11 številka.
U Ljubljani, v četrtek, 29. marca 1906.
XXXIX. leto.
itaaia v8»k dan zvečer, iaum&i netl*M:e in praznike, ter vHia po posti prtjonUBU z» avstro-ogrske rtežele za vh* leto 2ft K, sa pol leta 9 K,^za četrt i«^ta 'i K M) h, M en m«»e<- 2 K h. Za Ljubljano * po^ihanj^ru na dom z* v-r !eT» ; + K. /.4 p«1) leta 13 K, aa Četrt l*»ta *\ K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi nam ponj, plača aa vse leto 38 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eu mesec 1 K IM« h. Za tuje dežele toliko vee. kolikor '.n.iša poguma. \a u*roČb« tirez istodobne vpošiiiatve oarodaine «e ne ozira. - Za oznanila se plaeuie od peteroatopue petit-vrate po i 2 b, če oznanilo tuka enkrat, po 10 h, če s« dvakrat in po 9 h, ee »e. tiska trikrat ali večkrat. Uopini naj ne izvoU- tmmkfmti. — Kokopisi -•• nt* vračajo        Uredništvo in upravništvo je v Knarlovih ulicah nt. 6, in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju.  —   Upravniatvu  naj h.- hlatfovoiiio  pošiljati  naro"nin»', reklamacii«-. —niaila,  t. j. administrativne -rvan.
Uredništva telefon št. 34.
esečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne fttevilke po 10 h.
Upravništva telefon it. 85.
K vprašanju o reviziji ustave.
Svoj ©časno je bilo opetovano v .vstaijskem parlamentu na dnevnem redu vprašanje 6 reviziji sedaj veljavne državne ustave.
V zadnjih letih je pa to vprašanje stopilo bolj v ozadje ne morda radi tega, ker so s.1 stranke, ki SO se r»reje zavzemale za spremembo ustave, izneverile svojim načelom, marveč ►g tega. ker je bil splošni položaj v parlamentu in državi rak, da se ni bilo nadejati, da bi imel eventuvalni predlog na revizijo državne ustave le količkaj upanja na uspeh.
Sele ko je vlada v tekočem za-—-danju predložila državni zbornici -voj zakonski načrt volilne reforme, ki je v bistvu tak, da mora, ako se uzakoni, temeljito spremeniti ustroj avstrijskega parlamenta, so postala stara vprašanja «» ostavili reviziji zopet aktualna.
Vse stranke, ki so že od nekdaj težile za tem. da se sedaj veljavna ustava podvrže potrebni reviziji, so v debati o v«>lilni reformi, ako ne uugače, vsaj teoretično naglašale, da je obenem z volilno reformo treba -udi misliti na revizijo ustave.
To so poudarjali govorniki naj-ciziienejsih strank, Vsenemci in Mlado-čehi so pa stopili se korak dalje in so vložili samostojne predloge, ki naravnost zahtevajo, naj se spremeni sedaj veljavna državna ustava.
Vsenemci so bili že od nekdaj odločni zagovorniki takšne ustavne revizije, ki bi zagotovila Nemcem za vedno premoč in nadvlado v tej državni polovici. To bi se dalo najtežje doseči na ta način, da bi se izločili Galicija in Dalmacija iz zveze ostalih avstrijskih dežela in bi se jima dovolilo posebno državnopravno -tališče po vzoru Ogrske.
S tem bi bila Nemcem, ki se pri t stoječih razmerah morajo vedno bati, da izgube danes ali jutri svojo premoč v državi, za večne čase zagotovljena nadvlada nad drugimi narodnostmi v Avstriji. Umljivo je torej, da so sprejeli Vsenemci izloči-
tev predvsem < »alieije iz zveze ostalih avstrijskih dežela med kardinalne točke svojega programa.
S predložitvijo zakonskega načrta o volilni reformi, sloneči na splošni volilni pravici, je nastala za Nemce nevarnost, da bodo v bodočem parlamentu potisneni v manjšino vkljub njim v korist izvarjeni volilni geometriji in da bodo v dogledne m času izgubili v Avstriji ono moč, ki so je po krivici uživali doslej.
Prišel je torej odločilni moment za Vsenemce, da skušajo izvesti del svojega pmgrama in s tem paralelizi-rajo neugodne posledice, ki jih mora imeti volilna reforma za nemški narod. Zato so vložili nujni predlog, naj se Galiciji dovoli posebno državnopravno stališče.
A tudi Čehi so smatrali trenotek, ko se je parlamentu predložil zakonski načrt o volilni reformi, za ugoden, da vlože svoj stari predlog, mereč na to, da se revidira ustava in se preosnuje država na podlagi federalizma in avtonomije posameznih kraljestev in dežela.
A tudi druge stranke so naglašale, dasi niso vložile v tem oziru posebnih predlogov, potrebo, da se vzame v hipu, ko se namerava temeljito predrugačiti ustroj sedanjega parlamenta, v pretres vprašanje o reviziji ustave.
Kdina izjema v tem pogledu smo bili Jugoslovani. Jugoslovanski poslanci se v svojih govorih niti z besedico niso dotaknili ustavnega vprašanja, kamo-li da bi bili stavili v tej zadevi svoje predloge, kakor da bi se nas revizija ustave niti najmanje ne tikala, oziroma kakor da bi nam bilo vseeno, ako se sedaj veljavna ustava spremeni v smislu vsen finskega ali mladočeškega predloga.
In vendar je bila od nekdaj kardinalna točka vseh slovenskih politikov brez razločka strank zahteva, d a se država federalizira n a p o d-lagi narodne avtonomije, v kateri je za nas Jugoslovane, zlasti Slovence edin spas in rešitev.
Naloga naših poslancev bi torej bila. da bi se bili pri priliki, ko je stopilo na dnevni red tudi vprašanje
o ustavni reviziji, oglasili kakor Vsenemci in Mladočehi s svojim posebnim predlogom, da se uvede narodna avtonomija, ako niso hoteli, da se smatra ta naša zahteva, ki tvori bistvo našega narodnega programa in ki je stara, kakor je staro naše narodno gibanje, v vladnih krogih zgolj kot prazna fraza, kot fantom, kot postulat, čegar uresničenja sami ne želimo in ne zahtevamo.
Slovenski poslanci tega niso storili in so s tem zakrivili veliko politično hibo, ker so v politično najvažnejšem trenotku pred vso javnostjo takorekoč zatajili prvo in najglav-nejšo točko slovenskega narodnega programa in desavuirali vso dosedanjo našo politiko!
Državni zbor.
Na D un a j u 28. marca.
V začetku seje je bilo podanih več interpelacij. Posl. Romanczuk j« predlagal u s t e n o v i t e v volilnega sodišča. Posl. vitez Berks je interpeliral ministra notranjih zadev zaradi občinskih volitev v trgu Šoštanju.
Potem se je 'nadaljevala debata o vsenemških predlogih glede izločitve Galicije. Izid glasovanja je že znan. Vendar ni bil današnji dan brezpomemben za nadaljni razvoj avstrijske politike.
Odklonitev nujnih predlogov je vsekakor uspeh za vlado z ozirom na volilno reformo, nikakor pa ne za poznejšo bodočnost.
Tudi za nujni predlog glede splošne volilne pravice se je prvotno dobila le navadna veČina, in vendar je vlada, ki je takrat živahno ugovarjala, pozneje iz tega glasovanja izvajala posledice.
Pomemben je bil govor glavnega kontra-govornika dr. Stranskega, ki je v prvi vrsti odgovarjal grofu D z i e d u s z v c k e m u. Rekel je, da V se^Bic'-in ni z njihovimi nujnimi predlogi le za to, da vržejo vladno volilno reformo, temuČ tudi, da za-b i j e j o z a g v o z d o med posamezne slovanske klube. Cehi so bili in bodo vedno za avtonomijo
avstrijskih dežel, in ravno zato. ker jim je ta ideja tako sveta, ne bodo si nikoli pustili dajati načrtov za njo od Schonererja. „Ali more sploh biti kaj dobrega in poštenega, kar nam nudi ta stranka V- Pritrjevanje pri Slovanih (iališki poslanci že itak uživajo tako ugodno izjemno stanje, kakršnega jim posl. S t*'in ne bo nikoli priboril, katerega stranka ne deluje za enotnost, temuč za razrušitev naše monarhije v prilog Prusiji.
Njegov govor je največ pripomogel, da so nujni predlogi padli. Po dolgotrajnem glasovanju je začela zbornica razpravljati d nujnem predlogu dr. Herolda glede revizije ustave. Po utemeljevanju predlagatelja se je razprava prekinila.
Na predlog posl. Lupula se postavi na dnevni red petkove >eje poročilo proračunskega odseka o zvišanju pokojnine vdovam  državnih uradnikov.
Volilna reforma.
Dunaj 28. marca. Odsek za volilno reformo se je danes konstituiral. Za načelnika je bil izvoljen poslanec Marchet, za L podnačelnika posl. dr. P 1 o j . za II. pa posl. baron M a 1 -fatti.
Nato se je razvila daljša debata 0 razdelitvi dela v odseku Prijatelji volilne reforme so predlagali, naj ima poslanska zbornica le ob torkih in petkih plenarne sej*-. Odsek bo take dneve zboroval od 4. do 6. ure popoldne, ob sredah in četrtkih pa bo zboroval od 10. dop. do 1. pop. in 3. do 6. popoldne. Ta predlog je bil sprejet.
Istotako je bil sprejet predlog poslanca Onciula, naj se pokličejo k odsekovim sejam parlamentni stenografi, da postanejo javne tudi za širšo javnost.
Izvolitev Manheta za načelnika in sprejetje teh dveh predlogov dokazuje, da i m a j o v odseku p r i -jatelji volilne reform« večino
Praga 28 marca. „Narodni listyu poročajo, daje bilo pretečeni ponedeljek v Pragi zborovanje kon-
zervativnih in ustavovernili plemieev v navzočnost: nadvojvode Prana Ferdinanda. pre<lno je pr«-stolom%-slednik odpotoval v Draždan« Prestolonaslednik je baje posredoval pri veleposestnikih v cesarjevem imenu, naj ne delajo volilni reformi ovir.
Zvišanje duhovniških plač.
Dunaj 28. marca Podo«lsek proračunskega odseka, ki j** razpravljal o predlogi glede zvišanja duhovniških plač. je dane-. - v o j e posvetovanje dovršil Določbe glede grŠko-katoliških in prav«.slavnih duhovnikov so se sprejel*- b posebno resolucijo, da ^ občine v <>ziravred-nih slučajih razbremene dolžn«»stl. ki so jih prostovoljno prevzele.
Absolutizem na Ogrskem.
Dunaj 28. marca. V kr»n^k'^m' svetu se je dal vladar pred vsem poučiti, ali bi ne nastala nevarnost /a finančni položaj na Ogrskem ali za sposobnost armade, ako se volitve ne razpišejo v postavni dobi. Ogrski ministri bo vladarja glede obeh točk popolnoma pomirili. K\-lex stanje še lahko traja eno leto. Da se bo k vojakom prijavilo čimveč mladeniČev prostovoljno, se je sklenilo, tla bodo šli taki prostovoljci brezizjemno že po dveh službenih letih n a d o.-pust
B u d a p e š t a 28. marca Ćlani razpuščenega vodilnega odbora združene opozicije so imeli danes popoldne sejo. ki jo je vodil grof Julij A n d r a s s v. Razpravljal«i se je o p -litičnem položaju ter so se za vse eventualnosti sprejeli soglasni sklepi.
Novo italijansko vojno pristanišče.
Rim 28. marca. Dane« j«, prišla k momaričnemu ministru velika komisija izžeuirjev in tehnikov, ki mu je izročila načrt za novo vojno pristanišče v globoki laguni Mez/ano pri Coniachiu V novem pristani-j nišču bodo ladje popolnoma za\ ro-vane pred streli sovražnega br«f-d o v j a. •
LISTEK.
Naravoslovne crtice.
vm.
(Molekuli    atomi -   katodna luč Rentgen o vi žarki elektroni
ioni.)
(Konec.)
Prišli so pa do odkritja elektro-. še potom drugih raziskav, pred vsem Maxwellove elektromagnetične svetlobne teorije, na podlagi Zeema-novega fenomena in drugih poskusov, katerih razlaga pa bi bila na tem mestu preveč zamotana in težko umljiva.
Neskončna majhnost elektronov ui pa to, da je njihova velikost popolnoma nezavisna od materije, iz katere nastajajo, je dalo misliti, da imamo v elektronih iskati one povedi enake prasestavnike vseh prvin, da so elektroni prasnov, in da so vsi materijalni atomi same nekake agošcine elektronov. Na drugi strani moramo zopet uvaževati misel, ki
jo je že Helmholtz naznačil, in Nernst potem jasno izgovoril, da je elektrika substanca, kakor ostale snovi, in ne sila, kakor se je to mislilo doslej. Na ta način imeli bi poleg znanih kemičnih prvin še dve novi: pozitivne in negativne elektrone, ki se ločijo od ostalih vzlasti vsled majhne atomske teže. Prosto obstoječe električne na-pojine so, z istimi lastnostmi, kot delci mase.
Nekateri rabijo mesto izraza „elektron" tudi izraz „ion" za isto stvar. „ione" imenovali smo in jih še imenujemo atome, napoj ene s pozitivno ali negativno elektriko. Ione rabimo pri razlagi raznih elektrolitič-nih prikazni, kar bo najložje umljivo, ako navedemo sledeči zgled. Ako zlijemo gotovo množico vodenca in klora skupaj, spojita se plina z močno eksplozijo v solnokislinski plin, ki pritiska z gotovo močjo na stene posode. Ako pa z isto množino tega plina napojimo nekaj vode, pritiska pa pod sicer istimi pogoji ta plin z dvakratno silo na posodine stene. Iz tega sledi, da mora biti število mo-
lekulo v v vodni napojnini podvojeno. Raziskave so tudi dognale, da nima voda nikakih solnokislinskoplinskih molekulov več, ampak oba: tako klor kakor vodenec popolnoma ločena drugega od drugega v sebi. Vendar ne v obliki, v kakršni sicer najdemo ta plina. Ako bi bila namreč oblika navadna, zaduhati bi morali klor, vodenec pa bi ušel iz vode. Molekuli so obeh plinov v tem slučaju postali „ioniu, od katerih je ali vodenec pozitiven, ali pa je pozitiven klorov atom, ki veže drugega negativnega nase, bodi si da je potem ta ali on svojemu sodrugu prirejen.
Ioni opravljajo tudi službo pre-našalcev elektrike pri razkrajanju snovi električnim potom. Ako napeljemo električni tok skozi raztopnino solne kisline, oddajajo vodenčevi ioni kot pozitivni svojo napoj ino na negativni elektrodi, zgube torej svojo ionsko obliko, in se pokažejo kot navadni vodenčevi molekuli. Ravno tako se zgodi s chloroni, ki pa se pretvarjajo kot negativni na pozitivnem poln, in  izha^o odtod kot navadni klor.
U Mil žalosti.
Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda.
(Dalje.)
Karlo se je kmalu odločil, da se točno odzove povabilu baronice <to-taldi.
„Moja salonska obleka sicer ni plačana, a to se ji itak ne pozna (V mi jo krojač vzame, bo vsaj rabljena in mož bo verjel, da občujem z ljudmi, med katere je treba Časih iti v salonski obleki. Sicer pa si soareje brez večerje ne morem misliti in dobra večerja      to je odločilno."
Ko je Karlo odpisal baronici, da se odzove njenemu povabilu, se je usedel k začeti sliki in začel slikati. Delal je sicer brez pravega vesedja ali delal je vendar, kar se mu že več tednov ni primerilo. Uanalno povabilo, poslano kdove iz kakega nagiba, je obudilo v Karlovem srcu nova upanja Še pred nekaj trenotki je bil ves re-signirau in se je vdajal ^rai brezup-nosti, zdaj pa je ne, da bi se tega zavedal, začel zopet misliti, da morda
le kaže. napraviti še en poskus z umetnostjo, mord* se /daj pOGP6$i ujeti srečo
-Popolnoma me ljudje vendarle niso pozabili," je govoril Kari«« sam s seboj „ Baronica (lotaldi bm omom n«' pozna, a vendar me vabi na svojo soarejo. To kaže gotovo, da m« pozna po imenu, da moram biti ,\ njenih krogih na dobrem glasu ia d* me šteje med ljudi, ki pripadajo tistim odličnim krogom, s kateri!« ona živi -
Te misli 90 ga navdale z veselim ponosom in z agilnostjo in hitrostjo mladih ljudi je vnovič začel zidati zlate gradove na oblake Odložil j« Čopič in iznova prečit al baroničino pismo."
^K&ko riu vonj ... to je vijolic in parfum ali kaj. Hu n. ta baronica (lotaldi V Morda je ljubezniva in lepa dama in ljubi umetnost Će prireja soareje, je gotovo bogata in kdor je z bogatimi ljudmi dobro znan, si lahko kmalu pomaga. Ha kdo ve. Barometer kaže dobro. Na vsak način moram dobiti še par novab r^kav^"_
Volitve  v državno dumo.
Varšava *28. marca. Dane« se vrši tukaj volitev volilnih mož za državno dumo iz skupine tovarniških delavcev. Večina delavcev se zdrži volitev, Ker je soeijalna demokracija izdala parolo „bojkot volitvam." Pred vsemi tovarnami stoje vojaške straže
Nova rusko- japonska vojna?
Pet r ograd 2S. marca. Časopis ..Str on a", ki ga izdaja profesor Kovale vsk i. je prinesel razgovor z nekim visokim dostojanstvenikom, ki je izjavil, da je že to spomlad r pričakovati nove rusko-japonske v o j n e. Japonska bo gotovo zasedla severni del S ah a lin a, K a m e a t k o in P r i m o r s k i j . nakar bo Rusija napovedala vojno. Zaradi tega se pridržuje tudi v Mandžuriji armada :>oO OOO mož.
Tudi „Novoje Vremja, kije
v zelo tesnih zvezah z vladnimi krogri. j*- zopet sprožila vprašanj«« o rusko-japonski vojni.
Vse te vesti pa so naravnost neverjetne, ker bode te obe državi potrebovali še mnogo let. preden se opomoreta iz hudih posledic zadnje vojne.
Italija in Nemčija.
Bero lin 28. marca. «,Borsen Courier** je priobčil zanimiv članek o razmerju med Italije in Nemčijo. Italiji <e očita, da igra. ki jo iz-v a j a v t r o z v e z i. traja že predolgo. Italija se vedno pritožuje, da je dala vse. prejela pa ni ničesar, in vendar je ravno nasprotno res. Italija je v trozvezi. toda politična vera vseh njenih strank j«- i r r e d e u t i z e m. Pisava rimskega časopisja, govori italijanskih poslancev, ki so vladni uradniki in postopanj*' italijanskega delegata Viseonti Venoste v Algecirasu so dejstva, ki dajo muogo misliti. Kavno v maroški konferenci bi morala biti vloga Italije na strani Nemčije in Avstrije, toda Italija je pokazala, da občuti trozvezo kot nekaj prisiljenega.
Maroška konferenca končana.
Bero lin *28. marca. Iz Algeci-rasa se poroča, da seje sporazumi j en je med delegati doseglo glede vseh točk in da so se delegatje že snoči v svojih govorih poslavljali
Pariz -JS. marca. rMatinov dopisnik je imel razgovore z delegati konference o dosedanjih uspehih. Vsi so poudarjali, daje sporazum-ljenje tako, da nastopi nova doba trajne zaupljivosti in miru med Francijo in N e m -č i j o
Preobrat u pra&em dljattvu.
In zgodilo se je to, kar so gotovi gospodje že lansko leto prorokovali: radikalni duh, ki preveva izza par let slovensko dijaštvo, je zapihal tudi v praški „Iliriji-. Naduto domnevanje gotovih elementov, da je le edino njih delovanje pravo narodno, da zamore edino le njihov program privesti slo-venskega akademika do prave narodne izobrazbe, ni moglo več prenašati „vnebovpijočegau nedostatka, da tudi „Ilirija" ne nosi oticialno pridevka ^narodno-radikalno društvo". Ker te svoje namere sedaj še slučajno niso mogli doseči, so zapustili svoje slovensko dsuštvo ter se vrgli v naročje češkega društva, kot katerega podrejen krožek z idealnim češkim imenom „Slo vinsky kroužek narodni' r a d i k a 1 n ia si upajo boljšega razvoja nego v naprednem slovenskem društvu. Ne glede na to, da so težnje čeških dijakov kot sinov naroda velikega in močnega, drugačne kakor nas slovenskih akademikov, se mi zdi že b ozirom na malo Število slovenskih diiakov v Pragi tak razkol pravcat narodni greh. Kajti iz izkušnje je znano, da bode prva in glavna naloga takega novopeČenega društva ta, da z vsemi mogočimi sredstvi nasprotuje in pobija starejše društvo ter si tako z lažmi in natolcevanjem priboruje negotov obstanek. Da bi to bilo pozitivno delo, katerega vedno nagla-šajo, je pač neverjetno; ne razdirati, ampak zidati bi morala biti prva in glavna naloga vsakega res pravo narodno - radikalno mislečega akademika. A če se pri tem kažejo tako malenkostne, da jim je edino ime glavna stvar, si mora pač vsak misliti, da so taki ljudje, če že ne grozni duševni reveži, vsaj zaslepljeni pretirani fanatiki, katerim pr is toj a od vsakega treznega, zmernega in resnega narodnega moža le pomilovalen nasmeh.
Ker se bode gotovo precej napačno pisalo o vzrokih ločitve, hočemo podati slovenski javnosti izvleček iz zapisnika seje, ki se je vršila po zastopnikih obeh strank v »Iliriji", da se doseže nekak 3modus vivendiu za obe stranki v društvu. Delegat neodvisne napredne stranke phil. Ste-blovnik je izjavil, da je njegovi stranki predvsem ležeče na dobrih in zdravih razmerah v društvu. Skupno in složno delovanje se pri sedanjih odnošajih le ovira, posebno ker odbor zastopa le polovico članov, dočim nima druga polovica nobenega zastopnika v odboru, kateremu ostanejo tako njene težnje in želje neznane, kar povzroča, da se mu očita na eni strani nedelavnost, na drugi terorizem. Njegovi stranki ni ležeče na tem, kdo da ima večino v odboru, ampak le na tem, da ostane „Ilirija" to, kar je bil njen namen pri ustanovitvi, namreč biti torišče in zbirališče vseh slovenskih napredno mislečih akademikov v Pragi, navajajoč jih znanstveno k bodočemu delu za slovenski narod, pri vsem tem pa ostati popolnoma neodvisna od vsake politike in drugih tendencioznih društev ter pustiti posameznim članom v razvoju njihovega političnega mišljenja popolno prostost. In da se onemogoči predbacivati njegovi stranki kak terorizem, podaja v njenem imenu nekake kompromisne predloge, ki naj dajejo obema strankama pristojno moč in pravice v odboru kot eksekutivi društva; ti so :
1. Predsednika voli večina, stranke morajo biti v odboru vedno procentualno zastopane.
% Preglednika ima vsaka stranka svojega
3. Pri političnih nastopih drugih društev se r Ilirija4* oficialno udeležuje le, če v to privolite -,.., vseh Članov. Glasuje se v tem slučaju lahko pismeno. Vsakemu članu je prosto sodelovati pri vseh akcijah, če le ne nasprotujejo društvenemu namenu in njegovim težnjam.
4. Zveza napram drugim društvom ostane ista kot je, namreč razen klerikalnih proti vsem enaka
5. Ce proti sklepu odborove veČine vloži .manjšina dveh odbornikov*" svoj „veto", se dotični odborov sklep sistira tako dolgo, da ga odobri občni zbor ali ■ navadno ali z */a večino.
Zastopnik nar.-radikalne stranke, tech. Hočevar izvaja, da je tudi njegova stranka le za delo j to pa je nemogoče v društvu, če ostane tako kakor je. Prva nedostatnost je nedelaven odbor. Od odbora se mora zahtevati, da nudi Članom društva, kojega vodi, kar največ ugodnosti.   Tega  pa „Ilirija1* nikakor nestori; knjižnica je za nič.  revij,  posebno takih, ki bi ugajale njegovi stranki, ni na razpolago, časopisov manjka.   Predvsem pa odvrača društven lokal od številnejšega poseta.   Delegat zahteva, naj bi bila soba taka, da bi nadomestila članom kavarne in gostilne ter bi res bila središče vseh društvenikov. Drugi ne-dostatek je prehladno društveno življenje. Odbor bi moral prirejati vsak teden en društveni večer, kjer bi se člani v kaki gostilni zabavali in med seboj spoznavali. Tretji nedostatek je, da se občni  zbori  ne morejo vršiti tako, kakor bi bilo potrebno. V občnem zboru naj bi se zrcalilo vse društveno delovanje, ali na njem se le razgraja in krati pravica, izreči neovirano vsak svoje mnenje   Kajti na občnih zborih je polovica „Savanov4*, ki prihajajo le, da iščejo prepirov in kontrahaž.   In ta strah pred eventualno  kontrahažo sili radikalce. da se vzdržujejo svojih mnenj in se ne morejo vtikati obširneje v debato. Najhujše v društvu je pa to, da prebivajo v njem Savani, katerih negativno delovanje ni le aktivno, ampak tudi pasivno.  Ne le da ovirajo delovanje znanstvenega kluba, so tudi s svojim izrednim in slabim vedenjem postavili svoje  Člane  na  tako   nizki moralni nivo, jih tako demoralizirali, da se jih mora pošten človek sramovati. In če bi  bile  v  društvu  tudi vse druge ugodnosti, bivendarže sami rS a v a n iu preprečili vsako boljše  delov; nje,  kajti samo pogled na n j e ž« m e r a za d uši ti v  vsakem  r a d i k a 1 c u vsako še tako navdušeno in idealno voljo do pozitivnega delovanja: V društvu s takimi elementije radikalcem   nemogoče sedeti. — Po daljši in ostri debati, v kateri zastopnika radikalcev ne moreta razložiti,   kaj   pravzaprav   zahtevata za omogoČenje »pozitivnega dela radikal -negau ,   odgovorita  na  vprašanje, li sprejmeta stavljene predloge, v imenu radikalcev tole zahtevo : Radikalna stranka noče nobenega kompromisa,   nobenega odbora, ampak   le  zahteva,  da   si pri-dene   „Ilirija**   priimek „na-rodno-radikalno društvo", da se združi s „Slovenijo" in „Taborom" v eno enoto ter se brezpogojno podvrže centralnemu odseku   n a rodno- radikalnega dijaštva,  v  kateri  odsek naj pošilja po dva zastopnika
Karlo se je zopet lotil slikanja a vztrajati ni mogel pri delu.
-Baronica Gotaldi. Sam zlodej vedi. zakaj se mi zdi. da bo ta ženska igrala še veliko vlogo v mojem življenju. Morda mi to ne bo na srečo. Pa kaj bi si belil glavo slabše kot je zdaj. ne moro postati. Naj se zgodi karkoli      jaz poj dem na soarejo."
Karlo je bil ves teden razburjen. Doslej je živel vedno le po beznicah in podstrešnih sobah, občeval samo z revnimi umetniki in s sartorellami in zato se je bal vstopiti v nov, njemu do cela nepoznan svet, ali je z vsem srcem hrepenel po tem, da bi prišel v to družbo in se v nji udomačil. Uvideval je, da umetniške sposobnosti niso edine odločilne za ugled in za veljavo, ki si jo hoče kdo pridobiti. Umetnik mora priti med tiste ljudi, ki stvarjajo umetniški ugled in ki kupujejo umetnine, in zlasti se mora prikupiti ženskemu svetu.
Končno je prišel težko pričakovani petek Ko se je Karlo ogledoval v zrcalu, je bil sam s seboj zadovoljen in veselega srca se je odpravil na soarejo baronice Gotaldi.
Vrnil &e je pozno ponoči, potrt in nekako žalosten. Spal je nemirno in bil tudi naslednji dan ves melanholičen. Poskusil je slikati, a delo mu ni šlo od rok. Zvečer je šel v krčmo,
kjer je vedel, da dobi nekaj znancev in tovarišev ali dasi je bil kar mogoče prijazen in skromen ž njimi, vendar mu ni ta družba več ugajala.
^Naposled obsedim res med dvema stoloma," se je jezil grede pozno ponoči domov. „Mod temi ljudmi, med katerimi sem zrasel, sem nezadovoljen ; Čutim dobro, da tu ni več mesta zame; v drugem krogu, v katerega silim, pa se ne morem udomačiti."
Naslednjega dne je dal Karlo svoje stanovanje skrbno osnažiti. Pri Židu si je izposodil celo preproge za okna in raznih drugih stvari, daje z njim olepšal svoje stanovanje in končno je kupil lep šopek svežih cvetlic
V mraku je prišla elegantna nekoliko premočna dama in je tiho in diskretno poiskala Karlovo sobo. Od tega dne je prihajala redno vsak večer in ostala eno uro. Karlo ni od tega dne nič več delal, pač pa je polagoma poplačal svoje dolgove in vse je kazalo, da ni več v denarnih stiskah
V hiši so seveda kmalu uganili, da mora biti ta dama kaj posebnega.
Toda nihče je ni poznal Nekega večera pa je Marko srečal to damo in dasi je bila ovita z gosto tančico, jo je spoznal na prvi pogled in presenečen vzkliknil :
„Baronica Gotaldi    - Vi  tukaj u
Baronica je hotela naglo oditi' ali premislila si je in rekla:
„Veste. Diavoletto, to ni ravno taktno, da ste me spoznali; upam pa, da bodete toli taktni in bodete pozabili, kje sva se videla.**
Baronica je šla po stopnicah navzgor. Marko je strme zrl za njo in ni poj mil, kam da gre. Sele čez nekaj trenotkov se je spomnil, da stanuje v hiši zal dečko, slikar Karlo; spomnil se je tudi. da je baronici nekoč toplo priporočal mladega umetnika in jo prosil, naj zanj kaj stori.
„Ona je stara že petinštirideset let in je imela že dvajset lju-
bimcev ubogi Karlo, zdaj tudi njemu ni več pomagati. Zalumpal se bo in propadel.**
Žalost je legla pri teh mislih na Markovo srce.
^Po naravi sem raelanholik, po poklicu sem humorist; vsemu svetu
želim le dobro storiti, a vsakemu prinesem nesrečo, kdor pride z menoj v dotiko. Kriv sem strašne usode, ki je zadela Lavro; kriv sem tudi, da propade Karlo. Dokler ni poznal mene, je bil pošten in vesel dečko, je bil zadovoljen in je delal, zdaj je postal sutenirani ljubimec stare grešnice. Ali, najbolje bi bilo. da si poženem kroglo v glavo." (Dalje priti.)
Ker se seveda po pravilih društva tem zahtevam ni moglo ustreči, so bila nadaljna pogajanja nemogoča, in posledica je bila po treh dneh novo društvo s 15 člani. To so bili torej vzroki cepljenja; ti pa, slovenska javnost, sodi, in gotovo se ne bode treba sramovati nam Ilirijanom tvoje sodbe! In ti, novo društvo, hodi naprej po začrtani si poti, in velikanski uspehi so Ti gotovi!! Iz malega raste veliko — mogoče tudi iz malenkosti! Naj te vodijo visoko doneče fraze in lepi programi; ko se pa srečamo enkrat v javnem življenju, hočemo videti, kdo bode trdneje stal na svojem mestu! Za sedaj le ponovimo z nem-
škim pesnikom
,Iu   vendar   smo le
mi divjaki boljši ljudje!"
Nate čipkarstuo.
Spisal Dragotin Lapajne.
V. (Konec.)
rl istim, ki so zasledovali ves razvoj naše čipkarske Šole, je gotovo še dobro v spominu, v kakem položaju se je nahajala ta sol a ob ('asu. ko je prišla v roke sedanj »»ga knratorja. Bila je le radi tega tukaj, da je imel vsakokratni voditelj nekaj postranskih dohodkov Učilo se v tej šoli ni ničesar, novega se ni dobilo iz nje ničesar, zatorej pa je bila le na papirju.
Tudi sedanji kurator je kmalu spoznal, da mora kaj ukreniti, ako hoče, da se obdrži.
Ni kazalo torej drugega, kakor pričeti trgovino. Proti temu ne bi bili trgovci ugovarjali, da bi bil ostal g. Vogelnik pri šolskih izdelkih Ali zgodilo se je čisto drugače. NaroČil je dobil kmalu dovolj in ker ni imel dovolj učenk, je moral loviti čipke drugod, izven šole.
Vsled tega snin s.- seveda trgovci pritožili na Dunaju, ali Vogelnik je trdovratno trdil, da ne kupuje čipk od drugih nego samo od šolskih delavk Sicer je dvorni svetnik MulleT strogo prepovedal, da se ne smejo čipke nižje vrste v Šoli izdelovati in prodajati, toda kaj se je brigal kurator za ta ukaz.
Namesto da bi po ukazu mini* strstva črtal stare vzorce, jih je le še bolj lovil. In zakaj ?
Radi tega, ker so tuji trgovci hoteli imeti samo tisto blago, ki je bilo vredno, katero so lahko prodajali. Ker so pa bile ravno v zadnjih petih letih postale naše čipke posebno moderne, je bilo seveda povpraševanje tako veliko, da je cona se --ama od sebe poskočila.
Zraven tega pa šola ni imela prav nikakih stroškov in ji je bilo vsled tega lahko mogoče cene nekoliko zvišati. Toda pri v&em tem BO trgovci SQ vedno bolje plačevali kakor šola
Pa kako si je znal pomagati premeteni kurator. Napravil je okrožnico, katere« je podpisal dekan Arko in jo poslal po vseh dekanijskih žup-niščih. kjer so potem v cerkvah oznanjali cene in delali reklamo za šolo. seveda samo za čisto navadne vzorce, katere je ukazal dvorni svetnik Muller izbacniti
In to naj bode r kr šola? Proti takemu postopanju šole naj mi trgovci lepo molčimo in hvalimo koristi, katere nam ta zavod douaša ? Zraven tega pa se je očitalo trgovcem, da izkorišCajo delavke, da jim vsiljujejo špecerijsko blago, sukanec in še razne druge nepravilnosti.
Kako neutemeljena so bila ta očitanja, sem že omenil poprej e, in kako upravičeni so bili trgovci, da so vsaj deloma tako postopali, pa se razvidi še iz naslednjega :
rSlovenec" pravi namreč, da smo trgovci prodajali delavkam sukanec za visoke dobičke Toda kako pa dela šola V Kurator sam se je prepričal, da je to v interesu kvalitete neobhodno potrebno in nobene delavke je ni, ki bi ne bila primorana v šoli kupiti sukanca, ako proda čipke v šoli Ali razloček je Čisto drugačen. Med tem. ko bi morala šola prodajati sukanec brez dobička in boljše kvalitete, prodaja ga tujini delavkam še celo dražje in nižje kvalitete kakor nekateri trgovci.
Najlepše pri tem pa je. da šola, ki potrebuje velike množine sukanca, tega ne naroČi sama direktno iz tovarne, temveč od bogatega trgovca, tasta Vogelnikovega, kateremu daje kurator na ta način dobiček Kako naj imenujem tako početje?
Mi trgovci, ki moramo plačevati visokih davkov in skrbeti za svoje otroke, ne smemo prodajati sukanca z dobičkom, c. kr šola pa. ki bi v resnici lahko brez dobička prodajala delavkam sukanec, kupi tega pri trgovcu, in sicer pri tastu kuratorje-vem.
Nočem trditi, da ima g. Vogelnik od tega direktni dobiček, toda ako si pomnoži na ta način premoženje njegov tast, si ga bode indirektno pomnožil tudi g. kurator.
Dalje je očital „Slovence*, da so morah delavke kupovati pri trgovcih
tudi drugo   blago.   Naj   nam  g \ gelnik pojasni, ker mu tako gori mree za blagor  zatiranih delavk, kako je to, da je ob novem  letu ,dajala šola raznim   delavkam novoletna darila   v   blagu  in  ne v denarju' In sicer v blagu, katerega je nakupi! v   trgovini   bogatega  svojega tasta' Ako je res  šola  imela  kaj dobička katerega   naj   bi   bila   razdelila med delavke učenka, zakaj   ni   g. kuiat<«, razdelil   tistega   dobička   \ gotovini da bi bila vsaka delavka lahke kupil . kar in kjer bi hotela J Zakaj je naku pil g. kurator   pri   svojem bogatem tastu   (^tankov    ter  jih   morebiti Še drago plačal, sanio da je  imel gosp Goli od tega dobiček?  Proti   fcakl*m nastopanju c   kr šole moramo trgove z vso odločnostjo javno nastopiti tei zahtevamo   od  c,   kr. vlade,   da  00 i vmes poseže, da   >e   nas   ne   bode / našimi lastnimi   davki   na   tak način uničevalo. Ako ie mora   šola kupč«-vati, naj kupeuje   z   lastnimi izdelki, da bi pa mi place vab* davke za t< bi uganjal kak kurator na  naš raci m take eksperimente, proti temu se moramo  odločno   zavarovati    V najnovejšem časa pa so si izmislili ti Ijudj«« še neko novo sredstvo, kako se izogniti plačevanju  davkov.   Ker  šola m mogla več  tajiti   svoje trgovine. pričeli izdelke pošiljati  nekemu dm štvu na Dunaju, ki ima baje »nuni povzdigniti avstrijsko  čipkarstvo S tem pa so dosegli čisto nekaj novega Nemreč, da  se bode   sčasoma nar cvetoča  trgovina   iztrgala domačin trgovcem  iz rok  tet vrgla tujcu \ naročje.  Povsodi čitamo, da je raz vita trgovina blagoslov n fes narod Samo pri  na^  m   očita trgovcu. Mj veda   samo   liberalnemu,  ako   si je pridobil maleukostno  premoženje, d živi brezskrbni i   Pa  vzemimo, da * je hotelo wno  liberalnim trgov in trgovkam škodovati  Ali ni vkljui-temu takega brezvestnega postopanj* najstrožje obsojati, da se iz strastni! osebnih   nasprotstev   pusti trgosi:. deželi ugrabiti  in   tako   davčno m« zmanjšati  Ako >te še hoteli na \ način  nekaterim domačim  trgovce u škodovati, zakaj niste storili tega q drug način? Tukaj   imamo  dve /..i drugi. Zakaj niste  raje poskrbeli, d. bi domači zadrugi nam delali pošten-konkurenco in denar   bi bil ostal ve v Idriji. Proti  zdravi   konkurenci ae nismo nikdar bojevali, pač pa hoče!:, brezobzirno   nastopiti  proti umazai. židovski konkuremi. katero naj bi > z lastnimi davki podpirali. Upamo, da dobimo tudi mi pomoč, da  ne .»ma-gamo v poštene n boju.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, *2**   mai ■
Deželni zbor kranjski
sklican na  ponedeljek  dne 2   april.t
Odsek za volilno reformo
je imel včeraj ustanovno sejo in izvolil je predsednikom dvornega »vel
nika M ar* beta > *>7 glasoVi-(Steiner je dobil 17 glasov), prvim podpredsednikom pa dr P 1 o j a - '■'> fi glasovi, drugim podpredsednikom je bil v ožji volitvi izbran Maltatt. z    i     glasovi H e r o 1 d,    \V, ,
stian.    Onciul.    K   W i t man bili za zapisnikarje izvoljeni Sej bode ime! odsek v>ak   dan.  samo ob sobotah  in   ponedeljkih   ne Ple name seje zbornične vrše se  le dvakrat na teden   Prihodnja seja je bjla danes v četrtek ob  II   uri dopoldm-
Višjesodni predsednik dr. Avgust vitez Pittreich je že nastopil svoje mesto Na predvčerajšnji plenarni seji višjega sodišča je novi prezident na p*»zdrav podpredsednika \V al te rja izjavil, da bo vodil v lije sodišče v duhu -« \ ojih prednikov \V ase rja in Gleispaeha in, da bo napel vsemoČi. da b<» mogel posnemati ta dva svoja vzora.
Po  shodu  zaupnik m o z
Z Dolenjskega se nain piše: O shod. zaupnikov  narodnonapredne stranski je   bil   impozantna manife-v slovenskega razumiiištva, je priobči!« duhovska loma ljubljanski   Slo venet ' tako podlo poročilo, da sem primor.i kot udeležnik  in   očividec zavrnit ostudna izvajanja njegovega poro. valca     ..Izvirno** poročilo tega klei kalnega   dnevnika   )e   baje   ubilo v-kranjski   liberalizem   in  njegov sho
Po   imenovanem   poročilu je bil ti shod prazen nič in zopet nič   In \. dar je garjevi „Slovence*- za ta „m porabil    poldrago   stran   svoje cunj-Da ni bil  nas zaupni   shod   kar bre/. vsakega    pomena      potrjuje nehot RSlovenec" suni s tem. da je posvet kar dva uvodna članka našemu zbo-
Dalfe v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 72, dne 29. marca 1906.
rovanju. Kdor sodi nepristransko, mora uvideti, da je bil shod zaupnikov narodnonapredne stranke sijajen jokal življenjske moči napredne inteligence vseh stanov naše kranjske JeŽele. Ka stotine tako veljavnih, značajnih in razumnih mož ne spravi
v
ne dr. Sueteršič niti škof pođ svojo streho, Če se vsa kranjska duhovščina v ta namen eksponira.   Zato nas pa je zmerjal   „ Slovenec**   pred shodom i barabami,   po  shodu pa s pijanci, ftes jako čedno. Tudi piše „Slovence", (la so šli izvenljubljanski  zaupniki s kolodvora naravnost v gostilno, kar je baje sijajen dokaz, da smo pijanci [n barabe.    Ljubi „Slovenec**, ako bi mi imeli farovže na razpolago, kakor klerikalni zaupniki, gotovo bi nam ne bilo treba  iskati  zavetja  po hotelih in gostilnah. Pa pride še bolje. Ker srno zborovali d o s t o j n o, kakor zborujejo pametni in mirni ljudje in ker nismo   rogovilili   in   se priduševali, kakor   katoliški   backi   na farovških dvoriščih, zdelo se je rSlovenčevem** poročevalcu vse strašno dolgočasno in mrtvo. No, če se je dolgočasil on, mu ne moremo druzega svetovati, kakor da gre drugo pot   med ljudi svoje vr^te. Pa tudi usmiljenja poln je Škofov list in iz  tega  usmiljenja je zamolčal imena  nekaterih  trgovcev in obrtnikov,  ki  so   bili   udeleženi na shodu. Res hvaležni mu moramo biti vsi obrtniki in trgovci na tem usmiljenju: kajti če »Slovenec** razkrinka to trgovce in obrtnike, pridejo vsi še pred -alelujo- na kant.   Najhujše pa je bilo za nas liberalne zaupnike, da smo   morali   pred   „Narodnim domom** defilirati mimo — ..Sloven-eevega**   poročevalca.   Tako poroča <aui z velikim zadoščenjem. Res imenitna parada. Sicer pa sme biti ..poročevalec**   prepričan,   da  nas  to še danes hudo boli. da nismo imeli časti, biti predstavljeni imenitnemu gospodu, o red katerim  >mo  morali defilirati. Za čas jesenskega shoda prosim ve-iečislanega  gospoda  klerikalnega zaupnika  in  poročevalca, da se takrat med našim deiiliranjem vsaj na glavo postavi  in naj   pred „Narodnim do-momK toliko  Časa  na glavi stoji, da bomo vsi imeli čast vedeti, da je ta gospod poročevalec  in plačani zaupnik  največjega  slovenskega   lista v Evropi.    Do svidenja torej v jeseni. Toliko    v    odgovor častivrednemu -Slovencu**.        Zaupnik   z dežele.
Kmet mora ostati zabit.
To je klerikalna parola in te se naši klerikalci trdno drže. Bog ne daj, da bi se dalo našemu kmetu zadosti šol, ker potem je oblast klerikalcev nad kmetskim ljudstvom izginila kot pomladanski sneg. Najbolj pa se boje naši dušobrižniki  kmetijske Šole
na (j o r e n j s k e m , katera se namerava ustanoviti. Vsakovrstne vzroke imajo proti njej in zadnji rDomo-ljub** je jasno povedal, da bodo klerikalci  delali z vsemi močmi, da se
prepreči t a u s t a n o v i t e v. Dežela bi dala ogromno tisočakov za prazen pravi,  in   „siti  smo  že enega Orma   preko   grla,**    no v gorenjski ^rm se nikakor  ne   sme ustanoviti. -Dobro vemo, da so potrebna vzorna g -podarstva,   po poti kmetijskih šol pa ne pridemo   do njih.   Na njih ni razumnega,  varčnega   gospodarstva: iežela se nikomur ne smili: molze jo, kdor le utegne.** Clankar je samo za ustanovitev zadrug, ker potem dežela ne bo prišla na kant,  kakor ji grozi ustanovitev    take    kmetijske šole. -Vzornih gospodarstev ne bo, dokler   bo   m o g e 1 z in a z i n c e m migati kak   kmečki zastopnik v  deželnem   zboru.**   Tako govore  ljudje,   ki se izdajajo, da jim je blagor   slovenskega   naroda pri srcu.   Ker  se  boje, da  bi zavedno ljudstvo samo  bežalo iz klerikalnega tabora, če se mu odpro oči,   zato na Kranjskem   ne bo vzornih gospodarstev, dokler   bo   mogel  z mazincem migati kak  kmečki  zastopnik v dež. zboru!   Kmet mora  ostati  zabit in čim bolj je zabit, toliko lažje ga komandira klerikalno   vodstvo od najvišjih mož, za  katere  ni greh, če si kupičijo premoženje  z ljudskim denarjem, pa do zadnjega kaplana, ki tudi hoče imeti svoj  delež iz kmečkega denarja potom  konsumov, zadrug itd.
— Pokažimo svoje rodol|ub|e I
Znano je, kaka nesrteČa se je zgodila y Malnicu na Gornjem Koroškem. Koliba, v kateri je bilo natlačenih vse polno Macedoneev pod streho, je zgorela do tal, zgorelo je pa z njo tudi 5 macedonskih trpinov, dočim so ostali ušli smrti, vendar opečeni in ožgani, da je groza. Slovenci v Malnicu so preskrbeli tem revežem, ki so brez vsakih sredstev, ker so šele čakali na delo, prvo pomoč in jih podpirajo, a tako izdatne podpore, kot jo potrebuje ta slovanska raja, ne zmorejo. Zato se obračamo na rodoljube, naj pomagajo tem maeedonskim revežem. V to nas veže slovanska zavest, saj so ponesrečeni trpini naši bratje, ki so vsled obupnih razmer v svoji domovini prišli si iskat grenkega kruha v naše dežele, a jih je doletela strašna nesreča. Tukaj naj se praktično pokaže naše rodoljubje in solidarnost z brati trpini, ki so največji siromaki. Vsak dar je dobrodošel, še bolj pa oni, ki je darovan takoj. Darovi naj se pošiljajo na g. Andreja Muniha, trgovca v Malnicu na Gorenjem Koroškem.
— Imenovanje* Gosp. dr. Ivan
Prijatelj je imenovan za asistenta dvorne knjižnice na Dunaju v X. či-novnem razredu.
Repertoir slovenskega gle dališća. iz pisarne ^Dramatičnega društva** se poroča: J u tri, v petek se zaključi gledališka sezona 1905/6 z opero „Toska", ki je dosegla pri kritiki in pri publiki največje in naj-iskrenejše odobravanje. Poleg „Pikove dame** je „Toska** dosegla v minoli sezoni največji uspeh, ker se res prav dobro izvaja, ker je vzorno vprizor-jena in ker je pač italijanska glasba našemu občinstvu najljubša. Jutri nastopijo zadnjič pred začetkom „mrtve sezone** v velikih vlogah naši solisti gospa S k a 1 o v a, g. O u i- e cinik in g. Orželski. S to lepo opero se torej naši pevci poslove od Ljubljane. Kdor še ni videl in slišal „T o s k e**, naj tega vsaj jutri ne zamudi! Ako deželni zbor ne dovoli in tudi ne izplača običajne subvencije „Dramatičnemu društvu", je jutrišnja repriza „T o s k e** obenem   tudi   za   nekaj   let zadnja
slovenska  operna   predstava v
Ljubljani. Zagreb je brez opere, in brez nje naj bodo poslej še Slovenci ? I Vse kaže, da so se zbrali nad slovenskim gledališčem usodni oblaki!
— „Nafta zveza" bode imela svoj ustanovni občni zbor v soboto, dne 31. marca, ob 8. uri zvečer v hotelu .Ilirija**. Ta občni zbor se mora zato vršiti, ker so se v prejšnjih pravilih morale neke formalnosti popraviti. Osnovami odbor je predložil vladi nova pravila. Deželna vlada je ta pravila potrdila in na podlagi teh pravil vrši se v soboto ustanovni občni zbor „Xase zveze**. Na dnevnem redu so naslednje točke: 1) Poročilo osnovalnega odbora, 2) volitev odbora in pregledovalcev računov, 3 določitev članarine, oziroma pod-pornine, 4) slučajni predlogi. Želeti je, da se uradništvo tega občnega zbora v obilnem številu udeleži, saj tu gre za stanovsko organizacijo, ki bode posegala v naše javno življenja
Ljubljanski Sokol se udeleži vsesokolskega zleta v Zagrebu, ki se vrši letos 15. in 16. avgusta V Zagrebu, korporativno. Ker se je So-kolstvo hrvatsko udeležilo vsesokol-skega zleta v Ljubljani v izredno obilem Številu, je dolžnost slovenskih Sokolov, da vrnejo bratski poset v kar najcastnejŠem številu. Naš narodni ponos zahteva, da se javne in tekmovalne telovadbe udeleži kar največ slovenskih telovadcev. Treba je pa zategadelj, da se manj premožnim telovadcem olajšajo potni stroški za izlet v Zagreb. Društveni odbor je, uvidevajoč to potrebo, osnoval izletni fond. Obrača se zatorej do rodoljubov slovenskih s prošnjo, da blagovolijo zbirati prispevke za ta izletni fond.
— Žensko telovadno društvo
V Ljubljani priredi, kakor smo že poročali, 1. aprila ob lL7. uri zvečer telovadno skušnjo v Sokolovi telovadnici po sledečim sporedu: I. Telovadba: t. Vaje s prapori ob godbi. 2. Telovadba na orodju: I. vrsta: bradlja, konj ; TI. vrsta: bradlja, konj vzdolž; III. vrsta: bradlja, konj na lir; IV. vrsta: gred, bradlja. 3. Vaje s kiji. Izvaja vaditeljski zbor. 4. Vaje v četvoricah s šerpami. TI. Borenje s flereji po francoski metodi. 1. Nastop skupine. 2. Nastop dvojice. — Prosi se slavno občinstvo, da pride pravočasno, ker se bo pri nastopu telovadb dvorana zaprla. Navzočnost nepovabljenih gostov se bo smatrala kot pristop k društvu.
—- Nov vir dohodkov družbi •v. Cirila in Metoda. nDomovinau
priobčuje pod tem naslovom članek, v katerem priporoča, da bi naj vse podružnice naše Šolske družbe priredile vsako leto eno večjo narodno veselico v družbeni prid. S takim delovanjem bi se zanimanje vseh stanov za družbo rastlo in se dohodki zelo povečali. Poleg tega pa se odpira družbi nov vir dohodkov s tem, da se upelje na 5. julija (praznik slovanskih blagovestnikov) ali sledečo nedeljo kot nakupovalni dan za vse Slovence in da dosežejo posamezne podružnice v svojem okolišu, da narodni trgovci in obrtniki darujejo bodisi določen odstotek prometa tega dneva družbi, bodisi kako določeno vsoto. Podružnice bi morale agitirati, da slovensko občinstvo ta dan res v veliki meri kupuje svoje potrebščine pri onih narodnih trgovcih, ki bi bili pripravljeni vsaj nekaj za družbo darovati, moral bi postati ta dan nekak narodni semenj v korist naši šolski družbi. Ideja nakupovalnih dnevov se je sprožila v Londonu, upeljali so se že v Berolinu in tudi na Dunaju se prirede letos v začetku meseca aprila. Na vsak način je to idejo le pozdravljati in želeti, da se v Čim najširšem pomenu uresniči.
— Usposobl(enostne preizkušnje za občne ljudske in za meščanske šole pri c. kr. izpraŠevalni komisiji v Ljubljani se prično v petek, dne 4. maja t. 1. ob S. uri zjutraj na c. kr. učiteljišču. Prošnje za pripust k tem izkušnjam je po predpisanem potu poslati najkasneje do 26. aprila t. 1. ravnateljstvu iz-praševalne komisije.
Učiteljski dobrotniki. Društvu  za  zgradbo   učiteljskega konvikta  so   darovali:  g. Jernej B a -hovec, trgovec s šolskimi potrebščinami v Ljubljani, 50 K; g. Vinko Levstek,  nadučitelj  v p. na Vrhniki,   10 K  namesto venca prerano umrlemu svaku g. Ivanu Grudnu, c. k. davkarju v p. na Vrhniki; g. Ignacij  Grunt ar.   c. kr. notar  v Ribnici. 10 K namesto   venca  na krsto umrlega   prijatelja  sodnega svetnika gosp. Maksa Vidica; dva stotnika pri Oonžku v Ljubljani zložila 3 K; si.   Posojilnica   v   Framu na Štajerskem 10 K:   vesela družba pri  g. Prijatelju v St. Janžu na Dolenjskem ob priliki vinske kupčije zložila  5  K:   č gospa Gusti Ku-d r o v a , soproga sodnega pristava v Ornomlju, nabrala ob priliki izleta v Gradac 4 K 20 h: gdč. Krna Schott. učiteljica  v Toplicah,  6 K 50 h, ki jih je nabrala  ob  odhodnici v Toplice ; g. S t e v a n  S o r en a c , srbski svečenik v Ljubinji v Hercegovini, nabral pri seji pri sodniku Čoviču, 5 K: misel za nabiranje je sprožil gospod sodnik   v   Stolcu,   rodom   Kranjec; okrajna   posojilnica   v Litiji "20 K:   vesela   družba   p r i L u -manju   v  Šempasu zložila 11 K 20 h:  okrajna   posojilnica v Kobaridu na račun pokroviteljnine 100 K; si. županstvo na Bledu na račun pokroviteljnine 50 K (2 rok): posojilnica   v Gornjem, gradu 10 K; g. Ivan V u s a k o v i 6 v Sto-lacu 5 K, nabral na večerji gospoda Milana Gago vid a; gosp. Milan Kovačević  v Stolacu 5 73 h, nabral na večerji g. Aleksandra Se-š e k a ob priliki njegovega imendana : obe vsoti sta nabrani med Slovenci, Hrvati in Srbi. Živela slovanska vzajemnost ! Vesela družba pri g. Kernovki v  Škofji  Loki 10 K. Glavna  slovenska hranilnica in   p o s o j i 1 n i a a   v Ljubljani 50 K; tvrdka Grič ar et Mejač, zaloga konfekcijskega blaga v Ljubljani, 25 K.  Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati!
Razpis častne nagrade, v
povišanje hrvatsko-slovenske kulturne vzajemnosti na glasbenem polju razpisuje ^Glasbena Matica** v Ljubljani svoto 100 K kot čisti prebitek prekrasnega hrvatskega koncerta v Ljubljani, katerega je priredilo hrvatsko pevsko društvo „Kolo** dne 11. novembra 1905 častno nagrado za novo, dobro hrvatsko ali slovensko, izvirno, Še ne objavljeno skladbo, moški ali mešan zbor koncertne vrednosti brez vsakršnega instrumentalnega spremljevanja a capella) v hrvatskem ali slovenskem jeziku. Partiture skladb, katere tekmujejo za razpisano nagrado, naj se pošiljajo „ Glasbeni Matici** v Ljubljani ali upravnemu odboru hrvatskega pevskega društva rKolo** v Zagrebu v zaprtem kovertu z motom, pripisanem na partituri brez skladateljevega imena najkasneje do 1. septembra 19Ob'. Ime skladateljevo naj bo zapisano le v zaprtem, skladbi priloženem pismu, na čigar kuverto je isti od skladatelja izbrani moto zapisan. Došle skladbe bo ocenjevala v ta namen sestavljena j ur v hrvatskih in slovenskih glasbenih strokovnjakov. Jury sestavita vzajemno društvi „Kolo4* in ^Glasbena Matica** v Ljubljani. „Glas-bena Matica1* bo oni zbor (skladbo), kateri jury prisodi nagrado, v tisku izdala. Da se osigura absolutna nepristranost presojevalcev in odstrani vsak možni predsodek ali eventuvalni upliv  vsled  znane  pisave skladate-
ljeve se želi, da gospodje skladatelji ne pošiljajo lastnoročnih pisanih par-titur.
— Predavanje. Jutri zvečer ob 8. uri predava g. Antjon Chraska v ^Katoliškem domuu v I. nadstropju o temi „Jezus ali Baraba?" Vstop prost.
— Ljubljanski društveni godbi
je darovala, kakor lansko leto tudi letos glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani večjo denarno podporo. Zahvaljuje se slavni hranilnici za ta velikodušni dar najiskreneje, prosi se obenem tudi druge slavne denarne zavode, — do katerih se je društvena godba obrnila s prošnjo za podporo — naj bi, uvažuje pomen naše domače godbe, istotako godbi kake podpore nakloniti blagovolili.
— Stavka krojaških pomočnikov V Ljubljani. Naprošeni smo, objaviti naslednje pojasnilo. V stavki stoječim krojaškim pomočnikom se predbaciva, da niso pravilno postopali. Krojaški pomočniki smo čisto pravilno postopali, pač pa vodstvo zadruge krojačev itd. ni postopalo pravilno. Pomočniki smo novi plačilni cenik predložili mojstrom na občnem zboru zadruge krojačev dne 11. marca in smo zahtevali odgovora v teku 14 dni, to je do dne 24. t. m. Odgovor smo sprejeli in tudi cenik, katerega so mojstri izdelali. Ta cenik je tako sestavljen, da bi morali mojstri svojim pomočnikom še manj plačevati, kakor so dosedaj plačevali. Obenem so nam poslali tudi pismo, v katerem so naglašali, da so se določile vse točke cenika po soglasju veČine mojstrov, zato je smatrati določila kot neovrgljiv sklep, katerega se hočejo mojstri strogo držati. Pomočnikom ni drugega kazalo, kakor stopiti v stavko ali delati za manjšo plačo. Razmere krojačev so se od zadnje stavke, ki je bila 1871. leta, močno predrugačile, življenja v tem stoletju pa ni primerjati življenju v prejšnjih letih. Zatorej smo soglasno sklenili, stopiti v stavko. To naj bode pojasnilo nekaterim mojstrom, kateri imajo največjo vlogo pri stavki. — Stav-kujoČi odbor
— Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti je nocoj od polu 8. do polu 10. ure. Novodošli dolenjski cvički so izvrstni. Kdor je te že naročil, odnosno kdor želi dobiti večjo množino teh direktno iz kleti, naj se blagovoli nocoj pri pokušnji zglasiti.
— Novo postajališče na dolenjski Železnici se ustanovi na progi Grosuplje-Straža. Včeraj je bil komisijonalni ogled, pri katerem je zastopal trgovsko in obrtniško zbornico svetnik g. Ivan S c h r e v. Postajališče se napravi med postajama Grosuplje in Žalna pri Čuvalnici št. 6. Za napravo postajališča je darovala kranjska hranilnica 1000 K, intere-sentje so zložili 700 K. uprava dolenjske železnice pa je dala 500 K. Novo postajališče se bo imenovalo B ošt anj.
— Umrla je na Slinovcih pri Kostanjevici soproga veleposestnika in znanega vinogradnika gosp. M a r-tina Colariča ter mati vzgledno narodne rodbine. Blag ji spomin!
Trgovska in obrtna vest.
V Gorenjem Logatcu prične trgovino gospa Emilija Svetličič prej pri „ Maksu*. Rudolf P n p p i s prične izdelovanje sodavice.
— Zamorec ne postane nikoli bel. Iz Ihana se nam piše: Naš župnik Antončič se v „Slovencu** z dne 5. marca na vse kriplje pere in hvali, kako vzoren duhovnik da je. Ta samohvala se mora gabiti vsakomur, pa naj jo je podpisalo še toliko njegovih faranov, ki so se podpisali samo na komando, kakor so tudi podpisali neko polo proti vpeljavi civilnega zakona in bi tudi podpisali svojo smrtno obsodbo, samo Antončič naj ukaže to. Pod dotičnim skrpucalom je zapisano : slede podpisi gg. župana, obč. odbornikov itd. Kdor ne pozna naših razmer, bi menil, da so se vsi odborniki podpisali; v resnici pa se nista podpisala svetovalca in tudi veČ odbornikov ne, ker so samostojni možje. Župan seveda Je podpisal, ker mora storiti na ukaz svoje matere in Antončiča vse. Sko da, da ne vemo imen podpisancev, ker je gotovo med njimi tudi tisti klerikalni agitator, kateri je v Dolskem znan radi neke stvari. Antončiča pa vprašamo, zakaj ni poiskal podpisov pri tistih ljudeh, katerim je tako visoko zaračunal dotični pogreb V Edino njihovi podpisi bi bili uierodajni, vse drugo je grda farbarija. Da se o vzor-Antončiču docela pogovorimo, upamo, da bo gospod toliko prijazen in nam povedal, če je v blagor katoliških duš, da hujska Antončič nerazsodne farane, ko jim tvezi, da delajo naprednjaki zoper vero, v dokaz pa stavlja, da hočejo vpeljati zakon, ki bo veljaven samo tri leta, na kar bo smel vsak svojo babnico zapoditi? To je nesramna farbarija nerazsodnih ljudi! Naš Župnik je večkrat bolan in vsled svoje bolezni opusti gotovo polovico ur krščanskega nauka  v šoli.
Ali kadar je treba hujskati proti ne-klerikalcem, takrat je zdrav kot riba in ne zadrži ga nobena nevihta v fa-rovžu. Da mora pri takih razmerah nastati še hujši odpor med farani, je na vsak način umevno, ker zdavnaj že minuli tisti časi, ko je naš kmet mirno prenašal vsak budalasti ukaz, ki ga je narekoval kruti farovž. Antončič in drugi ,taki politični sitneži si naj zapomnijo: kadar bo edino cerkev prostor njihovega delovanja, takrat se bo med nami spet nas. hI mir. Pojdite torej g. župnik in vcepite v mlada srca pravo Kristovo vero in ne malikovanja farjev. Pustite politiko ter ne hujskajte, podučit** rajši svoje ovce o ljubezni do bližnjega in o drugih lepih čednostih, če jih tudi sami nimate. To g. župnik je lepo polje za pošteno delovanje, g tem bi pokazali „ vneto gorečnost za čast božjo in v blagor naših duš -Pri tem nas veseli samo to, da naš gosp. nadučitelj ni tak, kot je župnik, ampak da je znaČajen mož, svojo dolžnost v vsakem oziru točno in vestno spolnuje; da ga župnik vsled tega nemara, se samo ob sebi razume. G. župnik obljubujete 1000 K, če se Vam dokaže, da je res. kar >e o Vas. Pa dokažite Vi, da ni res! Dokler ne dokažete, ste dolžni 1000 kron. Da bi ta svoj dolg poravnali, na to seveda nihče ne sme misliti
— Napad. V nedeljo zvečer je brez vsakega vzroka napadel Jožef Stembov iz TomaČeva fanta Luko Jerana in Alojzija Smrajca od tam. Prvega je udaril s pivovo steklenico od zadaj po glavi, da mu je vso kožo prebil in da je pol steklenice odletelo, z ostalo polovico je pa potegnil Smrajca po obrazu, da ga je strašno razrezal in da ta komaj vidi in ni dosti manjkalo, da ni prišel ob oči. Stembova so izročili sodišču
— Vodovod v Litiji. IVrdka M. Elsner v Litiji namerava vpeljati v svoji trgovini in hotelu vodov* «1 in je že prosila za tozadevn«- dovoljenje.
— Kolodvorsko   poslopje v
Kranjski gori zaradi povečanja prometa razširi, kakor smo že avoj čas poročali. Stavbinska dela bo izvršil zidarski mojster Alojzij P o 1 z -n i gg iz Beljaka.
— Zadušil se je v Olju posredovalec zemljišč Julij Plautz, star 63 let. Plautz je bil že dlje Časa bolan in ležal v postelji, a je z gorečo cigaro v roki zaspal. Smodka je užgala odejo in vsled nastalega dima se je bolnik zadušil.
— AretOVaii so v Celju kletno deklo Rozo Vidmar iz Postojne, kei je na sumu, da je svoji gospodinji Zandonatti pokradla več perila.
— Sv. Duh v Halozah. Gfoajpa
Marija Polako v a, rojena Klavec, je imenovana  za suplentko v Dobrepoljah.
t— Sleparka. V Loki pri Zusunu na Štajerskem je živelo zadnji 5aa neko 211etno dekle, ki se je izdajal" za poštno ekspeditorico in ženo finančnega paznika. Pravila je, da se piše Marija Koren, ter izvršila več sleparij. Ko so jo aretovali, je pokazala poselsko knjižico, glasečo se na Marijo Knida iz Istre.
— Denar je ponarejal Franc
Zorman v Zupetincih na štapr^kein Tudi neke tatinske stvari ima na vesti Mož je zdaj že na varnem.
Dva neznana mrtveca
našli v nekem gozdu pri Sv. Križu nad Mariborom. Trupli sta moškega in ženske iz meščanskih krogov ter sta ležali gotovo že dalje časa v gozdu, ker so ju lisice strahovit.* oglodale. Moževo perilo je zaznam -vano z ^H. L>." Skoraj gotovo je bil zaljubljen par, ki si je sam končal življenje.
— Za slovenske učitelje. Do
SO. aprila je razpisana služba učitelja-voditelja na enorazredniei v S t. Jernej u nad JJuto, 1. plačilni razred Slovenstvo v tej lepi planinski župniji je odvisno od slovenskega, učitelja. Do istega časa je razpisana služba učitelja na petrazredni šoli v Marenb ergu, in sicer je to služb.t učitelja, od katerega edinega se izmed vseh ondotnih učiteljev zahteva znanje slovenščine, da poučuje slovenske otroke \ seli razredov v slovenščini. Zelo hvalevredna naloga Sola je v 2. plačilnem razredu.
— Na c. kr. izobraževališču za učiteljice v Gorici se prično
skušnje in sicer: a» zrelosti 2. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj, b) usposoblje-nja za ljudske in meščan>ke sole dne 7. maja t. 1. ob S. uri zjutraj, o za usposobljeuje v ženskih ročnih delili in za vrtnariee poretkom meseca junija t. 1. — Prošnje se imajo predložiti ravnateljstvu navedenega iz-obraževališča ozir. dotične izprane valne komisije in sicer za preskušnje pod a> in b) najkasneje do 15. aprila t. 1. in za one pod e) do 15. maja t. 1.
— Pleče si Je zlomil tržaški
namestništveni . podpredsednik dr Andrej S c h a f f g o t s c h, ko seje \ nedeljo vozil s kolesom. Moral bo do 6 tednov biti v zdravniški oskrbi.
— Zastrupila se je v Trstu 23-letna delavka Anita Z a r a t i n , kt
je spila veliko karbolove kisline. Predno je prišel zdravnik, je bila že mrtva.
— Cela rodbina je obolela za
logarjem V Pulju in sicer ona tVe-gatnega kapitana v pok. pl. Henri-411 e z a. Jedli so takozvane morske datlje.
— Slovensko pevsko društvo
V Nemčiji-   Piše se  nam  iz Borbe c k a v obrenski pokrajini: Naše slov. pevsko društvo „Ilirija** je imelo 11. februarja tretji obeni zbor, ki je volil v novi odbor za leto 1906. sledeče :   Predsednik Ivan Mam, podpredsednik  A.  V e 1 i g o š e k , tajnik K.  Slamnik,  namestnik K. Potočnik,   blagajnik   K. Dolinšek, namestnik  A. T o m a z i n , oskrbnika Pr. B i c e k  in   Franc Hauptman, računovodje  Ivan Bauer in Rudolf Hočevar, odbornika pa Fr. Smuk in Ivan Konig. pevovodja Friderik Pačer. Društvo je imelo 14. maja 1.1. drugo ustanovno veselico, katere so se udeležila mnoga društva. Podpornemu društvu  sv. Barbare  v  Evviugu pri Dortmundu je društvo podarilo trak v znak bratovske ljubezni in hvaležnosti za pevski rog.   Trak je pripela na zastavo deklica z ganljivim govorom o zvestobi Slovenca. Društvo je napravilo v preteklem letu 4 izlete, medtem k blagoslovi)enju zastave podpornega društva sv. Barbare v He-senu.   Zastavi je kumo val avstrijski cesar Franc Jožef, zastopal ga je pa avstrijski konzul iz Kolina. Naše društvo je zapelo pred konzulatom cesarsko pesem,   „Za  dom  med bojni grom** in še nekatere  druge,   za kar se nam je konzul  prijazno zahvalil. 31. grudna smo napravili božično veselico   in   obdarovali   veliko otrok. Peli so otroci, peli smo mi ilirijani, tamburaši so pa krepko udarjali pod vodstvom Frana Bicka. Društvo ima zdaj 37 članov.   Dohodki so znašali v preteklem letu 431 75 mark, stroški pa   387o9   mark,    torej preostanka 44*16   mark.    Društveno premoženje znaša *2<So mark. Društvo je sklenilo, da  si  nabavi   zastavo,   ki  bo stala 260 mark. Nabrali smo že <>S 17 mark. Ker bi radi že do junija imeli zastavo, prosimo vse zavedne slovenske rodoljube in  rodoljubkinje, naj nam pomagajo s prispevki,  da se uresniči naša srčna želja.    Darila se bodo izkazovala v „Slov. Narodu**  in „Domovini**. Z veseljem naznanjamo, da nam je Zveza slov. pevskih društev v Ljubljani naznanila imena slovenskih pevskih društev, na katera smo se vsa obrnili glede prispevkov. Zveza slov. pevskih društev v Ljubljani nam je že darovala *20 K.  g. dr. Oražen pa 10 K, za kar ?e jima tem potom najiskrenejse zahvaljujemo.
— Originalno veselje sta napravila te dni dva mesarja nekemu gostilničarju. Gostilničar je namreč velik prijatelj ptičev in ima kanarčka, ki je neki jako dober pevec. Da bi pa pomnožil pevčev rod. je hotel kanarčka spariti. Dvojica se sicer ni črtiia, a jajčka pa le ni bilo opaziti v gnezdu. Vse to je bilo mesarjema znano in sta hotela napraviti sebi zabavo, gostilničarju pa veselje, in res se jima je oboje dobro posrečilo. Kupila sta sladkornat jajček in ga položila v kanarČkovo gnezdo, ne da bi o tem kaj vedel gostilničar. Silno vesel je začel drugi dan gostilničar pripovedovati gostom o novici, da je kanarčkovka znesla jajček in vsi so ga blagrovali in se z njim vidno veselili. Drugi dan je „znesla** kanarčkovka še eno tako jajce, potem pa nobenega več. Gostilničar je potem hodil dan na dan gledat, kdaj se izvali pevčev rod, a to se ni zgodilo. Ker se je stvar zdela gostilničarju slednjič le čudna, je natančno ogledal jajca in se je v svojo veliko jezo prepričal, da ju je kanarčkovka vsa obkljuvala in kdo ve, kako bi bila kaznovana, ko bi se gostilničar ne bil hkrati prepričal, da mu jo je nekdo dobro naigral. Seveda so gosti izvedeli tudi to novico in ako se moža sedaj vpraša o slavnem pevčevem rodu, nekako čudno pobesi oči in se najrajše izogne vsakemu takemu pogovoru
— Vlom. Včeraj popoldne je bilo v neki hiši na Starem trgu vlomljeno v podstrešno sobo in ukradena služkinji Frančiški ZorČevi srebrna ženska ura z verižico, vredna 20 K. Tat je tudi poskušal vlomiti v neko podstrešno stanovanje, ase mu to ni posrečilo.
— Promet bode drugi teden v Wolfovih ulicah ob lepem vremenu za en dan zaprt, ker bodo napravili čez cesto prehod.
— Tatvina. Dne 27. t. m. je bil gospodu Karlu Schmidtu ukraden siv, 8O K vreden površnik.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 19 Hrvatov in 4 Slovenci. V Heb je šlo 35 Hrvatov, v Gospo sveto 25, v Scheibbs 19, v Inomost pa 20. Na Dunaj se je odpeljalo 90 laških zidarjev, v Kočevje 25, v Beljak 25, v Ljubljani jih je pa ostalo 19.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske
od  11. do 17. marca 1906. Število
novorojencev 17 (=23-5 °/ou), mrtvo-rojencev 4, umrlih 24 (=32-2" med njimi jih je umrlo za j etiko 5, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 18. Med njimi je bilo tujcev 14 (= 583 0/'„), iz zavodov 19 (=79 1"„). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za vratico 2, za rdečico 1, za noricami 3 osebe.
Jugoslovanske  vesti. —
S h o d dalmatinskih poslancev in županov. Po veliki noči se priredi v Splitu shod dalmatinskih poslancev in županov z namenom, da se napravi konec današnji desorijen-taciji hrvatskih strank in ustvari kompaktno organizacijo vseh strank. Na tem shodu se bo razpravljalo tudi o splošnem političnem položaju in o volilni reformi. Shodu bo predsedoval dubrovniški župan in načelnik hrvatske stranke v dalmatinskem saboru, dr. Pero C i n g r i j a.
Sirom slovanskega sveta.
Tiskovna svoboda n a R u s k e m. Koncem lanskega leta se je zdelo, kakor da bi skoro zasinilo prostrani Rusiji žarko solnce svobode. Preje vsegamogočna birokracija je jela po-pustljiveje postopati in narod je jel dihati svobodneje. Napočila je zlasti nova doba za Časopisje, ki se je jelo bujno razvijati, čim se mu je dovolilo vsaj nekaj tiskovne svobode. Toda zadnje mesece je reakcija zopet jela drzneje dvigati glavo, kar je zlasti jasno videti na drakoniČnem preganjanju svobodnega časopisja Kakor posnemamo po .. Rusi**, je v Petrogradu 24 dnevnikom in 18 drugim časopisom prepovedano izhajati. V Moskvi je bilo ustavljeno izhajanje 3 dnevnikom in 9 v pokrajini. Kazensko postopanje se je uvedlo v Petrogradu proti 6 dnevnikom in 12 drugim časopisom, v Moskvi proti 14 časnikom, s ostali Rusiji pa zoper 5t> časopisov. Tiskovna svoboda je sla že tudi na Ruskem rakom žvižgat!
— Ustanovite v novih ruskih konzulatov v Avstro-0 grški. Petro grad s ki dnevnik „Slovo** je priobčil serijo člankov o potrebi reorganizacije ruskih konzulatov v inozemstvu in peresa znanega ruskega publicista V. Gori ova, ki je bil svoje dui tudi sotrudnik na Dunaju izhajajočega „Slavjanskega jeka**. Iz teh člankov je posneti, da ima rusko ministrstvo zunanjih zadev namen, v najkrajšem Času ustanoviti v Avstro-Ogrski več novih konzulatov in sicer na Češkem 8, v Galiciji 7. na Ugrskem 7, na Hrvatskem. Kranjskem, v Istri in Dalmaciji pa 10. i Po tem načrtu bi se imel tudi v Ljubljani osnovati poseben ruski konzulat, Čigar glavna naloga bi bila, da bi se sklopile trgovske zveze med rusko državo in slovenskimi deželami. Da bi bilo to v veliko korist slovenski trgovini, je pač jasno. Seveda je pot do ustanovitve ruskega konzulata v Ljubljani zelo dolga. Skoro gotovo je namreč, da se bodo naši vladni krogi z vsemi silami upirali temu načrtu zatrjujoč, da bi se z ruskim konzulatom v Ljubljani širila in podpirala samo vseslo-vanska propaganda, dočim bi se pri tem trgovski interesi docela zanemarjali.
Kongres ruskih pisateljev. Te dni se sestanejo v Petrogradu ruski pisatelji na kongre- na katerem bodo razpravljali o aktualnih gledaliških vprašanjih, zlasti pa o cenzuri in o avtorskih prav ah. Pretresovalo se bo tudi vprašanje o reformi carskega gledališča, za katero se na leto izda dva in pol milijona rublje v. donaša pa samo poldrugi milijon. Ker mora ta deficit pokrivati narod, je umevno, ako se zahteva, da se v teh gledališčih bolj ozira na narodno prosveto. kakor doslej.
* Najnovejše novice. R a z ž a-
ljenje in zadoščenje po smrti. Vsled interpelacije v državnem zboru je bilo v Budapešti truplo pok. poročnika Erharda, ki so ga bili po smrti degradirali, slovesno preneseno in pokopano na Častniškem pokopališču. Vsi v Budapešti garnizujoči polki so poklali deputacije častnikov in vence.
— Štrajk poljedelskih delavcev je napriČakovano izbruhnil v treh največjih ogrskih komitatih Čon-grad, Torontal in Barč. To je baje začetek splošnega štrajka. V nemirne komitate so poslale oblasti 600 orožnikov.
Zaradi krvavih izgredov v Bukareštu je obtožen vse-učilišČni profesor Jorga, da je dijake naščuval k demonstracijam proti gledališču.
— Mladi samomorilki. Na Dunaju sta 131etni učenki Ana N e-p a 1 e k in Hermina Pichelmaver pile lugovo esenco, ker ju je učiteljica v šoli pokarala. Hudo ranjene so prepeljali v bolnišnico.
* Kardinal Merry del Val, papežev minister zunanjih del, je mož, ki hoče živeti samo v največjem lu-ksusu. Dvorana Borgia v Vatikanu spada med najkrasnejše dvorane na
svetu. Ta dvorana je umotvor prve vrste in bi se vsled tega morala skrbno varovati. Kardinal Merrv del Val pa je mnenja, da je ta prekrasna dvorana ravno dobra, da služi njemu za obed-nico. Prvi listi na svetu so ogorčeno protestirali, da se je iz te dvorane napravila obednica, ali kardinal se ni zmenil za te ugovore. Noben vladar na svetu nima take obednice, kakor kardinal Merry del Val, saj pa tudi noben vladar na svetu ne živi tako potratno, kakor ta kardinalček. Rimski listi pišejo, da obedi kardinala Merrvja prekašajo celo zgodovinsko-slavne bankete, ki jih je prirejal Ce* sare Borgia. Prvi kuhar kardinalov ima na leto 30.000 K plače in vrh še posebne nagrade. Kaka potratnost vlada v hiši kardinala Merry del Val, se razvidi iz tega, da so grofom na razpolaganje smodke po 10 K. Kardinal jih da delati v Havani, seveda iz najodbranejšega tobaka. Vsako smodko denejo, Čim je zvita, v posebno škatljico iz brušenega stekla, dB ostane sveža in ne izgubi svojega vonja. Lahko si je misliti, koliko milijonov mora s tako brezprimerno po-tratnostjo porabiti kardinal Merry del Val. In kdo mu jih da? Tisti reveži na duhu, ki polagajo svoje trdo pri-služene krajcarje na altar, ki darujejo zadnje groše za maše in za očenaše, za misij one, za duše v vicah itd. itd.
Telefonska in brzojavnu porodila.
Dunaj 29 marca. Današnja „Wiener Zeitung"   prijavlja cesarski patent, s katerim se sklicuje kranjski deželni zbor na ponedeljek   Ta patent je provzročil v vsth političnih krogih kolosalno    senzacijo, ka kršne v parlamentu že mnogo let ni več bilo. Niti liberalni niti kle ribalni Kranjski poslanci niso nič vedeli, da se sklice deželni  zb r. Dr Susteršič je hodil okrog žur-nalistov vpraševat, če kdo ve, kaj naj to pomeni.   Ministrski pred sednik tiautsch je bil privatno interpeliran, čemu je sklical de želni zbor.   Rekel je, da zato, da se  zamore vlada  izreči  o neki resoluciji kranjskega deželnega zbora.   Sodi se, da je to resolucija   glede    volilne reforme,  ki   je bila sprejeta v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora. Ko se je dopoldoe ob 11. uri sešel odsek za volilno reformo je dr. Kramar ostro vprsšal, kako dolgo bo trajalo   zasedanje kranjskega dež  zbora. Ministrski predsednik Gautsch je odgovo ril, da približno en teden. Predsedn'k cdseka za Vv lilno reformo, Marchet je opozarjal, da med   zasedanjem kranj sfcega deželnega zbora odsek za volilno reformo pač ne bo mogel  zborovati. V tem smislu je govoril tudi dr. Šu steršič, rekš\ da mu je mngo na tem, da more prisostvovati sejam dež zbora, pa tudi sejam odseka za vel loo reformo    Po daljši debati je sklenjeno, da odsek za volilno reformo ne bo imel seje,   dokler   bo zboroval kranjski  deželni zbor Po doTgem prepiru o generalni debati je odsek sklenil, naj se vrši ta generalna  debata  ob  enem za račrt    volilnega    redi    in za zakon   v   varstvo   volilne svo bode.   Odsek  bo  imel  jutri še sejo, potem pi ne več.   Jutri je nairreč  tudi  zadn a prtdvebko nočna  seja   poslanske zbornce Tudi najvnete^ši pristaši Gautschevi so   zaradi  sklicanja  dež.   zb ra kranjskega skrajno ogorčeni. Gautschu očitajo, da prakt c ra po Taafteo i metodi, da skrivaj daje pot uho   naspretnikom njegovega rjačrta.   Ni se še čulo tako odločno kakor danes, da pcmeni skl canj^  kranjskega dež zbora začetek  konca akcije za volilno preosnovo, da bo Gautschev načrt pokopan  in  ž  njim  vred tudi Gautsch sam.
Dunaj 89. marca. Ministrski svet je že v ponedeljek sklenil, sklicati kranjski deželni zbor in predvčerajšnjim je temu cesar pritrdil.
Dunaj 29. marca Komisija za kontrolo  drživnh  dolgov  je iz rekla, da se ne more zadovoljiti s
pojasnili ministrstva zunanjih del in finančnega ministrstva zastran vsote 175.000 K, ki jih Avstrija na leto plačuje Bavarski
Budimpešta 29. marca. Vse je vznemirjeno, ker se še ne ve, ali je krona pritrdila Fejervarvju, da se volitve n e razpišejo v zakonitem roku, ali je ta nasvet odklonila.
Heteorologlfno porodio.
ViAina nad morjem 806*3.  Srednji zračni tlak 756.0 mm
u	Ca, opazovanja	Stanje barometra v mm	l> § J? S B	Vetrovi	Nebo
28.	9 zv.	7304	04	si. svzhod	jasno
29.	7. tj.	72« 1	-   2 8	sr. sever	jasno
	2. pop.	7263	53	sr. vzj vib	Jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 2 0°, u male: 6-0? — Padavina v mm 3 1
Personalni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konsorciji za hranilne vloge in predujme Prvega splošnega uradniškega društva avstro ogrske drŽave dajo uradnikom, častnikom, učiteljem, da hovnikom itd. osebni kredit pod takimi pogoji, ki omogočijo onemu, ki dobi posojilo, labko vrnitev in ki jih drugi enaki zavodi, kakor je dokazano, ne dovolijo. — Žalibog se pogosto zgodi, da iščejo taki ljudje, ki hočejo dobiti posojilo, posredovalcev največ na podlagi aoouimnth anonc, katerim morajo dati pismeno zagotovilo za honorarje tu provizije in dobe zato na-zuanjen samo naslov kakega konsor-cija uradniškega društva ali kakega drugega kreditoega zavoda. Tako si naloži vsak stroške, predno gploh ve, ali in kje bo dobil posojilo. Uradnikom, častnikom itd. priporočamo le v njihovem lastnem interesa, da se v slu čaja potrebe obrnejo znupno na osrednje vodstvo Prvega sploš-nega uradniškega društva na Dunaju, 1. Wipplingerstrasse 25, kjer se jim brezplačno naznanijo naslovi onih skupin, ki dovoljujejo kredit in odgovore vsa druga vprašanja, i io:i - l
Najodličnejše zdravniške avtoritete porabljajo
rogaški „Jtyria-vrelor
za bronhialne in kronične 783  #      katarje v jabolku.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
H al o Ib« mi ■•»"*
4 2; , majska renta. . . . 4 2 c srebrna renta . . . 4*/t avstr. kronska renta. . 4°/. „ zlata „ . . 4ogrska kronska renta . 4V. „ zlata 4°/, posojilo dež. Kranjske 4t/ieYo posojilo mesta Spljet 4«///.      . n Zadar
4*/i*/e bos.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . 4*/. češka dež. banka k. #.
•      5      "  . ŽJ S' 4'/tv, zast. pisma gal. del.
hipotečne banke . .
pest. kom.  k. o. z
10°„ pr......
zast. pisma Innerst.
Dva
se takoj sprejmeta.
Kje,    pove   upravništvo „Slov. Naroda.*' 1177- i
Ovratnice
8 steklenimi biseri, okusno izdelane, v poljubnih   barvah   pošilja izdelovat-Josip Kostlau, ZAsada, pošta Drl-kov, Češko. tuš
41- •/
4 1 t. 'it
4« ,•/, zast. pisma ogr. cantr. dež. hranilnice . . .
4l    , z. pis. ogr. hip. ban.
4'/,°/0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .  . .
4V,Q o obl. češke ind. banke
4#/, prior. lok. želez. Trst-Poreč.....
4% prior, dolenjskih žel. .
SVo P"or. juž. žel. kup. VtVi
4' tc   avstr. pos. za žel. p. •.
Srečke.
srečke od 1. 1860' t  .  . . od 1. 1864 .   .   . .
zem. kred. I. emisije
. - „      N- n
, ogrske hip. banke . . srbske a frs. 100-— _ turške......
-Jasllika srečke .  . .
<reditne •    . • .
inomoške ,     .  • .
Krakovske ,     .  » •
Ljubljanske        ,     .  . .
tarstr. rdeč. križa . ...
Ogr     .     .   .    .  . .
Rudolfove „     .   . -
Salcburške 9     • • .
Dunajske kom.   .     .  . .
Delnice.
južne železnice.....
Uržavne železnice .... \vstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke Dgrske     . •       . •
Zlvnostenske , • • Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe .
Velmt«.
C. kr cekin......
30 franki.....• •
30 marke.......
lovereignt.......
Marke........
Laški baukortjl.....
gublj
5. marca	1906.
Denar	Blago
9935	99 55
99 35	99 55
99 50	9970
117 35	117 55
93 50	9370
111 35	111*55
99 50	101 65
100 50	101 50
100.—	100-
100 30	101*25
99 85	100 —
100 05	100 25
10025	101-25
106	107-
100 50	101 50
9975	100 -
100-	100 50
99-50	100 50
100 50	101-50
99 90	
99*50	100-
315 25	317-25
99 95	100 95
194 25	19625
285 50	287 50
	159 75
287 —	297 —
289 25	299-25
262 —	266 50
100 —	108 —
153 25	154 25
2250	24 50
472 -	482 —
78 -	84--
91-	97-
59 -	66 80
49 75	51 75
29 75	3175
54 -	59—
71«	76 -
525 —	535 -
188 75	127 75
i 671 75	672-75
H>3tf -	1645 —
661 —	668 -
786 25	787 25
242 75	243-2.1
637"-'	640-
	539 25
2630--	2652 -
533 —	534 -
26950	272 -
563 -	565 —
154 50	155 50
1133	11-37
1914	19-17
2348	23 56
23-98	2406
117-40	117-60
95-70	95 90
i 250 25,	251 25
4-84	5-
v Streli&klh ulicah v Ljubljani se
Odda za eno leto v najem.
Pogoj in cena se izvesta pri la-st niku Pavlu Turku, trgovcu v v Dragi
pri Rakeku. 1161 — 1
Stanovanje
v Knaflovih ulicah št. 5 v pritličju, obstoječe iz 3 sob s pripadki, se odda za majev termin.
Pojasnila daje upravništvo „Na rodne Tiskarne" ravnotam.
Proda se dobro ohranjen
klavir
v Prečnih ulicah št. 2, I. nadstr. na desno. Ogleda se ga lahko vsak dau od 2.—3. popoldne. 1171 —l J
Išče se
i vešč v pisanju, ki se  dobro spozna v j vinogradništvu, sadjarstvu in kletarstvu, I z družino na posestvo blizu Karlovca za 9 oralov vinograda. Oni, ki se mo rejo izkazati z dobrimi izpričevali, naj j pošljejo pismene ponudbe z naznanilom i zahtevane plače do 15. aprila na J. Grunwalda,   Zagreb, Boškovu-eva ulica št. 2. 1162—1
ie 1
Kemiška tvornica Union" na Reki sprejme nekaj delavcev za duevno plačo 3 K. 1173
Oglašajo naj se samo taki, ki so že delali v kaki tovarni, in ki imajo ie nekaj izkušnje in znaDja.
Trajna služba z mesečno nagrado za tiste, ki so dobro porabni.
Ceno se proda
hiša
pripravna za poletno stanovanje 8 3 so bami, kuhiDJo, kletjo in sadnim vrtom ob državni cesti, 8 kilometrov od Ljub ijane. — Proda se tudi
mlin na Bledu
s sadnim vrtom, zelo pripraven tudi za perice, ker se začne sedaj sezija. — Pojasnila daje posestnik Franc Cvek v Kamniku. 1172—1
larjt.......
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 29. marca 1906. Termin.
Pšenica za april . -      . oktober
za 100 kg K 1642
Rž . april .... , „ oktober .  . ,
Koruza  n maj. .  . . ,
^ »      • juli]   ... , Oves     . april .... .       „ oktober .  . , EfeUtlv. Neiipremenjeno.
100 100 100 100 100 100 100
1640 1356 1342 1336 1356 16'54 1242
Na peterorazredni deški ljudski Šoli „Družbe sv. Cirila in Metoda . v Ljub i|ania pri Sv. Jakobu v Trstu se raz pisuje služba
druge moške učne moči
z definitivnim nameŠčenjem.
Definitivno nameščen učitelj do biva na leto 1400 K plače in .>00 K stanarine ter ima pravico do S pet letnic po 200 K.
Nekoikovane a pravilno opremljene prošnje  naj  se vpošljejo  najdalje do 25. aprila 1906 pod naslovom: „Vod stvo  družbe  sv.  Cirila  in   Metoda v Ljubljani".
Službo bo nastopiti začetkom šol skega leta 1906 1907.
Oodstvo dražbe sv. Cirila is Metoda.
V Ljubljani, dne 26. marca 1906.
78
06
•ajenje, kumarno in čebulno seme se \\ v veletrgovini s semeni Bratje
jllinek, Btenec (Bisonz), Moravsko.
ptrti p aci oi marker
se sprejme takoj
kavarni „AUSTR1A"
v £ {ubijani,     ine i ^ S gltf. na mesec se odda svitla
lil)
čebulica
1170
k
EiU
i eno a i dvema posteljema.
Vpraša se Gradaške ulice št. 8,
nadstr. 1147 1
VOZ i
a štirih peresih za prevažanje oseb in alo rabljena kočija se ceno proda. Več se izve v Idriji štev. 280.
knjigovodja in
korespondent
polnoma vešč slovenščine, nemščine, hrvaščine in italijanšč ne, eno in dvo topnega   knjigovodstva  in perfekteu teuufiraf, išče službe.    - Ponudbe sub J. Zu u;\ npr. „SI. Naroda4*.   1154 l
Stanouonje
o v, hami   se takoj   ali za   n,aj odda
Kolodvorskih ulicah štev. 32 v Ljubljani* — < >ada se tudi
nr hlev ~?m
s L majem 190 6. 777—5
, pove kamnosek Vodnik.
Prodajalka
nnena v trgovini papiruate stroke ter
I vnjenec za frsovino in 1 uajenec za tiskarno
se takoj sprejmejo pri tvrdki
FR. IGLIC na Mestnem trsu.
111*5—2
kosmoma
Dvorski trs št. 3
pod. Harodnn kavarno"
Od   25. marca do 31. marca 1906 :
Juž. Amerika
Argentinija, Buenos Aires.
1261.
1150—1
Ustanove za sirote.
Pri mestnem magistratu v Ljub-ste izpraznjeui dve mesti Jožefe Jalenove ustanove za sirote po 84 K ca lete in eno mesto Marije Pavčkov© istanove za sirote letnih 40 K. ftavieo do Jožefe Jalenove ustanove jnajo sirote, rojene v frančiškanski, ^ntpeterski in šentjakobski župniji, flo Marije Pavškove ustanove pa sploh T Ljubljani rojene sirote do dopolnje 15 leta.
Prošnje za podelitev ene ali druge čli ustanov je vlagati tukaj do & aprila L
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 22. marca 1906.
Proda se
b št. 28 t Kraju
Kokrsko predmestje), spadajoča v kon ^rznn  ma80 tvrdke R. & E. Rooss v Vranjo, tvoreČa vložek št. 409, davčne ftčioe Kranj,  sodno cenjena  z vrtom Tref* na K 58*147.—.
Pismene ponudbe je staviti kon jjrznemn    upravitelju    do vštevši 2 aprila 1906, katerim je priložiti ** 10»/« varščine.
S to prodajo se nikakor ne krate stavne pravice hipotekarnih upnikov.
V Kranju, dne 27. marca 1906.
Rudolf Kokalj
konknrzni upravitelj.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj* lu prodaja
tae vrste rent, sastavnih pisem, prijoritat, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in davia
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2.000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
lumf is asMt!■* lan anaajas m ntaustM e-stoR
loarebaos  vrednostne   papirje in    25©. vatr-uj«  »rsčk« proti vnovfioje sapah* kupone. arvxrse-nJL Izgubi.
Vinkuluje m devinkuluje  vojaš** zeniT.nmsk« kavcij«
Rskonipt Iv likHH« n»«Dfe.   ~WM 9JT   Bora km ki«ro«lla. *VUi
Podružnica v SPLJETU.
UfiiMrn«   vlo^e aprejema
v tekočem računu ali na vlo2ne knjiSioe proti agodnim obrestmi.   Vloženi denar obrestuje od dne v'oge do dne vadiga. 3—36
Promet s eeki in nakaznicami.
Lahka kočija
polpokrita, enovprežna iu dobroohra njena, se želi kupiti.
Ponudbe ua natdov M. Wasmeyr,
hotelir, Vipava. 1174—1 Eaaa^cja* aalt  sls as
praktikanta
sprejmeta
Brata Hlavka,  kirurg, mehanika
v   *L|ubl|anl 1139—2
Lepa hiša
(vila) s hlevom, pred 6 leti nanovo močno zidano, z gostiloo, ob glavoi cesti, 10 minut od menta in 5 minut od kraja, kjer se takoj prične z zgradbo velikega mosta in železnice, z lepim prostornim, drevesnim in zelenjadnim vrtom, z 2 orali travnika in njiv ter a kozelcem pri biŠi, se za svojo ceno radi bolezni takoj proda. Pripravna je tudi /a letovičarje; podjetnik pa pri zgradbi na Gorenjskem lahko s konjem zaalnži. 1160-1
Vprašanja z znamko 10 vin. za odgovor sprejema  upravn. „Sl Naro<lau.
1145 1
Spreten detajlist kolonijalne stroke
(kristjan) s prve vrste referencami, ki poleg nemščine zna tudi hrvaščino v besedi in pismu, in ki more znabiti položiti varščino, se išče za takoj (kavcija bi event. odpadla, če bi bile reference prav ugodne). Natančne ponndbe s prepisi izpričeval iu sliko pod >fX. X. 54.386" na anončno ekspedicijo M. Duke s Nachflgr. na Dunaju I.
Cee. kr. avstrijske     f|jjf     državne železnico.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž- Ob 12. uri 24 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glddnitz, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Murau, Mauterndorf, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Ljubno, Selztal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo direktni »oz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m /■jutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako.
Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga n Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Mo-<*akovo-Trst direkt. voz I. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, BB, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago fiz Prage direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen Budejevice, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, ktomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Inoniosta In Solnograda, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osebni vlaki Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — O d no d is LJubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
Takoj se odda dobro vpeljana
pekarija.
Poizve se v Kolodvorskih ulicah
št. 29 od 6.-7. zvečer. 1121 — 2
Ustanovljeni, leta 1842. Uf\
WČRKOSLIK4RJ4. SLIK AR J A J
1NAPISOV IN QRBOV ■*.;[» BRATA EBERLl
guDLjn'in^ Igriške ulice št. 6 = - Telefon št 154 - A )
M gospodov i
se sprejme na dobro domačo hrano za ceno 7 K na teden ali '.*() K na mesec Ravno tam se oddaste tudi 2 Čisti iu snažni postelji po 6 K na mesec.
Rožne ulice 27, pritličje, desno.
Prima trboveljski in dolenjski
kosovni premog^
kakor tudi orehovnik iQ grušč za
gospodinjstvo in industrijo, naoekljaua mehka in trda drva priporoča po nizki ceni zaloga premca Jos. Paulin V Ljubljani, Nove ulice št 3.    812 7
Najnovejša iznajdba!
'f.«» li X *- v i» t * »~ |»0%MO«
10.000 K za ha] boljšesu!
122 vlnar|ev le
IITUS
najcenejše najodličnejse
najsplošnejše vse
najsnažnejše ^ prekašajoče
11 d e w 1 n o č i « t
i lo|
v obliki paličic. — Ne samo za %«+* kovin**, ampak tudi za pohištvo iz lesa io usnja, oljnate sike, igralne karte, marmornate ploščo itd. itd.
Osrednja prodaja: JOSIP ZUG, Dunaj, II 3, Ob. Donanstrasse 101. /atlo^c  ▼  *Lj u t* j j ** 11»: Henrik Kenda, L Korencan, Anton Kriaper, Vašo
Petričič in Viktor Scluffer.
Bilanca
Crno m. 11
osojilnice
regiisitrovane zadruge       neomejeno z:«,ve:«o
en   leto 190o. _
št
1
2
3 4 5 6 7 8 9
10
IMETJE
Inventar po 5% odpisu pr. 86 12 K...........
Posojila...................
Zaostale obresti od posojil..............
Pri drugih denarnih zavodih je naloženo......420914'88 K
Nevzdignene obresti od tega za leto 1905 ..... 18r>54 27 „
Vrednost efektov.................
Nevzdignene obresti od efektov za leto 1905 ........
Prehodni zneski........ ....
Vrednost hise  v Črnomlju po računu leta 1904 .    .    54 000 K
po odpisn iz čistega dobička leta 1904 ...... 5.8<KJ .
Gotovina koncem leta 1905 ............
K	V
1630	28
748797	55
1450*2	69
4394G9	,5
42476	94
1709	88
92	92
48200	—
35178	14
1332063 55
st.
D O L & O V I
Deleži: 1945 a 4 K . .
Nevzdignene obresti od deležev < dividende Hranilne vloge Kapitalizovane obresti
Predplačane obresti od posojil za leto 1906 Na hiši je bilo dolga koncem leta 1904 in po odbitku iz dobička plačanih
Rezervni zaklad je imel koncem leta 1904 od čistega dobička iz leta 1904 je dobil Se
in je imel..........
Ker je pa plačal na račun hišnega dolga
je imel rezervni zaklad koncem leta 1904 K temu se pripiše vstopnina za leto 1905
Cisti dobiček.........
1.214.015 71	k
47 812 2r.	-
32.844 '.H)	K
o 8U>	
21.306 83	K
5 800 74	
27.107 .»7	K
:> 800	m
21307 57	K
122 -	9
7780 .W3l SI
1^61827 96 :»611 92
:'7l44 BQ
21429 57 5337 59
1332063 55
7991 K :K)8 .
Prometa je  bjlo: 1,983.435*46 K.
□=ea,£-LLri zadružnikov: ISa.č:-CL*ri deležev:
Koncem leta 1904 je bilo zadružnikov       .          ... 1341 1378 zadružnikov ima  . 1823 deležev a 4 K z
V letu 1905 jih je izstopilo   .                                   . IS 7g     1905 izstopivžih zadružnikov ima 77      „ a 4 „ =
in ostalo.............. 1265 21 v prejšnjih letih izstopivSih zadruž
Ker jih je pa leta 1905 pristopilo....... 113 nikov ima Se nevzdignenih 45      . ;i 4 .  =    180 «,
bilo je koncem leta 1905 zadružnikov...... 1378 Skupaj 1945 deležev a 4 K = 7 7 SO K
To bilanco in ves račun za 1905 je občni zbor dne 11. marca 1906 odobril in potrdil.
Anion »Ter*ii 110vi*- 1. r.
ravnatelj.
>l2tt-tiii Mainerie 1. r. Jk.v^mm* laktinc 1. r. lami >lttller 1. r.
odbornik. odbornik. odbornik.
Anton Npreizer 1. r. F"r-Fine $Setiun. 1. r.
rać. pregledov a le a namestnik. računski pregledo valeč.
 %G
AE
Velika eksportna
tvrdka.
Cjubljana Dunajska cesta 12.
Spomladanske -m?
obleke^osjode obleke za dečke
..............__pnletote . dame
£^^^^£>m^£i>;£isiw>^ plošče zo deklice
Franc Keber
urar in trgovec 2 zlatnino in srebrmno M4—w
priporoča »lav. občinstvu svoto veliko zalogo ar,  verižic, prstanov itd. po na}nižjih cenah.
t^t. 10i>. Srebra* cilinder reinontoarska ura na kamnih tekoča gld. 3*75. Št 137. Srebrna reniontoarka na sidro a tremi inočaimi pokrovi gld. 5 90. Št. 155. Srebrna elinder remont, ženska ura z močnim koleajeiu gld. 4*50.
Zahtevajte najimejsi valiki cen k, ki ga potil im bra?plič <o.
■ ^
Josip Pogačnik
krojaški mojster
Radovljica in Jesenice
961
pno' roča u:»jt.»pleje cenjenemu občinstvu  za  bližajočo se spomladansko E*^ stv.no  izdelovanje  vneh  vrst  salonskih, turistovskih,  štajerskih in ko- By
lesarskih oblek, uniform uradmskih in drugih strok. Zaloga angleškega jjjj fraocoakega in brnnkega blaga. NaroČila se izvršujejo po najnovejšem k r,a dobro in nataučno mero
alonskih oblek in površnikov. y^
^ krofa točno, solidno in po najnižji  ceni.  Za dobro in nataučno
^ se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov, si
v največji izbiri.
* * Hnjnlžje cone! • *
Gričar & Hejač
Prešernove ulice štev. 9.
•o
P. n.
.Pri lovcu" na v«
Vsled prenehanja starodavne gostilne „< galu Rimske in Tržaške ceste, kamor se naseli uauovo ustanov
[jena lekarna,  točila bodem od danes naprej v moji gost loi na <S***"
Tržaški cesti štev. 4, to je v neposredni  nižini prenehajoće ^5*-
-tf^ restavracije, svetovnoznano najtinejše vf&S*
„Reininghausovo marčno pivo" g
vedno sveže v sodčkih in steklenicah v gostilui, kakor tudi čez <|j£3*-
ulico       Velecenjeue stranke v mojem  okolišu  prosim  to na- S5fe>-
znanje vzeti, ter se priporočam Šfca»
z velespoštovanjeru ^tfclfr
Ivana Tonich
gostilna in špecerijska trgovina Tržaška cesta štev. 4.
<3
Pozor!
50,000 parov čevljev!
4 pare čevljev samo gld. 3*25
•m oddaje z.ir;idi nakupa velike množine obu tal, dokler bo kaj zaloge za sinesno nizko ceno: Par moških in par ženskih čevljev ija-vega ali crnoga u.snia na trakove I. vrste, ga-loširani, z močnimi zbitimi ji.hi'. p dplati; dalje par moških in par ženskih modnih čevljev a pa poilom. zrlo eleg, najnovejše oblike, za poletje, zelo lični in lahki. Velikost po cm. Vsi 4 pari veljajo samo gld. 3 23 Razpošilja po povzetju ali pa če se pošlj«* d^nar naprej
8. URBACH, eksport čevljev
Krakov št 163.
Zamena  dovoljena,  tudi  denar   nazaj; riziko popoluoma izključen 115a
11 IS-3
Sty
m!« vozna kolesa liCl motorska kolesa
—     ■ —= znamka poznavatelje v!
-Diana
vozna kolesa
Durkopp
so pred vsemi!
Oglejte si nove modele pri edinem zastopstvu za Kranjsko
IVAN JAX in SIN
v £jubijani, na Dunajski cesti št. 17.
Jtajbcljc urejeno pcprauljalnica v Iji^i.
E
PRIHRANITE SI MNOGO
pridobihe prejšnje moči ako vzivate namesto drugih izdelkov
ZElEZNATO VINO
LEKARNARJA ""^f
PICCOLI-JAv LJUBLJANI,
kafero ima v 100 gramih ,M    n3milfgramov železa
3
Pariški svetovna razstav« 1900.
'■-i.-...-
OOOO
o
oaooooo oaoeoo aaaooa o0OO
S
k
K
* o
M
o
*
o
X o
JI
o o
M o
K O
K
o
H
O X O
K
o
M
o
n
9
X X
Naznanilo za gospode.
Zaradi ohuovitve proitora, ae prodajajo sledeče itvari p" izvirni ceni:
5rojcc za gcjped«, bel« in bar-
vaste, peneene srajce, spodnje l^laee, curatnikj, zapestnice, najboljše blago, srajce za turiste cd 80 kj- naprej, normalno perilo, no-
gavice,   rokavice,  žepne rutice,
O
O
O
o o o
«
o o
p o
9 O O O
9 O O
o o
O 0
o o
o o o
0
o
0
0_________
OOOOOOOOOOOOO O0O OOO OOOO
platnene in batistaste, ovratnice,
najlepši, elegantni uzorci.
Skrajno ceno.
Poštne pošiljatve od 20 K naprej franko.
Karel Recbnasel
v Ljubljani, na Mestnem trgu 24.
K	
K	
O	
K	
o	
K	i
0	
K	
0	r\
X	t
0	*. M*
X	w
e	
M	o
O	
X	mt
O	N
K	
0	
M	
0	
it	
0	
X	
o	il
M	I
0	
X	
0	
X	
X	
o O O
o
O
e
o O O O
o
o
o
0
o o
0
o
0 O O
0 O O
0
o o
0
o o o o
Ndocteur pifrbf'
Siretovnoalavra ustna m*»ttm-
OnrJv« %m po.."« 41
r
pravkar izšio:
Vošnj»k Ho^nmil
JMa raz5Uita
= Rc5kc 5tadijc.
Ta zanimiva knjiga je pisana objektivno, brez onega neutemeljenega 8lo-vanakrga navdušenja, pa seveda tudi brez sovražne zagrizenosti. Saj jo je napisal Slovenec, Slovan Omislil in preštudiral naj bi si jo vsak izobražen Slovenec, da si razbistri svoje predstave in nazore o Rusiji in ruskem narodu. Marsikaj, kar ne sedaj godi na Runkem, mu postane jasno. Nesrečna vojna z Japonci, krvavi domači nemiri, sijajni nenadni nspeh revolui-ije: za vse to moramo iskati in najti pravih vzrokov činitejjev in ciljev. 54—38
Ukusne opremljena knjiga i izvirno risbo na ovojnem listu je izšla v založbi
C. Schwentner ja
v L*ubij4»m
Cena: brod. 4 K, eleg ves. 5 K 50 h, po pošri b() h več.
	Mmkn. enkrat za vselej ti danes povem.
	Ako hoče« ostati, sliši,  kar /.apovem :
	Kupuj testenine, ki meni diše.
	A. to so ljubil bliske, zapomni si že!
	Btfci trgovcu, naj ti drugik ne vsiljuje,
	On dal ti bo,  kar se v Ljubljani izdeluje
	]NTo, ee ne bi imel ljubljansko blago.
	Izrazi mu željo      preskrbe! bo.
513 S	G-o spo din j a.
-i-
Franc Čuden
urar in trgovec !,,t' xr Lijubljazit^ \r Prešernovih ulicah.
Edino zastopstvo in velika {zaloga svetovno znanih
originalnih
Puchouih koles
od 200 K dalje z kletnim jamstvom.
Kolesa iz drugih tovaren od 100 K
dalje z lletnim_jamstvom.
PripcroČ3m vse kolesarske potreb-i čine ter gumaste plašče in c.-vi.
Cen ki zastonj in ptštnine prošli-
i »
i
t »
T 7
i
i
K'jfffiftm^'ftjfi iH»* *****
FE LIX TO MAN
stavbni in umetni kamnoseški mojster
Ljubljana, Resijeva cesta številka 30
nasproti skladišč juž. teleznice.
Jfajvečja zaloga vsakovrstnih
r:
1153—l
piramid in obeliskov
iz črnega švedskega granita, sije-nita in labradorja. Nagrobni križi iz belega kararskega, krastalskega in kraškega marmorja.
Itoprnua in prestauljanje
. kompletnih rakev in monumen-w    tov na novo pokopališče.
• Solidni   proizvod  z  najcenejšimi  pogoji. — Načrti in proračuni brezplačno.
Brez konkurence
AllEšto skladišče
Glavni trg št. 5
je bodisi kar se tiče blago cen =====
brez podružnice,
Kar doslej ni bilo mogoče, je odslej mogoče' , .   •   .   Še nikdar po tako nizki ceni
* gla
N
M H H
6 5-4-
3-50 2 50 I
t površnik za gospode ali ulster l najnovejši moderni dolgi paleto za dame Obleka za dame najnovejšega kroja ali l m dolgi paleto „ l moška obleka ali havelok „ l suknena obleka za dečke n l višnjev naramnik z rdečo naglavnico (kapuco) za
otroke v poljubnih velikostih M Haveloki za dečke in deklice, jopiči, volnena krila
kakor  tudi elegantne lahke   bluze v vsako-
jakih barvah
Suknene hlače, najnovejše obleke za dečke in gospode, modni klobuki
Moderni klobuki, pique telovniki, srajce, oprava za dečke, obstoječa iz: hlač, vesljaškega telovnika in čepice
Kostumi za tri do dosetletne otroke Otroški klobuki, obleke za prati, telovniki s pasom
za gospode, bluze Čepice, kravate, Moire-pasi za dame, slamniki . Najnovejši klobuki c. in kr. komorne in dvorne klo-
bučarne P. & G. Habig na Dunaju „
Vsi predmeti  so najrkusneje  "zgotovljeni    Velika  izber finega *n gleškega in francoskega  sukna za obleke po meri ki se na Dunaj-in v Berolinu po najmodernejšem kroju hitro izgotavljsjo.
Veleflpo&tovanjem
H
u II
n
m
m IV
M
M
M
HO 1.20
L
ft.90
C50 0 20
1169- 1
O. Bernatovic.
34