Prestenjak se je tega peklenskega strupa tako navžil, da je obležal v Skednju poleg hiše kjer so „poskušali žganje". V ponedeljek zjutraj našli so ga mrtvega. Zadela ga je kap vsled obilo povžitega žganja.
Slepar. 23-letni mizar Pij Zafred iz Trsta, stanujoči v ulici llemota hšt. 4, osleparil je tvrdko Zennaro & Gentilli za razno steklenino, vredno okolo 500 gld., izvabivši to blago tvrdki s ponarejenimi naročili. Konečno so mu došli na sled, ga prijavili policiji, kjer so ga zaslišali ter ga zatem poslali v zapor.
Ogenj. Sinoč se jo vnela vreča bombaža v skladišču sukna tvrdke Hicci, hiša št. 1 v ulici della piazza Vecchia. Gosti dim je opozoril mimoidoče na nevarnost, in nekdo jo opozoril o tnm lastnika skladišča, koji ima svojo prodajal-niču v ulici Mahauton hšt. S. Kmalu so prihi-
teli gasilci, ki so urno pometali tleče blago na ulico ter zadušili ogenj po kratkem naporu, škode je okolo 2<mi ^ld.. toda blago bilo je zavarovano. Pravijo, da je ogenj nastal vsled tega. ker je Riccijev vajenec. vstopivSi v skladišče. ravnal neoprezno z lučjo.
Sodnljsko. Včeraj stali so pred tukajšnjim deželnim sodiščem : 37letni težak Josip Lu-ser iz Trsta, obtožen tatvine; lSletni težak Hektor Vidali iz Pirana, obtožen tatvine, javnega nasilstva. upora in žaljenja stražarjev, ter 40letni trgove Anton H. iz Milana, ima-joči svojo trgovino v ulici Carpison, obtožen »okrivnje pri tatvini. Povod obtožbi dalo je tole dejstvo: Dne 2«. junija t. I. ukradli so nepoznani tatovi sod olju, ki je stal pred zalogo olja tvrdke Kisenstiidter v ulici Tor-rente. Ker ao videli nekoliko prej Lukserja in še 2 druga nepoznana težaka klatariti se okolo sodov, povedali so to oftcijaln Tizu, Le-ta je prijel Lukserja, zatem Vidalija in poizvedel, da so tatovi prodali sodček trgovcu J. S., pri čemur je posredoval trgovec Anton B. proti odškodnimi 5 gld. Ko so gnali Vidalija v zapor, vrgel se je na rdečem mostu preko ograje, toda obviseljena isti; potem je psoval stražarje, jih brcal in klicali, v pomoč. Z velikim trudom so ga spravili v zapor. Tretjega udeležnika te tatvine ni bilo možno najti. Pri razpravi je Vidali povedal, da so dobili tatovi za prodani sod olja 52 gld., od katerih so plačali trgovcu Autonu B. obljubljenih 5 gld. za mešetarstvo, ostalo svoto pa so si razdelili med seboj. Trgovec B. pa ni znal, da je bilo olje ukradeno; me-šetaril je v dobri veri. Sodišče je zato njega rešilo obtožbe, Luzerja pa je obsodilo na 1 leto in Vidlalija na 15 mesecev ječe.
Policijsko. 18-1. pekovskega pomočnika Karla Markuso iz Klanca dal je njegov gospodar g. Viezzi, pek na Barrieri hšt. 25, zapreti, ker je gospodar osvedočeu, da mu je Markusa kradel po noči drobiž iz miznice v prodajalnici in tekom časa nakradel okolo 100 gld. — Znanega postopača Josipa Ciauo so deli zopet pod ključ, ker je po svoji stari navadi razgrajal proti magistratu, češ, da mu niso dali dovelj naglo podpore in obleke. — 20-letnega postreščeka Antona Tabureta iz Postojne so zaprli, ker se je zabaval s tem, da je gasil plinove svetiljke na Corsu. Mladenič si je menda mislil: »Čemu tukaj toliko svetlobe, drugod pa tako malo ?• — 18-letnega kleparja Silviji Udino iz Milj, stanujo-čega v ulici del Bosco hšt. 17, so zaprli, ker seje nevarno pretil svojemu očmu Alojziju Umekit. — Neznani tatovi pokradli so v Žavljah 600 kolcev, na katerih se plodijo školjke, (ostrige.) Lastnik teh kolcev, ribič Josip Pulger iz sv. M. Mag. Gornje ima vsled te tatvine okolo 300 gld. škode. —■ Zaradi pretepanja na ulici so zaprli 4 možke in 2 ženski; razven teh so deli pod ključ tudi ponočnega razgrajalca težaka Ivana J., da si je na deskah prespal svojo »navdušenost".
Najnovejše vesti.
Praga 19. Službena »Prager Ztg." javlja, da bode z novim letom pričel izhajati v Pragi poleg nemške »P. Ztg." tudi češki službeni list.
Budimpeftta 19. Ministerski predsednik grof Badeni dospel je semkaj v spremstvu ministerskega svetovalca pl. Frejdenegga. Obiskal je inisterskega predsednika Banlfyja.
Tvgovlnake bnojuvk«.
Bnllmpeita. PAenina *a jo<on 6.50 6.52 Piei i lift »a spomlad 189« «.84 do 8 86. Oves u tesen «00—«.U2 Iti m jesen 5 95- 6.»7 Km uza z* oktober 5.85-5.U5 maj-juni 1896 4.45—4.40.
PSnnie« nova od 78 kil. f. 6'50 - «"60 nd 7» bil. f. «55-«.«8., o ti 80 kil. I. «.60-675 o<l 81, kiL f. 6 70 -«80, o<l H2 kit. f»r . 6.55-0.65. od 80 JermiMi .V50-8\'5; proso 680—««0 ržnova « —6.20.
PAenica Ponudbe in |iovpr»ievaryo srednjo. Prodaja 25000 met. nt. 5 novo. dražje Vreme deževno.
Praga. Nnralinirani sladkor /.k novembor f. 13.60 nova letina 13 67. brez carino.
Prag«. Centri Ciljal novi, po.itavljen. v Trst in carino vred odpoAiljatev precej f. :10'&o. Con. cassć 31.50 —•— Četvorni 32 50 —.--. V glavah (sodih) »2'--•—.
Havre. Kava SkiiIoh good averag ■ soptombor 50.—. za januvar 90.75,
Hamburg- liantos good averago za septnmber 75 25 december 74.25 inarc. 72 50 mimo.
Dunajski! bo II
Državni dolg v papirju „ „ V srebru Avstrijska renta v zlatu , „ v kronah Kreditne akcije . . , London 10 Lat. . . . Napoleoni ......
20 mark	.....
100 italj. lir.....
na lO oktobra
danes . '.110.30 . 100 65 . 12145 . 101 20 . 400.60 . 120.10 ft.53 . 11.76 . 45.(15
včeraj 100.30 100 «5 121.80 loi.io
308.50 120 O.lB »•53* 11.76 45-
Trine oene
(Cene ae razumejo na debelo In a carino vred.) Domaći pridelki.
l Vua ml for. ili> for.
Fiol: Koks........100 K. 13.50 14.-
Maiidoloni...... „ —.— — .—
svetlonjdcff..... .	—.—	—.—
te m norudefi..... „	—.—	—.—
kanarček...... „	—.—	—.—
bohinjski...... .	12 25	12.50
beli veliki...... „	10.50	10.7."»
. mali...... „	—
lelcni, dolgi..... .
„ okrogli ..... »	— ,—	—.—
mešani hrvatski ... „	-	9.25
B štajerski ... w	——
Kulo fino štajersko .... lOo K. 76 -	7s». -
Ječmen it. 10................».76	—
, »................10.75
- 8................12.25	11.-
2elje kranjsko....... „	7	7.0-,
*«F» - ....... „	--	—.-
Krompir, «tajer>ki ..... „	».ar,	3/,0
Proio kranjsko ....... .	9.50	9.75
Leća. kranjska....... „ _.—	— .—
Soeh ogerski....... p	«2. —	«3,—
malt ogerska ........ „	69.—	70.—
Kava Moeea........ „	um,-	l'J2.-
Cejlon 1'lnrit. fina ... .	JS2,-	184,—
. P«rl..............1J<9,-	191.—
Java Malang..... „	162.-	164._
Purtorlccn ...... B	__1H4._
tiuatcmal*...... B	if,8.__lrto.—
Han Domingo......160 —	1«'J--.
Malabar l'lant..... 9	_,_ _._
„ nalive, .... „	_,_ _._
l.nguajra l'lant .... „	_.—	_
„ nalive .... „	——.—
Han t os najlini.il .... „	152 —	153.—
. srednje fin! ... .	149,—	160. -
•	srednji......U2.-	144.—
•	ordfnar......1*9,—	Kil.—
Hio oprani...... „	—,_
najfiniji...... „	152.—	154.—
. srednji...... „	144.—	145,—
Sladkor Centrifuga! I. vrsin . .	30.50	30.75
ConoaHie...... B	31.25	31.50
v glavah ...... n	32.25	32 50
razkosani............32.25	32.50
Kit italijanski lini............20.—	20.25
, srednji..........19—	|9 2'»
.lapan fini aaa..... .	15.76	— .—
« srednji..... „	15,—	—.—
Raugoon eatra ...... tOO K.	13,—	—.—
1................11----
II. ..... . .	9.—	-.-
Pttrelaj tuski v sodih .... „	2U.5H	—.—
v zabojih od 29 kil. „	6.H0	—'—
Olji Italijansko najfinoji ... „	G3.-	—
. srednjeflno . , „	58,-	—.—
bombažno, aranrik. ... ,	90.—	32.—
dalmatinsko...... „	35,-	36.—
Limoni Mesinski .....zaboj	8,—	9. -
Pomaranče „ ..... „	_.__.—
Mandeljni l>almatinski| 100 K.	—.— — .—
Bari . .( ,,ov" ,	73.- 75.-
Majoll ......... . „	104.— iu«.-
Sotlil Dalmatinski novi ... .	——.—
Pulješki................10. -	10,1(5
S okve Puljesko ..... B	U.50 11.75
n Orske v vencih novi . B	12.25	12.50
9 :Itanlne nove....... „	32. —	ml —
Vam perli .........100 K,	83.—	24,-
O.b M . ...................28.—	29. —
Polenorke srednjo velikosti . .	43.—	44 —
n velike ..... m	—,—	—.—
. ........... n	45. —	46.—
sianlki v velikih sodih ... n	14,—	—.—
■ ' '....... a	5.-
Trgovina.
Moka iu otrobi. M o k a. V tem tednu cene niso bile le stalne, ampak so cel» nekoliko poskočile, toda to dejstvo ni kar nič oživelo kupčije. Vsled tega bilo je tržišče tudi v tem tednu jako mlačno, izvzemši nekoliko prodaje iz druge roke po cenah, ki so bile nekoliko niže kakor cene iz prve roke.
Otrobi. <!«ne so nespremenjene. Drobni izdelek je zanemarjen in mlačen, debeli pa je stalen in je povpraševanja po njem, ker ga primanjkuje. Debele ruske otrobi prodajali so po f. 5.— proti iidd»yi v decembru. — O zaključku doznnjemo, da je prodal „Keonomo* partijo svoje št. (J po povprečno t'. 10 20 proti oddaji od tekočega meseca do aprila I89G.
Drobni otrobi padajo, kupčije je le malo. »Keonomo* zahteva za svoj izdelek t'. 4-10, ostale murke so nespremenjene. — Mlin Walz je prodal nekoliko vagonov svojega izdelka po t". 313 loko Pešta, ali f. 4 05 loko železnica v Trstu.
Goved. Od 10. do 10. t. m. prodalo se je v Trstu r»90 volov in 58 krav klavne živine in sicer 10 volov iz Kranjske, 52 iz Hrvatske, 175 iz Bosne, 247 iz Dalmacije, — iz Ogerske, 100 iz Srbije, in 6 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. 44.— do 45.— voli iz Hrvatske po f. 41.— do
42.—	; iz Bosne po f. 42.— do 43.— ; iz Dalmaciji' po f. 42,— do 43.—, iz Ogerske po J". —.— do —.—, iz Srbije po f.
43.—	do 44.— in domači po f. 14.— do 45.—; domače krave po f, 43.— do 44.— krave iz Italije po 1. —.— do —.— iu krave iz Kranjske po t. —.— do —.— k vi nt al mrtve vage.
Seno in Alanu. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3.75, II vr. po t'. 2.00 slama I. vr. po 1. 3.20 iu II vi. pol'. 2.G0 kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 d<> 30 kg. po 92 do 94 nvč., v partijah od 30 d» 5o kg. po 90 do 92 nč,, furlansko surovo maslo v part. od 2o do 30 kg. po f. 102 do f. 1.04 in v partijah od 30 do 50 kg. po f. 1*— do 1.02 f. kilogram. Tolminsko surovo marilo I. vrsti po f. 1.06 do f. 1.08 kilogram.
.Taj.', a na debelo po f. 3.30 do 3.50 sto komadov.
Kokoši pot'. 1.— do !'. 1.35 komad; piščeta po t. —.85 do f. 1.5o par.
Krompir, navadni, na debelo no t'. 2.40 do 3 30 kvintal.	.It. M.u
Na, prodaj
so vsi letniki Dunajskega „Zvona" in Mariborske »Zore*4 ; in sicer :
-Zvon"
Teč«j F. In70, tt. 187«. HI 1877, IV./1678, V. 1879 in VI 1880.
„Zora*
Tečaj T 1872 H '1*73. ITI 1*74, IV. 1875, V./187«, in VI-VII/1877/7«.
Vse knjige so t trdo vezane in dobro ohranjene. Cena se izve pri V. J. južni kolodvor Trst Post restante, ali pa Tiskarna Dolenc, Trst.
jfj Znana domača gostilna *
m
^riana aomaca gostilna
„AL CASTELLO ĐIDOIBERG"

g	v TRSTU,
g v ulici Farneto i«. II jg
V kateri no točijo ]c prlatna vlp«v- S — aka vina, in ■ veie pivo, pri- ^
poroda so si. občinstvo i. m-stn in z dežele. © Blndkl rlesllntf po 32 novd.j >■& belo in črno vin«, liter po 40 novč.
Prvo po :12 nvč.; v steklenicah po 20 nrč. ^ __ Vino i « iJorn od fi litrov in več po 4 m', ceneje. jjjj Kuhinj« jo preskrbljena s tečn mi jedili, v,ene S ^ no primerno nitke.	Frin Rjaveč. %
Henrik Slihiel
Corso, Piazzetta S. Giaeomo štev. 3
v Trotu.
SLAIIŠĆIČAKM in PEKARNI
vedno lio^nt.) založena z vsakovrstnimi sladščicami.
Pasle, torte, krokanli, pastiri, .BISKOTERIA FINA"
konfeti, kilants, ćokolata, roks-drops in mnoio drugih sladščrc.
Potcbn-t priporoma za poroko ali slavljenje zarok
kolače, elegantne svilnate omote, ikatljice, podstave, napolnjene sladsoicaroi. SLADKE PlJAČEi rozoliji, špiriti, vina domača in inozemska.
Vsprejema naročbo. llazpoillja proti poitnem povzetju. Priporoča »e »lavnemu p. n. občinstvu
zii mnogobrojen obisk.
(Eanunaa®]	4
•	zaloga stekla, svetilnic, prstenine In & P kuhinjske posode.	f
I ulica Barriera vecchia 6. I
0	Stenj in stekla raznolična za pctroljnlu. i
™	Sipe in kristalna ogledala	¥
P prodaju na debelo i u drobim. 4
f poSiljrttve mi deSelo se vrSe točno in hitro. )
} DROBI FOTOGRAFIJE «
zailnja NOVOST, posamične ali v skupinah, J W	cona gld. I.— dvanajstero.	(
PRESELITEV GOSTILNE
Znana g .stilna „JK.Ho Poate auove' presolila H.» je z dnem 24. avgusta v ulico Geppa »t. 14 ped misloviiiti
eantina di Graz*
tnr HO pri lorof« njo lastnik vsem Marini obiskovalcem s i rojakom, da bi ga mnogobrojno obiskovali tudi v novem prostor.). - Točl'a ne bodo štajerska in itnlljnnika vin., prvih vrst ter vsikda- »vežo Dre ho rje v o pivo prve v rt. te. Kakor p« m. vadi preskrbljeno je za dobra jodila po jako nizkih cenah.
Josip Pimrello
mehanik
i/.vriujo vsakoršne popravo šivalnih strojev in dvn-koles. Prodaja novo in nbljene šivulue stroje iu dvnkoloni.
Via Madofina del mare itev. 4, ubod via Fontanone,
vštric list. 12.
„Tržaška Hranilnica"
(C(wa ili Rispuitnio Tricstinn) Sprefeiulje denarne uloge v I tankov-cih od .'>n nč. do vsucega zneska vsak dnu v tednu raznn praznikov, in to od St—12, ure opoludne. Ob nodoljah pa o.) 10 18 uru opuludne. Obresti na
knjižico...........jj"1 *
Ftaeufe vsuk dan od 9- 12. ure opoludne. Zneske do 10O gld. prueoj, preko 100 do Joo i mor.i no odpovedati a dni iu zneske preko lOoo gld pit f> dni. Kulcomptuje menjire domioilirane na
trAiiškem Irgu po.......I]1'"
1'o.iiiJii je i n drž. papirju uvstro-ogerske
do 10 O t; Id po .......4
Vi-jo znesku od Ionu do 5 00 f;ld po o1/" / Daje denar proti vknjiieitju 1IU posesti v r-Htu Ouresti po dogovoru	2 -24
Trst, dnu 5. maju 1894.
Alte Sl Zadnlk-Trat
Via Nuova na voglu via S. Lazzaro.
priporočata »lav. občinstvu h v o j o prodajalniro z manifakturnim hlarom. V zalogi nahaja so povsem ttsjnovsjis blago, toliko za Ženske kolikor z a moike in deco. Veliki izbor platna, bouibažuviiie, perila, nbcev volnenih in svilnn-tih. Velika znloga vseh potrebičin z« iiviljs in krojaćv V zalogi nahajajo so nadalje vsakovrstni trakovi in tudi trakovi slavenskih baiv.
Priporočata se čč gir. učiteljicam v mostu in na deželi za vse potrebščine šolskih ročnih del.
GOSTILNA v ulici Valdirivo *«. It
ALLA
toči najizborneia krt>ška in istrska vinu in sicer krsAki teran po 48 nvč liter, istrsko vino prve vrsto po 40,, drug.- vi ste po 36 nv£ liter Puntigninovo vedno sveže pivo v fodih po 34 nvč. liter. — Kuhinja preskrbljrna jo z nnjiečniSimi jedili in jako po ceni Naročila se sprnjemaj-i in sicer: za obat in vejtrjo t vinom 90 gld. na mesec, brei vina 14, lamo obad 7 gld. na tnesec.
Priporoča m slav. sloven-kemu občistva za mno.obrojni obisk	udnna
Josipina Čufiek,
gostilničarka.
3 zlata 15 irabrnih
kolajn 13 ćMtnlh in | prlioalnih dlplomov
iFrailT.M KWIZDE
Varitvana
Pazite blagovoljno na gornjo
mritmu znamko in zahtevajte iz-reftno KWl7.l>E KiirntuburiM rt-dilni praitk tu iMno.
omeiiMki redilnl praSek
■a živino.
Dietiško sredstvo za konje, rogate £ival> in ovce Rabi se nad 40 let v mnogih hlevih, kadar finimi nima teka, ako slabo preharlja, da se poboljia mleko in pnmnoli mleko pri kravah.
Cena: V. Akatljici TO nč>, 7, SkaHjiei 3S n«.
| Dobiva se u
•Z
Olavna taloga
Kreis Apotheke
| Komeuburg pri Dunaju.
II.
vaeh lekarnah i in trgovinah I mlrod ljami v Avstro-Ogerskl
FILIJALrKA
c. lir. m mir. M\\im molil
za trgovino in obrt v Trstu. Novci r.a vplačila. V vred«, papirjih na	V napoleonlh aa
t'dnovni odkaz 9'/4*/« ' 30-dnovni odkaz 2"n 8- , 3°/, 3-meseSni , S«/«0/-30- , 8V«°/a I	- s 2'/,*/
Za pisma, katera se morajo iaplačati v sedanjih qankovtih av«tr. velj., stopijo nove obrestne takse v krepost t dnom Si. septembra, 25. septembra In odnosno 17. oktobra t. 1. po dotičnih ob javah.
Okrožni o<l d H.
V	vred*, papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napolaoalh brez obresti
Nakazme«
ta Dunaj, Prago, Pefito, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor ta Zagreb, Arad, Biclit«, Gablonz, Oradoe, Sibinj tnomost Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuo, Keicbenborg, Saai in Solnograd, — b r e « troikor
Kupnja in prodaja
vredoostij, divii, kakor tudi vnovčenje kuponov
proti odbitku 1S/M provizije. IflkaiO vaeh vrst pod najumeitnejkiini pogoji.
Predujmi.
Rt jamčava* listine pogoji po dogovora. Kredit na dokumente v Londonu Parizu, Uoro I m u ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditni pisna na katerokoli mesto.
Vložki v polirano.
.Sprejemajo aa v pohrano vrednostni papirji, ilat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naftu blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske r italijanskih frankih, ali pa po dnevnem eursu.
Trat, 17. septembra 1895.
Slovenci pozor!
Naznanjam, da sem prevzel Taccanijevo prodajalnieo jest-vin v Barkovljah, katero sem preskrbel prav bogato s svežim in finim blagom. Za mnogobrojni obisk se priporoča
Suban Ivan mL
Josip Vodopivec rr«.0"!"«,:"™
tane št. Ifl. Preskrbljuje denar na posodo proti vknjižbi na zemljiiča, na potom posreduje pri prodajah iu kupovanjih pose-tev, zemljič, hii prodajalnic, gostilnic itd, itd Provizija po dogovoru. Pogovori v stanovanji, in od ft —10 ure v kavarni „Com-mercio" Pi-ma pošiljajo nuj se v stanovanje.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gdrz) ulica Morelli 17
ao priporoča proč. duhovščini ta napravo corkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpuka in medenine, kot: mon* štranc, kolihov, itd. itd. po najnižji cuni v najoovej&ili in lepih oblikah. 8tttre reči popravim ter jih v ognja posrebrim in pozlatim.
Da si zntnurajo tudi menj premožne crkv« omiflliti razno crkvene stvari, se bodo po želji pn Čustitih p. n. gospodov naročnikov prav u^ndtii plačilni pogoji stavili.
Iluatruvaiii cniiik franko. Pošilja vsako blago dobro 8prav\jeno in poštnine franko !	2-24
„Tržaška posojilnica io hranilnica"
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom) v Trsta Via Molin Piccolo it. I. I. nadstropje.
r&Klo n//i*t/<i poittuga potlopjaJ
Daje posojila na vknjiib« po S' //., menjice po zastave po S' „. Sprejema hranilne vloge in je obrestuj« po 41*/.-Uradne ure so ; Vsaki dan od 9. do 1 'J. ure dopoludne in od 3. do 5 popoluiine, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopolnilne, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deliti veljajo po 200 kron Zadrulni deleii se lahko plačujnju v mosečnih obrokih po 1 gld. ter
znaša v*aki delei 10 gld.	IV—6
*
m
Sloveči prašek za zobe
prof. dr. Haiderja je najboljše sredstvo za čuvanje zob pred gnjilobo t*r jih čisti, ne
da bi oškodoval steklenino, V škatljicah po 30 in .r>0 nvč. izključno v premovani lekarni
PBMKMOI .JU to lori" Trti, wWI In.

Riunione Adriatica di Sicurtš
24—2	-v Tralu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti loči, na iivenje v vsik kombinacijah.
Glavnica In rsaerva društva dna 31. doorafera 1892
Glavnica društva	gld. 4,OOO.UOO*—
Piomijna roserva zavarovanja
na življenje	„ 13,326 34A-98
Premi.jna reserva zavarovanja
proti ognju	1,832.248 22
Premijna reserva zavarovanja ,
blaga pri prevažanju	40.465.07
Reserva na razpolaganje	„ &00.000'—
Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanci (A) „ 333.822.42 Roserva zavarovanju proti pre-
minjanju kursov,bilanca (B) „ 243.331 33 ltezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenju .	500.000'—
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164.88
Urad ravnateljstva : Vin Vnlclta>tvo, lip.« (v lastnej hii).
Dobroznana gostilna
(po domače „pri Prračkorcn"
v Trstu, ulio« Solitario itev. 12
se priporoči in objavlja sliiv. stoveiisk iinti občinstvu Trsta in okolico, da je pre-krbljenn/.a »voje prostore in za veselice .Trž. Sokola" iz lastne zaloge pravegi 5r-snega in belega, nepokvarjenega vina po doli označenih cenah.
ar »ozoRt^e
Črno izabela (novo) po 32 nč. liter I Rizling sladki, pt vaški (novo) po 48 liter Belo , (novo) „ 40 K , | Modra frankinja prv. (nova) . 40 „
Stiira vina, bela in črna, večlftiin, toči v sodili po 40 in 48 nvč. liter, v steklenicah po liter prve vrste po 80, drune vrste po »>0 nvč. Družinam od litra naprej 4 nvč. ceneje.
J. Pserhoferjeva
lekarni
tptel.
Zum goldenon' Reiohei
I. Singerstraaae 15. DUNAT. Otvarjajofie krogljice, prej imenovane kriftistilne krogljice
starozmuio lahko odvajajoče domačo sredstvo.
To kroirljico stanejo: 1 ikatljlcu z IK kfOfgljlenml SI ni«, jeden za* vitek O ikalljle % ifld. A ni>, pri nefrankovani pošiljatvi po poitnem povzetju 1 JHEld. flO ni. — Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stene: i zavitek krogljlc l gld. 25 itč., 2 zavitka 2 gld. aO nč„ 3 zavitki 3 gld. 85 nč . 4 zavitki 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov 5 gld. 20 nč., 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Matij kot jeden zavitek so ne pošilja).
Prosimo, da se izretno zahteva ,J. Pserhoferjeve otvarjajoie krogljice"
in paziti jo, da iina pokrov "snke škatljire isti podpis J. l»WPrllol«r v rudećlh pls-
it.eoili, ka'erega je niiloti na navodilu za porabo.
J. J'mnhufrttl. 1 posodiua
1 steklenica f-0 tli.
Balzam za ozeblino 40 nč., tirosto poštnine HA n&.
Trpotfie/ tok, Balzam za golt&nec, Gronka tinktura za želodec,
1 »teki. 40 nč., poitniue prosto n£.
(prej življen-ska esenca, aH
Prašku kupljlee iuiuiiuvaiiu). Hulilo niztopljajoče sredstvo ki oživlja lu krepi želodec, kudar ju pokvurjuii.
t Mastilo za rane, > »tekmica»nvč. Fljakerski prsni prašek, ' Tanokininska pomada
Rannrntni nhli9 od pok. prot. st'eudei-aj' i ion. ndnucotni OUIIZ 50 ti., proBto poštnine pa 76 nv.
Ilnuorvalna Msiilna anl	HulMeha
1 ikatljlca 3T. nove., poitninu prosto fiO 116. '«r/i»/«ro,
do-
sledicam slabe prebave, 1 omot 1 gld..
Razven inionovnih izdulkov dobivajo ue Šo druge tu- in inozemske farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjune ter se na zahtevanje točno in v ceno preskrbljnjo ludi predmeti, kojih ni v zalogi. — llazpoliljnilju po poftti vršo se točuo, a treba jo denar poprej doposlati ; veČju naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri ilopoiiljatvi denarja po poAtnl nakaznici astane porto dosti manj kakor po povzetju.
Lastnik politično društvo .Edinosti*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Doleuc v Trstu.