AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 195
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, AUGUST 19TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV,
55 voditeljev imenovanih, da začnejo preganjati gospodarsko depresijo
Washington, 18. avgusta. 55 prominentnih Amerikancev je bilo imenovanih v poseben odbor, katerega naloga je začeti z resno- vojno proti gospodarski depresiji. Načelnik tega odbora je Newton D. Baker, in v odboru se nahajajo znani Amerikanci, kot so: Alfred Smith, Owen D. Young, Paul Warburg, Thomas Lamont in drugi. Načelnik Baker je izdal posebno poslanico v zvezi s tem odborom, ko je izjavil: "Amerika stoji letos na pre-skušnji in mora ohraniti svojo dušo. Naloga, ki je pred nami, je največja, kar jih pomni ame-ška zgodovina. Vsaka družabna dobrodelna organizacija mora v polni meri pomagati. Narodni odbor bo skušal mobilizirati vse družabne in pomožne sile v Ameriki. Dolžnost tega odbora je pronajti potrebo prebivalcev in pomagati. Ko bomo s svojo nalogo gotovi, moramo biti prepričani, da smo preprečili lakoto in pomanjkanje ter da smo ohranili ameriški narod pred uničenjem." Pričakuje se, da bo v prihodnji zimi več zahtev za pomoč od strani ameriškega naroda, kot jih je bilo še kdaj prej. Naloga tega narodnega odbora je, da organizira do skrajnosti vse dobrodelne družbe, tako da v potrebi ne bo nihče prezrt, ko pride zima. Nikdar prej niso bile združene ameriške dobrodelne organizacije v eno falango, kot se bo to zgodilo tekom letošnje jeseni.
Kakšno je delavsko gibanje po velikih industrijskih mestih Amerike
Durham, North Carolina, 18. avgusta. 2,000 uslužbencev Durham Hosiery Mills tovaren v tem mestu bo od sobote naprej dobivalo 10 procentov višjo plačo. Zvišane plače dobijo tako delavci v tovarni kot pisarji v uradih. Kot se izjavlja predsednik družbe, se je industrijski položaj ! precej zboljšal. Kompanija ima dovolj naročil za več mesecev.
Waynesville, North Carolina, 18. avgusta. Hazelwood tovarna za usnje je naročila nove stroje in prizidava nekaj več poslopij. Ko bo to gotovo, bo dobilo na-daljnih 50 delavcev delo.
San Francisco, 18. avgusta. Brezposelnost se je v Californiji znižala za dva odstotka in pol tekom julija meseca, kot naznanja državna delavska komisija. Tovarne, kjer se producirajo tobačni izdelki, hrana in razna pijača, naznanjajo, da dobivajo večja naročila.
Philadelphia, 18. avgusta. Federalna rezervna banka naznanja, da delavci v Wilmington tovarnah dobivajo večjo plačo, in da se je tudi plača povprečno zvišala za 5 odstotkov, iz Delaware se pa poroča, da se je število delovnih ur znižalo za 6 odstotkov, in' da je dva procenta manj delavcev na delu.
Kanada bo zgubila ameriške tovarne, ako bo nasprotovala Zed. drž.
Ottawa, 18. avgusta. Zastopniki ameriških business interesov v Kanadi so posvarili Kanadce, da če Kanada spravi v veljavo priporočila, podana na konferenci angleških dominionov, ki zborujejo v tem mestu, tedaj bo najmanj 500 ameriških tovaren, ki imajo sedaj svoje podružnice v Kanadi, zaprlo svoja vrata in se preselilo v Zed. države. Kanad-ci so na konferenci sami predlagali, da morajo ameriške tvrd-ke v Kanadi rabiti več kanadskega materiala in delavcev, ako hočejo dobiti trg za svoje izdelke na kanadskem, oziroma angleškem trgu. Ameriške industrije v Kanadi, ki so doslej molčale, so izjavile, da če Kanadci to uresničijo, da bo zaprtih najmanj 500 ameriških podružnic v Kanadi, kar pomeni, da bo zgubilo delo 50,000 delavcev. Dočim trdijo nekatere ameriške tvrdke, zlasti avtomobilske, da se jim izplačujejo kanadske podružnice, pa trdijo vodstva 75 teh podružnic, da se jim ne izplačujejo, ker je kanadski trg premajhen. Produkcijski stroški so višji v Kanadi kot v Ameriki in enako tudi prodajni stroški, ker ljudje v Kanadi niso tako gosto naseljeni.
-o-
Sodnija je višja oblast kot governer države Albany, New York, 1,8. avgusta. Sodnik Loughran je danes izdal povelje, ki prepoveduje governer j u Rooseveltu obsoditi newyorskega župana, dokler governer Roosevelt ne dokaže, da ima v resnici ustavno pravico odstraniti newyorskega župana iz urada. Tako ima newyorški governer že dve tožbi radi Wal-kerja. Prva tožba je, ki zapoveduje, da mora Roosevelt dokazati, da ima pravico predsedovati obravnavi proti Walker-ju, druga tožba pa prepoveduje governer ju obsoditi Walker j a.
Roparji odnesli $50,000 in 3 dekleta
Beloit, Wisconsin, 18. avgusta. Banditi s strojnimi puškami so danes odnesli Beloit Second banki $50,000 v gotovini in odpeljali so s seboj tri dekleta, uslužbenke na banki. Roparji so prisilili dekleta, da so jim pomagala ne-sti denar v njih avtomobil, nakar so jih nekaj časa vozili s seboj, potem pa vrgli iz avtomobila.
V postelji zadet od strele in mrtev
St. Louis, 18. avgusta. Elmer Schmidt je bil danes zjutraj, ob praznovanju svojega 21. rojstnega dne zadet od strele in ubit. Nihče drugi v hiši ni bil ranjen.
Vaje za "Domna"
Danes večer se vršijo vaje za vse igralce "Domna" in se prosi, da prav gotovo pridejo vsi, tudi tisti fantje in dekleta, ki nastopijo pri preji. Pridite pred 8. uro, da bomo točno pričeli!
Obisk štorklje
Pri družini Louis Strnad ml., 1315 E. 53rd St. je potrkala teta štorklja in pustila za spomin krepkega fantiča, ki je bil prav z veseljem sprejet. Naše čestitke!
V bolnico
Danes zjutraj se je podal v mestno bolnico Frank Benda, sin poznane družine John Benda, 1050 E. 200th St. Podvreči se bo moral operaciji na slepiču. Upamo, da bo operacijo dobro prestal in se zdrav vrnil med svojce.
Governer Roosevelt ostro zavračuje župana Walker ja. Poklicane priče
Albany, New York, 18. avgusta. Governer držajve New York bo v petek še ves dan zasliševal newyorškega župana Walker j a pri obravnavi, ki naj dožene, če mora biti župan Walker odstavljen ali ne. V petek večer se odpelje governer v Columbus, O., kjer bo na državni konvenciji demokratov v soboto odgovoril Hooverju na njegov govor z 10. avgusta, nakar se odpelje zopet v Albany in se bo v pondeljek zasliševanje proti Walker ju nadaljevalo. Tekom obravnave danes je bilo videti, da Roosevelt nikakor ni naklonjen Walkerju. Očividno je, da je Walker zlorabljal svoj visoki urad v privatne namene, in da Roosevelt ne odobrava tega. Zlasti je danes zasliševal Walkerja, zakaj da je županov brat, ki je zdravnik, in v mestni službi, svojo nagrado delil z drugimi zdravniki, župan Walker je izjavil, da mu o tem ničesar ni znanega, priznati pa je moral na pritisk Roosevel-ta, da to ni pošteno. Večkrat zaporedoma je Roosevelt posvaril odvetnika županovega, naj mol či in naj raje premisli, kaj govori. V pondeljek bodo zaslišane priče Walkerja, in pričakuje se, da bo obravnava prihodnjo sredo gotova, nakar bo Roosevelt ali oprostil Walkerja, ali pa ga bo odstavil iz urada.
-o-
Finančna pomoč
Providence, Rhode Island, 18. avgusta. Od 2. februarja do 31. julija je Rekonstrukcijska finančna korporacija posodila že $1,219,000,000 in sicer 4,947 raznim zavodom, med katerimi je 4,190 bank. Tako je naznanil tajnik zakladnice Mils. Zanikal je, da bi se denar posojeval samo velikim mestom, rekoč, da so mala mesta dobila 70 odstotkov tega denarja. $736,000,000 so dobile razne banke, in 357 bank je zopet odprlo vrata, potem ko so bila. začasno zaprte radi krize. $68,000,000 so dobile posojilnice in $230,000,000 razne železnice.
Kapitalist zvišal plačo svojih delavcev
Camden, New Jersey, 18. avgusta. H. W. Fielding, predsednik Camden Steel Co., je izjavil, da bo dal $10,000 iz svojega žepa, da zviša plačo svojih 25 uslužbencev za 20 procentov na teden za, eno leto. Priznal je, da današnji položaj nikakor ne odgovarja, da bi se plače znižale, toda ako bi sledili vsi delodajalci njegovemu vzgledu, tedaj bi delavci kmalu imeli denar v rokah in bi več potrošili, kar bi imelo za posledico, da bi tovarne dobile večja, naročila.
Olimpijske tekme
Kakih 50 odličnih svetovnih atletov in tekmecev na Olimpijskih igrah, ki so se zaključile pravkar v Los Angeles, Cal., pride v nedeljo v Cleveland, kjer bodo na povabilo mestne vlade uprizorili v mestnem stadionu prave olimpijske tekme. Predstava, ki je prosta vstopnine, se začne ob 1. uri popoldne. Ameriški, laški, nemški, ogrski, češki in finski odlični športniki nastopijo. Predstavo je preskrbel župan Miller. Pričakuje se silnega navala ljudi.
* Le oni, katerega je kača ugriznila, ve, kako neznosen je kačji 'pik.
Samomor
V pričo svoje žene in 2 letne hčerke se je v hotelu Allerton ustrelil 39 letni zavarovalninski agent Sidney Fishman. žena je pripravljala večerjo, mož je pa pripovedoval, kako bo potoval v Kanado na počitnice. Kmalu potem pa je potegnil revolver iz že-Pa, slednjega dobro pregledal in z besedami: "Tako mi v Kanadi Jagamo," sprožil kroglo v glavo.
* Država Illinois prosi $26,-279,475 posojila za brezposelne.
Moosi v paradi
10,000 članov Moose organizacije bo korakalo po Euclid Ave. v petek, 26. avgusta, ob 8. uri zvečer, spremljanih po 50 godbah in z bakljami. Moosi prične-jo s svojo konvencijo v pondeljek.
Poceni vožnja
Nickel Plate železnica naznanja, da bo računala dne 20. avgusta samo $9.00 za vožnjo iz ' Clevelanda v New York in nazaj.
—.-v-
Senator obtožen
New York, 18. avgusta. Zvezni senator James J. Davis, bivši delavski tajnik v kabinetu predsednika Hooverja in odličen republikanec, je bil danes zaeno s šestimi drugimi odličnimi poli-tikarji obtožen od velike porote, da je pomagal prodajati srečke v korist bratske organizacije Moose. Senator Davis je ekseku-tivni uradnik omenjene organizacije. Nadalje je bil enako obtožen, da je prodajal srečke za dobrodelne na.mene Conrad R. Mann, visok uradnik bratske organizacije Eagles, velik prijatelj predsednika Hooverja, in še štirje drugi uradniki, vsi poznani ljudje. Vlada jih bo skušala na sodni j i spoznati krivim, da so kršili postave Zed. držav, ki prepovedujejo prodajati, ponujati ali razpošiljati kakoršnjekoli vrste srečke.
Bik utonil v malem čebru vode
Grover, Utah, 18. avgusta. Bik, ki je last farmarja Joseph Wincka, je utonil v čebru vode. žival je vtaknila glavo v čeber, in se pri tem tako zapletla v držaje čebra, da ni mogla več nazaj. Bik ni mogel več videti in je tako zašel s čebrom na, glavi v mali potok, čeber se je napolnil z vodo, in bik, ki ni mogel dihati, je poginil.
Konvencija brezposelnih
St. Louis, 18. avgusta. Konvencija, "Liberalne stranke brezposelnih" se je razdelila v dva dela. Del brezposelnih je ustanovil stranko, ki si je nadela ime "Stranka brezposelnih." Tej načeljuje katoliški duhoven iz Pittsburgha, Rev. Cox. Drugi del pa je ustanovil "Stranko svobode," in tej načeljuje 81 letni Col. Harvey iz Arkajisasa. Vsaka stranka je imela danes svojo separatno konvencijo v drugem koncu stadiona. Spor se je takoj začel, ko je dospela armada brezposelnih. Col. Harvey je vprešal Rev. Coxa, kje je njegova armada, in če je dotičnih 1,000 mož, katere je pripeljal s seboj, vsa njegova podpora. Rev. Cox je odgovoril, da ni hotel zbobnati skupaj stotisočev in jim povzročati nepotrebnih stroškov, in da zadostuje en tisoč oseb za nominacijo. Col. Harvey je na,-to vpletel versko vprašanje v prepir, nakar se je Rev. Cox odločno branil, da bi odstopil od kandidature v prid Harveya. Posledica je bil spor med brezposelnimi v dve stranki. Tako je vedno med delavci!
Španska republika bo dobila milijone
Madrid, 18. avgusta. Prokla-macija, predsednika španske republike, Zamora, bo pridobila republikanski vladi silne milijone. Zamora je odredil, da se zapleni vse premoženje onih oseb, ki so bile udeležene pri zadnji revoluciji. Med njimi je večina španskih milijonarjev.
Garner prerokuje zmago Roosevelta v novembru z 10 milijoni večine
Washington, 18. avgusta. Predsednik poslanske zbornice kongresa in demokratski kandidat za podpredsednika Zedinje-nih držav, John Garner, je danes, dospel iz New Yorka v Washington, popolnoma prepričan, da najbolje, kar more narediti za uspeh izvolitve Roosevelta je, da molči tekom predsedniške kampanje. časnikarskim poročevalcem je ob prihodu v Washington povedal, da "jo bo ubral" naravnost nazaj v Texas potom zrakoplova, kjer bo ostal dolgo časa, "čim dalj, toliko bolje!" kot se je izjavil. "Seveda bom vsak trenutek na razpolago glavnemu stanu demokratske stranke, in kamorkoli me bodo ti Newyorča-ni poslali, tja bom šel. Toda karkoli bom govoril, bo najbrž preveč." Garner j a je sprejelo 100 časnikarskih poročevalcev, ko je dospel v glavno mesto. "Mi smo že zmagali pri volitvah," se je izjavil. "Ako bi se predsedniška volitev vršila danes, tedaj bi demokrati zmagali z 6,000,0,00 do 10,000,000 glasovi večine. Hell, jaz grem zopet v Texas, kampanja je že gotova. Demokrati lahko zmagamo letos, če ne storimo nobenega koraka v tej kampanji."
-o-
Premogar, ki zna vzgojiti
obilno družino
Whitesk'urg, Kentucky, 18. avgusta. John Sloan, 60 let star premogar, je danes postal že 34tič oče. Njegov najmlajši ro-jenec je krepak dečko. Sloan dela že zadnjih 35 let v premogovniku, a zadnje čase se je naselil na farmi. Njegova prva žena mu je podarila 18 otrok, med njimi enkrat trojčke in dvakrat dvojčke. Njegova sedanja, žena je pa srečna mati 16 otrok. Med njimi sta dva para dvojčkov, žena je stara 43 let.
Republikanci najeli sijajne volivne prostore
New York, 18. avgusta. Republikanski narodni odbor je najel 40 ogromnih sob v odličnem hotelu Waldorf-Astoria v tem mestu, kjer bo glavni stan republikanske stranke za volivri'o predsedniško kampanjo v vzhodnih državah. Nikdar nobena volivna kampanja ni imela še tako razkošnih prostorov, kot jih bo ime-a letos Hooverjeva kampanja.
Prva dva tata v Rusiji ustreljena
Čeljabinsk, Rusija, 18. avgusta. Tu je sodišče obsodilo dva tatu, ki sta kradla iz železniških vozov, v smrt. Obsodba se je zvršila glasom najnovejšega dekreta ruske vlade, ki kaznuje tatvino s smrtjo.
Poroka
V četrtek se je vršila poroka Miss Julije Močnik, hčerke Mrs. Antoinette Močnik, 6420 St. Clair Ave. z Mr. Frank Suhadol-nikom, sin Mr. in Mrs. Frank Skufca, 3515 E. 81st St. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Kristine, kjer je župnik Rev. Bom-bach, ki je opravil poročne obrede, drugi bratranec ženina. Iskrene čestitke!
Piknik v Lorainu
Pevsko društvo "Naš Dom" bo imelo 21. avgusta piknik na Ko-scvi farmi. Zabave se obeta prav obilo. Dobilo se bo razna okrep-čila po zelo nizki ceni, kajti piknik bo le v razvedrilo in zabavo, [nikakor pa ne za dobiček. Vabljeni so vsi! ,
50 otrok zgorelo v Moskvi, 85 hiš žrtev plamena in mnogo odraslih
Berlin, 18. avgusta. Več kot 50 otrok je zgorelo v ognju, ki je uničil zaeno 85 stanovanjskih barak delavcev takoj poleg neke no-! ve tovarne v predmestju Mos-j kve. Zaeno z otroci je zgorelo tu-! di več ognjegascev, ki so skušali; omejiti požar. Otroci so se nahajali v skupni igralnici, kjer puščajo matere čez dan svoje otroke, dočim same odidejo na delo. V Rusiji namreč ne stanuje vsaka družina za sebe, pač pa ima več družin skupno stanovanje, skupno kuhinjo in druge prostore. Prostor, kjer so se nahajali otroci, je bil zaklenjen, tako da so bili otroci vjeti kot v pasti. Ogenj je nastal, okoli poldneva, ko je pri sosednjih ciganih eksplodirala peč na petrolej. Ogenj se je bliskovito razširil po poslopju, in dočim so se starejši lahko rešili, so postali otroci žrtev plamenov.
-o-
Foster in delavci
William Z. Foster, komunistični kandidat za predsednika, je v sredo večer govoril stotinam komunistov v Engineers avditoriju. Vroče je bilo, da si je Foster zavihal rokave, in pot mu je tekel s čela. Povedal je, da komunistična stranka je edini iz-[ hod za rešitev delavcev. Ta stranka se bori proti brezposelnosti, proti znižanim plačam, kapitalističnemu terorju in imperialistični vojni. Napadal je silovito American Federation of Labor, kot slepo orodje v rokah denarnih mogotcev. Komunisti so se prvotno zbrali na Public Square, toda vjel jih je dež, da so j bili mokri do kože, nakar so be-! žali v omenjeno dvorano. Komunisti so za delo in kruh," je izjavil I. O. Ford, bivši kandidat za j župana v Clevelandu, "kapitalisti pa za pivo." Izjavil je, da jih bo kmalu toliko, da bo mestni stadion premajhen za vse.
Nesramni lopov osleparil brezposelne delavce
New York, 18. a.vgusta. Nad 50 brezposelnih in skrajno ne-vcljnih brezposelnih delavcev je j včeraj napadlo privatno posredovalnico za delo, da se maščujejo nad nekim pisarjem, ki je'iz-mozgal iz delavcev $500 pod pretvezo, da jim preskrbi delo, katerega pa niso mogli dobiti. Pri posredovalnici je bil zapo-sljen en mesec neki 27 letni Sydney Hirsch, ki se je ponoči uti-hotapil v urad, vzel imena in naslove brezposelnih, ki so prosili za delo. Potem je šel na domove brezposelnih, si vzel od vsakega od $10 do $25, dal potrdilo za denar in naslov delodajalca, kamor naj gredo dotični. Vsi naslovi so bili napačni, in slepar je dobil nad $500 od brezposelnih.
Agenti brez pravice
Uslužbenci v klubu na 72. cesti in St. Clair Ave., kamor so vdrli pretečeno sredo zvezni agenti, ki so dobili tam večje količino opojne pijače, trdijo, da so prohibicijski agenti prišli tja brez varanta, in torej niso bili opravičeni zapleniti lastnine.1 Zvezni komisar bo tozadevno razsodil.
Banka v Warren, O. V najkrajšem času bo odprla Union Savings & Trust Co., banka v Warren, Ohio, ki je zaprla avgusta meseca lanskega leta. Izplačalo se bo lahko takoj $450,-000.
Podpredsedniški kandidat republikancev Curtis je za prohibicijo
Tcpeka, Kansas, 18. avgusta. Podpredsednik Zedinjenih držav in zopet kandidat za isti urad, Charles Curtis, je bil danes uradno obveščen, da ga je republikanska stranka zopet imenovala kot kandidata. Ko je bil Curtis obveščen, je imel govor, v katerem je povdarjal, da je osebno proti vsakoršni odpravi prohibi-cije, in njegovi pristaši so mu divje pleskali. Med drugim je Curtis dejal: "Osebno nisem samo za to, da se vsaka postava pošteno in brez strahu spolnuje, pač pa sem popolnoma nasproten, da bi se gostilne zopet vrnile, in nasprotoval bom odpravi 18. amendmenta ameriške ustave." V nadaljnem svojem govoru je hvalil modrost in razum Hooverja in izjavil, da bo z vso silo podpiral republikansko platformo. Tako imamo sedaj na republikanski strani dva kandidata. Kandidat Hoover, ki je za odpravo 18. amendmenta, in njegov tovariš Curtis, ki je za to, da se 18. amendment pridrži. -o-
V stratosferi
Desenzano, Italija, 18. avgusta. Belgijski profesor in znanstvenik, Auguste Piccard, se je danes vrnil iz stratosfere, kamor se je dvignil včeraj v trdo zapečatenem balonu. Povspel se je v:soko nekako 11 milj, ali višje v zrak, kot je pred njim še kak smrtnik dospel. Prof. Piccard pravi, da bo v kratkem na podlagi opazovanj v stratosferi mnogo novega dognal glede kozmi-čnih žarkov, nadalje če je naš svet minljiv ali je nesmrten. Ko je dospel na zemljo iz stratosfere, je najprvo skrbno spravil svoje delikatne opazovalne instrumente, nakar se je podal k počitku, rekoč, da je pretruden. da bi govoril o opazovanjih v stratosferi.
20,000 ruskih premogar-jev je šlo na štrajk
Meskva, 18. avgusta. V Doneč bazinu so nastali delavski nemiri, in v teku zadnjih dveh mesecih je do 25,000 premogarjev zapustilo jame in delo. Premogovniki silno slabo obratujejo. V prvih dnevih avgusta je produ-cirala dnevno do 85,000 ton premoga, marca meseca pa 186,000 ton. Delavci so šli na štrajk radi skrajno slabih plač. Dobivali so do 100 rubljev na mesec, dočim jih velja hrana najmanj 120 rubljev na mesec. Obenem je vlada znižala količino hrane za tujezemske delavce za polovico. :Le diplomati in časnikarji dobivajo polno mero.
Pivci in otroci
No, in sedaj pa imamo! Dve ženski znanstvenici, ki sta posvetili devet let svojega življenja in delovanja glede vpliva alkohola na podedovanje, sedaj trditi, da otroci staršev, ki so nagnjeni k pijači, so boljši, močnejši in bolj bistrega razuma, kot otroci tem-; perenčnikov. Miss Duncan in j Miss Walker sta članici angleškega društva zdravnikov. Izjava obeh znanstvenic je hudo po-parila suhaške kroge.
Vreme
Kdor se pritožuje radi vročine bo gotovo vesel, ko bo čital sledečo vest: V mestu Manitoba, Kanada, je kazal včeraj toplomer dve stopinji nad ničlo. Lju-' dje so poiskali zimske kožuhe.
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 19TH, 1932
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holiday«
NAROČNINA:
Ea Ameriko In Kanado na leto |B.S> Za Cleveland, po poitl, celo leto 17.00 Ea Ameriko ln Kanado, pol leta tS.M za Cleveland, po polti, pol leta >3.60 Za Cleveland po raznatelclh: celo leto 15.50; pol leta $3.00; Četrt leta 91.75 Za Evropo celo leto 17.00, pol leta (150. Poeamesna številka s cente.
Vaa platna, doplae ln denarne poSUJatve naslovite: Ameriška Domovina, 0117 St. Clair Ave,, Cleveland, O. Tel. HEnderaon 0828
JAKES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editor« and Publisher*
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Bid, 1871.
o*i§§^>83	No. 195, Fri., Aug. 19th, 1932
Času primerne
Najprvo morajo zaslužiti gospodje borzni mešetarji v New Yorku, da se povrne prosperiteta. Potem pa pridejo na vrsto gospodje delavci — ako pridejo.
:J<
Sicer pa je v enem oziru pravičnd. Krah in polom gospodarskega stanja se je najprvo pričel na borzi, in tam so najprvo zopet začeli dihati. In če pri tem dihanju ne bodo pozabili ostale dežele, potem imamo zopet lahko par let prosperitete! Par let!
:;< >;:
Rabljen avtomobil je danes tisti avtomobil, katerega bi
vsi radi imeli, če bi ga mogli dobiti.
* # *
Politični voditelji povdarjajo, da je najbolj važna stvar za izvolitev predsednika — denar. Nam se. pa zdi, da bomo vseeno izvolili predsednika, če politični voditelji dobijo denar al' pa ne.
!|S	•)<	$
Republikanski govorniki primerjajo depresijo — vojni! Sedaj šele vemo, zakaj je Hoover dal prepoditi vojaške veterane iz Washingtona z bajoneti in bombami.
ijt	*	sit
Govorite, kar hočete, kdo bo izvoljen predsednikom v Zedinjenih državah. Ena stvar je gotova: izvoljen bo mož,
ki ima v svojem imenu črki: oo.
>2« i'fi
In v teh časih depresije se nam zdi, kaj neki bi naši državniki nalašč mogli narediti, da razbijejo svet, kot so ga.
si«	S|!	%
Filmske slike so v Angliji povzročile znižanje uživanja alkohola. Ako je to resnica, tedaj bi se v Ameriki sploh ne uživala nobena opojna pijača.
>|«
In kaj bomo imeli v letu 1935, ako nam Hoover v sedanji kampanji zopet obljubi vsak dan pečenega piščanca in
dva avtomobila v garaži, in v slučaju, da je Hoover izvoljen?
:;t
Star pregovor pravi, da gre lisica samo enkrat na led, osel pa dvakrat.
s!«	S«	=;:
Pisatelji trdijo, da je Amerika zgubila svojo dušo. Mogoče smo jo pa Evropi posodili in nam je Evropa sedaj neče vrniti.
i't	>ie
In če bi naši državniki, ki delajo državni proračun, znali tako rezati in zmanjševati kot so zrezane in zmanjšane kopalne obleke žensk danes, bi imeli manj davkov.
rje	3'fi	3j«
Najbolj zadovoljni in srečni ljudje danes so policisti, ki pazijo na avtomobilski promet. Fantje neprestano žvižgajo pri svojem delu.
>):	sf<
Na Japonskem, poroča, časopisje, ostanejo lepe pesmice priljubljene pri narodu leta in leta. V Ameriki jih pa vsak večer ubijamo potom radia.
si-.	*	:;c
Predsednik Hoover je zgubil radi znižanja cen delnic in bondov nekako $500,000. In ali ste ga že slišali, da bi zabavljal čez republikansko stranko?
*	S!	Sjt
In kdor misli, da je	najbolj nesrečen človek na svetu, naj pomisli na Hooverja, ki mora letos zopet kandidirati za predsednika.
£	:;<	sit
My country this of thee — I came from Germany. My name iz Franz — I like my "Sauer kraut." Don't leave'the "Wieners" out. And still a little beer — and I stay here!
S. N. DOM IN NJEGOVI NAJEMNIKI
Slovenski narodni dom v Cle-velandu, na St. Clair Ave. naj ne bo pozabljen v teh vročih po-letenskih dnevih, ko vse hiti v naravo na izlete, zabave in prijateljske sestanke. Naš Dom ima tudi svoje najemnike: trgovce, obrtnike in profesionalce, ki morajo priti čez dan v S. N. I)., da si tam služijo življenski kruh. Torej Dom ni prazen, v njem je življenje, ki tudi daje življenje domovemu obstanku.
Vsi veste, da morajo ti najemniki plačevati mesečno dolarje naši narodni stavbi, da se izplačuje. Zato je opomina vredno, j da se naglasa in podčrtvava te j najemnike in podpiratelje, da se jih tudi upošteva, kadar nam J prilika nanese tako. Kadar bij
morali stopiti v tujo trgovino, spomnimo se:
Da imamo v S. N. Domu izkušenega in zanesljivega slovenskega ur ar j a, Mr. Jos. Bukov-ca, ki je število let vršil urarsko delo pri Frank černetu, toda je pred par meseci, odprl svojo lastno delavnico. Ura je delikatna stvar, zato jo zaupajte le svojemu človeku, da jo spravi na pravo pot in v prave čase. Le k njemu stopite ter mu potožite vse bolečine, ki jih trpi vaša žepna ura, bi dilka ali stenska ura.
Da imamo v S. N. Domu fotografa, mojstra v njegovi stroki, ki se vedno lahko meri z vsakim fotografom v osrčju mesta Cle-veland-a, Mr. John Bukovnik-a, katerega izložbeno okno priča in
nike, pokličite njega, ki ordini-ra v S. N. Domu.
V	Slov. N. Domu imamo mož-ko in deško modno trgovino, katero vodita Mr. Karl Rogel in Mr. Anton Lavšin. Kadar imate v mislih, da potrebujete novo obleko, ali hočete staro prenoviti, dati očistiti in zlikati, tudi takrat se spomnite, da je naš človek prvi, ki je opravičen zaslužka od vas. Mesto da hodite k tujerodcem kupovat možko in deško obleko, prosim, ustavite se v tej trgovini.
Da imamo v S. N. Domu očesnega zdravnika dr. L. A. Starce, ki vam preišče vaše utrujeno oko, predpiše taka brušena stekla, da osredočijo svetlobne žarke v središču očesnih leč, kar poveča vaš vid, umiri obolele in napete očesne živce, ter se vam povrne zopet tisto veselo razpoloženje, ki ga more imeti le zdfav človek. Mnogo glavobolov izhaja od slabih oči. In zakaj bi ne vprašali preiskugenega slovenskega očesnega zdravnika, da vas ozdravi.
V	Slov. N. Domu imamo tudi moderno urejeno slovensko restavracijo, katero vodi poznana Mrs. Jennie Sterle. Domača hra-na, pripravljena po navodilih naših slovenskih kuhinj, to je več zdravlja človeškega. Le zapomnite si, da je dobra in priporočila vredna restavracija v S. N. D.
V	Slov. N. Domu imamo glavni urad naše domače Ohijske organizacije, Slovenske Dobrodelne Zveze, ki je za naše Slovence in Slovenke zelo priporočljiva, Kdor je delničar S.N.D., bi moral tudi biti član naše domače zveze.
Da imamo v S. N. Domu tudi Slovensko narodno čitalnico, ki plačuje mesečno najemnino S. N. D. Zakaj bi ne postali član te potrebne in stare slovenske in-štitucije, ki je bodrila prve slovenske naseljence ter'daje razvedrila sedajnim Slovencem.
V	našem S. N. Domu ima svoj urad dobro znani Mr. Joseph Zorman, advokat, ki je pošten in točen, vodi svoje pravna delo izključno v S. N. Domu. Kadai pridete v navzkrižje s krivico in neresnico, takrat potrebujete v tujem svetu svojega človeka, da mu obrazložite smernice in pota, ki so vam na škodo in v krivico. Kadar imate opravka na sodni j i, tej ali oni, in če rabite pravnega svetovalca ali zagovornika, tedaj se zopet spomnite na S. N. Dom.
Da imamo v S. N. Domu tudi moderno urejeno, čisto in priporočila vredno pekarno, katero vodi Mr. Charles Zupančič, ki je učen pek že iz stare domovine, ter je v Cleveland-u delal dolga leta v Bachevi pekarni. V Char-letovi pekarni vedno dobite svež kruh, in okusna peciva, piškote, mleko itd. Kadar greste v Dom ali mimo Doma, stopite v pekarno ter si izberite kaj boljšega za pod zob, ali pa svež kruh, po vaši volji in okusu.
Da spomnimo se vedno naših slovenskih trgovcev, najsibodo v Domu ali kje drugje. V naših dvoranah visi napis: Podpiraj-mo naše trgovce, ki so pomagali graditi naš Dom. In če je bil katerikrat apel na naše ljudi tako potreben, tako nujen in upoštevanja vreden, je bas v sedaj-nih časih, ko smo Slovenci prepuščeni sami sebi, da se vzdrži-mo na površju.
Skozi krizo, katero smo prenesli do današnjega dne, moramo še naprej, da ohranimo našo trgovino, iz katere je naš narod črpal precejšne dohodke za na-rodne ustanove, če smo komu hvaležni, moramo izkazati hvaležnost našim trgovcem, obrtnikom in profesionalcem, posebno pa še onim groceristom in mesarjem, ki so založili naše potrebne in bedne z živežem.
Toplo priporočam vsem našim cenjenim društvom in posameznikom, kadar nameravate narediti zabavo ali plesno veselico, ne pozabite v takem slučaju- svoj S. N. Dom. Direktorij S. N. Doma je za prihodnjo sezono zniža) cene dvoranam, tako da bo služilo vsem v zadovoljstvo.
Podpirajmo kar je našega, z našim trudom postavljenega, obdržimo torej staro in čisto geslo: Svoji k svojim.
John Tavčar, tajnik SND. -o-
Izlet Collinwoodskega Sokola
Pintarjevi farmi. Glavni odbor Zveze je pripravljen sodelovat s centralnim odborom angleško po-slujočih društev in zagotovljeni smo, da če tudi ne bo dosti "no-vaca," da bo vsaj dosti glav.
Saj boste prišli, kaj ne?!
Martin Antončič, predsednik Med-društvene zveze in član št. 40 SDZ.
V nedeljo 21. avgusta priredi Collinwoodski Sokol izlet na Kauškove farme. Odkar obstoja Collinwoodski Sokol, se je še vsako leto priredilo izlet za mladino, ki se udejstvuje v njegovih vrstah. Tudi letos se je mala, zelo mala skupina zavednih Sokolov in Sokolic zavzela, da preskrbi nekoliko razvedrila za nje. Zadnjih par tednov se je prekinilo s telovadbo iz razloga, da se mladina nekoliko zabava po svoje izven sokolskih vrst, posebno za časa šolskih počitnic.
Potrebno je, da se med starejšim članstvom Sokola obudi zanimanje v večji meri in s tem pokaže, da se starejši v resnici zanimamo za mlade in njih delovanje v krogu sokolstva. Izleti z mladino v prosto naravo so nadvse primerni. Tam, v prosti naravi, se mladina počuti svobodna, okrepi si dušo in telo. V družbi odraslih se počuti varna. In slednjič postane ponosna, ko ima poleg sebe one, ki jo vzgajajo v zdravem in nepokvarjenem duhu sokolstva.
Pričakovati je, da se bodo nedeljskega izleta udeležili v prvi vrsti vsi Sokoli in Sokolice, njih starši in sorodniki. Kaj pa ostalo občinstvo? Seveda, tudi oni, ki so bili nekoč naklonjeni pod-piratelji Sokola, bi morali prihodnjo nedeljo pohiteti z Sokoli. Ako je bilo dosedaj premalo zanimanja za našega Sokola, bi z nedeljskim posetom izleta pokazali, da so v resnici še vneti za Sokola in pripravljeni smotreno delovati, oziroma sodelovati z onimi, ki so od početka do danes vztrajno neomajeno na delu za Collinwoodskega Sokola. Pridite vsi in se poveselite v vrstah Sokolov in Sokolic !
Kauškova farma se nahaja na Minor Rd. Tja se pride po Char-don Rd. do White Rd., potem po White Rd. do Minor Rd., kjer krenite na levo. Prostor se nahaja takoj ob cesti. Ob cesti bodo razobešeni napisi, ter bo prav lahko najti prostor. Vse prijazno vabi in kliče s sokolskim — zdravo!
Odbor.
-o-
Lepa hvala—zdaj pa spet prosimo
Ce verjamete al' pa ne.
Čudne ženske mode
Zelo čudne ženske mode, ki v svoji fantaziji celo presegajo modo belih žensk, se vidijo pri domačinkah avstralskih otokov, ženske tega otočja imajo jako velik smisel za lepotičje in modo. Pri njih ne gre toliko na tem kaj nosijo na sebi in koliko, ampak radi posebnosti lepotičja. Lepotičje za na glavo in okrog vratu obstoji iz repov oposumov. V nosnice si vtaknejo slamo in po telesu si vrežejo razne črte z nožem, kar jim ostane trajno, pa naj se ta "moda" izpremeni tako ali tako. Na rokah nosijo ženske obročke, ki si jih spletejo iz svojih las. Kot znak žalovanja si vrežejo po ramah široke rane, kjer ostanejo globoki obronki, s čimur lahko vsak čas dokažejo, da so res žalovale. To naj bi odgovarjalo navadam pri drugih narodih, kjer si ženske v času žalovanja pulijo lase, si potresejo glavo s pepelom itd. Pri raznih slavnostih se proizvajajo razne igre, pri katerih se zlasti ženske kaj vneto udeležujejo. Nekatere predstvaljajo kanguruje, druge pa divje pse. Kanguruje zasledujejo psi, pri čemur pride do pravih pretepov med ženskami. Dela imajo ženske na teh otokih jako malo, ker ne poznajo pre-zerviranja sadja in poljskih pridelkov, ker žive v tej rodovitni deželi takorekoč od ust do ust.
Piknik naše mladine, to je od društva Med-društvene zveze (Inter-Lodge League) je bil posebno velik uspeh. Zato se mo ramo zahvaliti Mr. Frank Mer-varju, Mr. John Bukovniku, lokalnemu časopisju, kakor tudi vam odraslim, kateri ste prišli v tako lepem številu. Mladina ne pozabi! še enkrat: prisrčna hvala vsem!
Prošnje so danes na dnevnem redu. Ampak prošnje mladine, niso toliko za denarno podporo, kot moralno in bratsko, katera je bolj draga in manj na površju ko vsemogočni dolar. Zato pa, če vas mladina vabi na njih shode, ne prezirajte jih, temveč bodite ponosni, ker s tem pokažejo, da se vas ne sramujejo.
Društva mladih, angleško posluj očih, so danes ko mladi šolski otroci. Nekaj so se naučili, ampak imajo še velike preizkušnje pred seboj, če vi torej zahajate v velikem številu, kadar vas vabijo na izlete, jim s tem pokažete, da se še vedno zanimate in da ste pripravljeni pomagati. Saj veste, dostikrat moralna pomoč več pomaga kot finančna. Mi, mladi, še vedno •štejemo glave in ne "novaca." To je, po našem mnenju, bratovščina — vsaj pri društvenih zadevah.
Zdaj pa spet prosimo, da boste posetili v največjem številu piknik, ki ga bodQ, priredili mladi člani Slovenske Dobrodelne Zveze v nedeljo 4. septembra na
Nenavadno zdravljenje zoper močno naduho
Clarksburg, West Virginia, 17. avgusta. Louis Garden je praznoval danes svoj 52. postni dan. Garden, ki trpi na močni naduhi, je izjavil, da ga bo le lakota oprostila nadležne bolezni. Mož vzame vsak dan le nekaj mineralne vode, in vsa prizadevanja oblasti, da ga prisilijo k hrani, so brezuspešna.
Dnevna vprašanja
1.	Na katerih koncih sveta se solnčni mrk nikdar ne more videti?
2.	Koliko velikih jezer imamo med Zedinjenimi državami in med Kanado?
3.	Naštejte njih imena.
4.	Katero jezero je največje, katero najmanjše?
5.	Katere države mejijo ob državo Ohio?
6.	Katera država meji na jugu na Zedinjene države?
7.	Koliko šilingov ima angleški funt?
8.	Kako se dolpči starost drevesa?
9.	Kdaj se je vršila prva svetovna razstava v Ameriki?
10. Koliko je bil Hoover star ob zadnjem rojstnem dnevu?
Odgovori na vprašanja
1.	Na južnem in severnem tečaju.
2.	Pet.
3.	Lake Ontario, Lake Erie, Lake Huron, Lake Michigan in Lake Superior.
4.	Superior jezero je največje in Ontario najmanjše.
5.	Na vzhodu imamo državo Pennsylvanijo, na jugu državo West Virginijo in Kentucky, na zapadu pa India-no in Michigan, na severu pa Erie jezero.
6.	Republika Mehika.
7.	Dvajset šilingov tvori en angleški funt.
8.	S tem, da štejemo kroge v deblu, in sicer je en krog za vsako leto starosti drevesa.
9.	Leta 1876, ko se je vršila svetovna razstava v Phila-delphiji, v spomin stoletnice, odkar je bila proglašena neodvisnost Zedinjenih držav
10. 58 let.
V trgovino s čevlji stopi moški in pravi, da bi si rad kupil par najboljših čevljev. Vsede se na klop in trgovec mu z vso postrež-Ijivostjo prinese več parov, izmed katerih si kupec ene izbere in trgovec mu jih natakne na. nogo. Tujec stopi parkrat gori in doli, da vidi, kako se kaj pri-ležejo nogi in takrat pa stopi neki drugi kupec v prodajalno in tudi zahteva par novih čevljev. Gospodar pusti, da si prvi kupec ogleda nove čevlje in začne streči novemu kupcu. Tudi ta si pomeri par novih čevljev. Ko je imel obuta oba čevlja, se začne prvi kupec na ves glas smejati, predrzno gledajoč drugega kupca v obraz.	,
Temu se pa to režanje nič kaj ne dopade in osorno vpraša tujca:
"Ali bi bili tako prijazni in bi mi povedali, če so se vaša široka usta odprla meni v počast?"
"Ne vem, ampak vašemu velikemu nosu," odvrne nagovorjeni. "In zraven tega bi si še pre-drznil pripomniti, da si od takega capina kot ste vi, ne pustim titulirati z velikimi usti."
"Ne samo da imate velika usta, pravcati gobec imate," odvrne ta.
"Fakin! Pazite na svoje besede !" zavpije drugi.
"Pred tako šlevo pač ne bom izbiral besed," pravi malomarno prvi.
Takrat je bilo pa temu preveč, pa prisoli. tujcu krepko zaušnico in zbeži iz prodajalne.
"Le čakaj me, falot!" vpije drugi in jo vlije za prvim.
Trgovec, ki je odprtih ust gledal ves prizor, se šele sedaj spomni, da sta mu odnesla kupca nove čevlje in jih tudi ročno "pozabila" plačati, še danes čaka ;na denar in bo še čakal, če se ne motim.
A
"Ali je res, gospa, da imate že 30 let staro hčerko?"
"Seveda je res."
"Torej ste se omožila zelo zgodaj."
"Aha, ob sedmih zjutraj."
A
Tale se je pripetila v svetovni vojni. V zakopih na Krnu leži v jarkih stotnija ostrih strelcev. Stotnik pokliče k sebi najboljšega strelca, ki se je tudi pri vsaki priliki bahal, kako izvrstno da zna pogoditi s kroglo, pa mu reče:
"Ali vidiš tistega laškega poročnika, tri milje od tod, ki stoji pri grmu?"
"Dobro ga vidim, gospod stotnik."
"Pošlji mu par krogel v njegove oči."
"V katerega pa: levega ali desnega?"
A
Angleški governer je bil povabljen na kosilo k bogatemu indijskemu princu, ki je imel več žen. Ravno se je razgovarjal z neko mlado prinčevo ženo, ko naznanijo, da je kosilo pripravljeno. Governer ponudi roko mladi ženi in jo pelje k mizi, kot zahteva olika. To se je pa pokadilo drugim prinčevim ženam, ker ni peljal k mizi prve prinče-ve žene. Pozneje je o tem zvedel governer in sklenil, da bo drugič ravnal drugače. Ko je bil zopet povabljen h kosilu, je. rekel zbranim ženam: "Prosim, naj se dvigne najstarejša, da jo peljem k mizi!"
Nobena ni vstala.
A
Oče je poslal sina v Ljubljano, da se izuči za mesarja, čez nekaj mesecev dobi oče od svojega sina pismo sledeče vsebine:
"Liubi oče! Godi se mi prav dobro in mojster je tudi zadovoljen z menoj, čreva sedaj že lahko sam ven jemljem in gospodar mi je obljubil, da me bo pustil čez par mesecev že zakla-ti. Tvoj sin Marko."
E
DOPISI
trdi, da delo hvali mojstra. Mr. Bukovnik je takoj po dovršitvi Doma prišel kot stalen najemnik. V teh letih si je ustvaril veliko ime med nami, toda še vedno imamo priliko, da ga napravimo še večjega mojstra v naših očeh, ako nam napravi slike, ki so okras vaših domov in veselje vašega srca, kadar jih pogledate. Sedaj so najbolj ugodni časi, da se vaše slike izdelajo z največjo pozornostjo in natančnostjo po nizkih in primernih cenah. Porabite to priliko.
Da imamo v S. N. Domu česal-ni salon (Beauty Parlor) katerega vodi Miss Hamine Hočevar. Dekleta in ženske, opozorjene ste, da to postrežbo lahko dobite v svojem narodnem Domu. Pokličite po telefonu ter določite čas, da vam ne bo treba čakati.
Da imamo v S. N. Domu prodajalno vsakovrstnih prekmor-skih in železniških vqznih kart. To podjetje vodi v veliko zadovoljstvo vsem poznani in priljubljeni Mr. Avgust Kolander. Kdorkoli preizkusi njegovo naklonjenost ins, postrežbo, ta ostane njegov življenski odjemalec ter vedno priporoča še druge Tudi taki slučaji pridejo na vrsto v življenju, in takrat se spomnite SND- in Mr. Kolandra.
Da imamo v S. N. Domu po-strežljivo Mi*s. Mary Kushlan, ki vodi slaščičarno z veliko zalogo dobrih in dišečih cigar, vsakovrstnih cigaret, slastnega sladoleda, sveže pijače, časopisov in šolskih potrebščin. Poznana je kot neumorna društvena in narodna delavka, je tudi dosti pripomogla pri sodelovanju za naš sedaj ni Dom. Pa zakaj ne bi stopili v njeno trgovino ter kupili potrebščine, kadar vas nanese prilika v Dom ali mimo Doma.
Da je v S. N. Domu poznani in pošteni odvetnik Mr. Leopold Kushlan, katerega najdete vsaki dan, sedaj podnevi ali zvečer v S. N. Domu. Kadar rabite odvetnika, takrat bodite previdni. Odvetnik, ki govori vaš jezik, vas dovolj dobro razume in si razlaga vaše pripovedovanje, da na podlagi istega more poiskati določbe zakona, ki brani vaše pravice. Čemu bi hodili k tujemu advokatu, ko imamo mi sami svoje pravne zagovornike.
Da stanuje v hiši S. N. Doma napisni in dekorativni slikar Mr. Jos. Likar, ki vam preskrbi lepe in lične napise za vaša društva ali za vaše trgovine. Scenerije za igralna društva napravlja v zadovoljstvo igralcev. Poznan je kot soliden delavec ter vedno aktiven na društvenem polju.
V	S. N. Domu ordinira priznani in vljudni zobozdravnik Dr. Jas. W. Mally, ki je poznan tudi iz večkratnega udejstvovanja na odru S. N. Doma in podpira-telj različnih društev in ustanov. On je dober, zanesljiv in vesten zobozdravnik, vedno pripravljen pomagati in svetovati v izrednih slučajih. Njegovi poučni članki v časopisju pričajo, da je globoko zainteresiran v svojo stroko ter da mu je zdravje njegovih pacijentov prvi predpogoj za dosego pravičnega zadovoljstva.
Da je v S. N. Domu Mr. John Metelko, ki vam popravi žepno uro ali pa umeri očala, ki vam pozdravijo oči ter preženejo bolezni, ki izhajajo od prenapetih očesnih živcev. Očesne bolezni in vid, ki peša, kvarijo človeško razpoloženje. Zakaj bi trpeli. Stopite k svojem človeku, Slovencu, da vam preskrbi potreb-na očala.
V	S. N. Domu imamo lekarno, katero vodi Mr. Jos. Malesky. Poleg zdravil dobite tudi vse druge predmete, ki se dobijo v ameriških lekarnah. In če že morate v lekarno, priporoča se vam to lekarno, ki plačuje svo^jo najemnino S. N. Domu.
Da imamo v S. N. Domu slovenskega zdravnika dr. M. F. Oman-a, ki je sin našega naroda in ki razumeva navade, razvade in bolezni naših ljudi. Prav tako ima telefon številko, kakor vsi drugi zdravniki, in kadar bi1 morali klicati tujerodne zdrav- j
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 19TH, 1932
Newburske novice
Sv. Lovrenc se je letos hotel splaziti neopaženo mimo nas. Pa ni šlo. že v soboto ob 4 popoldne ga je zapazil naš mežnar. Splazil se je k zvonovom in jih začel z vso silo nabijat, da so donele razne viže po far i. V nedeljo, malo pred deseto uro, so se zbrali člani raznih društev pri Narodnemu Domu. Ko je boben zabob-nel in je mladinska godba pod vodstvom Frank Bečaja udarila v marš, so tudi noge, dasi nekatere že priletne in izmučene, takoj povzele takt in parada se je pričela. V cerkvi je bila slovesna maša, med katero je kor pod vodstvom Mr. Ivan Zormana iz« borno pel Sattnerjevo "Missa Angelica." Vse se je vršilo v običajnem slavnostnem redu, četudi smo sredi težke poizkušnje in depresije. Kolekta za cerkev znaša $454.00, kar je sicer precej manj, kot lansko leto, ampak je za letos lepo in dobro. Iskrena zahvala darovalcem, kajti potrebovali smo zelo. Takoj smo morali od tega poslati v mesto za davek nič manj kot $429.56. V sedajnih časih šele spoznamo, kako velikansko uslugo so nam storila tista društva in posamezniki, ki so cerkvi posodili, da smo plačali mortgage in tako odpravili visoke obresti na dolgu. Posodili so nam po 3 procente.
Popoldne smo šli na skupno praznovanje, ali "žegnanje," v Maple Gardens. Naši vozniki: Joseph Vadnjal, Frank Poni-kvar, Rudolf Novak in Mike Fi-lipovič so s svojimi truki pripeljali lepo število ljudi tja. Tam. pa so nam postregli z raznimi dobrotami: žene od Slovenske ženske Zveze št. 15 z okusnimi štruklji in žinkrofi. Kuharice z raznimi drugimi jedili. Moški pa z raznovrstno pijačo. John šu-len in Frank Bečaj sta skrbela za godbo. Je bilo že za silo to praznovanje. Toda videlo se je pa, da ni bilo tistega živahnega gibanja, kakor druga leta. Večina ljudi je v stiskah in sploh ne grejo nikamor. Kdor pa gre, gre boječe.
Naš mežnar, ko je uvidel, da gre vedno na slabše, se je pre-
RESNICA O STRELI
Nova raziskovanja so mnenja ljudstva glede strele zelo predru-gačila. Tako se je mnogo govorilo, da strela nikdar ne udari dvakrat v isto mesto. Toda angleški učenjak, C. P. Brooks je dokazal, da strela rada užge na isti prostor ponovno. Tudi "strela iz jasnega," kar je skoro neverjetno, udari, kot je pronašel ta učenjak. Ampak taka strela se mnogokrat ne opazi, ker jo ne spremlja grom.
Edina kraja, kjer nikdar ne divja nevihta, sta severni in južni tečaj naše zemlje. Kraj, kjer je v letu največ neviht je pa Baliburg v Kamerunu. Tukaj divja nevihta okrog 200 krat na leto, ali vsak teden štirikrat.
Vsi tisti, ki se boje neviht, naj vedo, da je od strele zadetih smrtnih slučajev najmanj med vsemi drugimi smrtnimi nezgodami. Statistika kaže, da je v Zed. državah vsako leto od strele ubitih 50 ljudi in da ima vsak prebivalec Zed. držav na vsakih 100,000 let samo enkrat "priložnost" biti ubit od strele. V večji nevarnosti so tozadevno hiše, zlasti one, ki stoje na vzvišenih krajih. Tudi za te hiše so učenjaki izračunali, da v tako hišo udari strela enkrat vsakih sto let. Torej tisti, ki je svojo hišo postavil v zadnjih letih, je precej brez skrbi. Znano je, da so nebotičniki n a j b o ljši odvajalci strele in da so hiše, ki se nahajajo tukaj v bližini brez skrbi.
Preko naše zemlje gre letno okrog 16 milijonov neviht, torej povprečno po 44,000 na dan. Ako se upošteva vse bliske, ki se izločijo iz teh neviht in ki seveda, vsi ne dosežejo zemlje, se zabli-! ska 100 krat vsako sekundo. 44,-000 dnevnih električnih neviht na naši zemlji, razvijajo 370 mili-
jonov konjskih sil in če bi se moglo to električno silo spraviti v električne žarnice, bi zadostovala, da bi imel vsak prebivalec Zed. držav 20 do 25 luči dan in noč.
Toda tej zračni sili niti na misel ne pride, da bi se izkazala koristna zemskim prebivalcem, ampak jim raje prizadeva vsako j ake neprilike. Pri tem se poslužuje vsakojakih, bi rekli skoro neverjetnih "trikov." Tako sta stala nekoč dva delavca ob času nevihte poleg visokega dimnika. Strela vžge v dimnik in ne samo, da sta bila delavca bombardirana s padajočo opeko, pač pa je strela opeko še tako razgrela, da sta dobila možaka še opekline zraven.
V Pennsylvaniji se je strela celo poslužila puške, da je poškodovala nekega moža v nogo. Udarila je v puško, ki jo je možak ravno snažil in mu jo je z veliko silo vrgla v noge. Bolj gentlemanska je bila strela v nekem kraju v Angliji, ki je udarila v neko hišo in jo užga-la. Toda obenem je udarila ' alarmni aparat, ki je takoj priklical požarno brambo. Jako pcstrežljiva se je izkazala strela v nekem kraju, ki je udarila
jo je držal v roki, s katero je lovil ribe, in ga na mestu ubila.
še bolj žalosten je bil slučaj Carlos Martineza v Mehiki, leta 1930. Vršil se je pogreb njegove matere. In ko je Carlos stal ob odprten grobu svoje matere, je udarila vanj strela, da se je pri priči mrtev zgrudil na krsto matere. Nobenemu drugemu izmed pogrebcev se ni kaj žalega storilo.
Toda strela se ne zadovolji vedno z enim smrtnim slučajem. Tako je nekoč udarila strela v kamenito steno nad železniško progo in to ravno pred prihajajočim brzovlakom. Mnogo oseb je bilo ubitih v tej nesreči.
Najdražja strela je bila pa gotovo ona, ki je 10. julija 1928 udarila v smodnico pri jezeru Denmark, N. Y., ki je napravila več kot za 100 milijonov dolarjev škode.
GLEDANJE SKOZI TELEFON
Na neki letošnji pariški razstavi je bil postavljen na ogled model telefona, s katerim je moči videti človeka, s katerim se govori. S tem se je uresničila stara misel učenjakov, ki so sanjali o njej, odkar je bil izumljen telefon. Nanovo izumljeni telefon ima poleg priprave za govorjenje tudi ploščico, na kateri se prikaže slika govorečega človeka. Ta telefon so praktično že uvedli v Parizu med dvema uredništvoma. Uspeh prvih poskušenj je bil nepričakovano dober. Pomen novega telefona bo predvsem v tem, da nihče več ne bo mogel po telefonu zlorabljati imen znancev, s čimer bo preprečena vsaka goljufija in tudi vsaka potegavščina. Po sedanjem "slepem" telefonu lahko govori vsakdo in se izda za kogar si bodi. Poslej bo to nemogoče. Govorilo se bo le s človekom, ki se bo videl. Slike govorečih oseb, ki jih kaže aparat, so zelo ostre in jasne. Pravijo, da noben kino ne more nuditi jasnejših. Aparat za telefonske slike bo mogoče priključiti kar na dosedanje stare žice. Zaradi tega bo stvar precej enostavna. Seveda pa je težava zaenkrat s tem, ker so novi aparati zelo dragi in dostopni le bogatejšim ljudem. Pričakovati pa je, da se bo razvil novi izum kmalu tako, kakor se je radio, še pred desetimi leti je bilo človeku nemogoče, omisliti in privoščiti si radijski aparat, če ni imel polnih pesti denarja. Danes pa zmorejo to že razmeroma manj premožni ljudje. Tako se sme pričakovati, da se bo tudi novi telefonski izum kaj kmalu pocenil in razširil.
-o-
* 6 otrok je ubila granata v šangaju, ko so se igrali v delu mesta, kjer so svoječasno Japonci streljali.
a::;::::::::«:?:::::::;::::::::;:::::;::::::«:::::
DR. PR. DETELA:
HUDI ČASI

Rev. James R. Cox, katoliški duhovnik iz Pittsburgha je peljal svojo armado brezposelnih na politično konvencijo v St. Louis. Brezposelni so se odpeljali na več kot 200 trukih na konvencijo.
"Osemnajst frankov; a jaz ne zmorem tolikega davka."
"Miha Robas, koliko so Vam plačali Francozi, ko ste jim vozili cel teden živež iz Ljubljane do Novega mesta?"
"Ne krajcarja še," se je hudo-val kmet; "še tepen bi bil kmalu, ko sem zahteval denar."
"In Vam, Jurij Matorec, so zažgali Francozi hlev. Koliko ste dobili odškodnine?"
"Vesel bom, če me puste za-naprej v miru," je ta odvrnil in zaklel.
"Taka je nova vlada," je sklepal Apert in navduševal zopet ljudi za starega cesarja in za staro vlado. Tako je zabrisal spomin pastirskega lista in žup-nikovih besed in žel burno pritrjevanje. Ljudem se je tožilo po starih navadah in mrzelo jim je novotarjenje. Apert jim je naročal, naj se preskrbljujejo a orožjem, ker ga bodo nemara kmalu potrebovali in rabili.
"Sedaj bi bil čas," je menil Si-nur, "ko so se uprli Metličani in Kočevci in ko je odšel general iz mesta." Apert je ugovarjal, da niso še okoliščine ugodne, da jim bo sam poslal poročilo, kadar bo čas. "Vsi' za enega, eden za vse!" je klical možem za slovo. "Pokažimo svetu, da teče moška kri po naših žilah Vzdignite se vsi kakor en mož, kadar se vam da znamenje!"
"Kdor ne pojde," je klical Si-nur za odhajajočimi kmeti, "temu zažgemo hišo!"
Apert je bil vesel, da so se kmetje hitro ra šli, ker so ga skrbele župnikove besede. Ovratnik mu je postajal tesen, in vroče mu je prihajalo, če je pomislil, da ga morda res zatoži. Kaj je bilo storiti? Kakor bi bil uge-nil njegove misli, ga je vprašal Sinur,' kaj hočejo storiti z župnikom. Kaj da misli Sinur, to je Apert dobro čutil; a ni še hotel misliti, da bi bilo ti-eba skrajnih sredstev. Neverjetno se mu je zdelo, da bi šel župnik še ta večer v mesto, in jel si je domiš-ljevati, da ga je samo strašil. A vendar je poslal za vsak slučaj dva izmed tovarišev po bližnici proti mestu, da bi prestregla župnika in mu zabranila nadaljnjo pot. Sam pa je hitel v Mirno peč v župnišče.
Premišljeval je, kako bo stavil besede in se izgovarjal in opravičeval, kako bo skril za blaga načela svoje namene. Miril je notranjo razburjenost in si vabil prijazen smeh na usta, ko je potrkal na vrata župnikove sobe.
župnik je hodil zamišljen po sobi in se zgenil, ko je stopil pre-denj Apert. Moža sta si zrla. v oči, kakor bi hotela iz njih brati, srčne misli. Sedla sta k mizi, in Apert je razodel svojo željo, da se poravna nesporazumenje, ki se je vrinilo med njiju proti njegovi volji; on da nikakor ni hotel nahujskati ljudi h kakemu nepremišljenemu početju; da hO" če le živo ohraniti v srcih avstrijsko zavest; a dokler traja mir, dokler se ne približa avstrijska vojska, da ni misliti na upor.
"Vi morebiti ne mislite, gospod komisar," je odgovoril župnik; "a ti ljudje, katerim govorite, so preprosti; s palicami bi šli nad francoske topove, v gotovo smrt, četudi ne morejo do-seči prav nič. Ali se Vam ne smilijo? če se pripeti nesreča in se dado zapeljati, kdo bo trpel? Vi se boste umeknili o pravem času; oni hajduki, ki so stali poleg Vas, nimajo izgubiti ničesar; če jih Francozi danes po-strele, jih jutri ne bo treba obešati Avstrijcem. A kmetje, kmetje! Če jim požgo Francozi hiše in gospodarska poslopja, kaj bodo počeli čez zimo! če ubijejo Francozi odraslega sina, kolika nesreča za družino; in kaj šeP če ubijejo očeta, ki bo ostavil ubogo vdovo in kopico nedolžnih
otrok! Gotovo še niste slišali nikdar jokati sirot na grobu staršev; sicer ne bi bili tako brezsrčni. A če bi bilo količkaj upanja zmage, rekel bi: V božjem imenu!. A tu imate tolpo brez pravega orožja, brez vaje, ljudi ki ne razumejo nič o voje-vanju, in kar je najhujše, brez vodstva. Kdo jim bo veleval, kdaj naj udarijo, kdaj naj se umaknejo? Naši graščaki? Da, če bi bili taki kakor Poganški, ki je vodil svojo četo oboroženo in preskrbljeno na Koroško in zopet nazaj in se ž njo srečno umeknil na Hrvaško! A kakšni so drugi! Minuli so časi, ko so gospodovali tod baroni Ravbarji in stari Turjačani. Sedanja gospoda se briga največ za to, da ji kmet tlako dela in desetino daje. Tuja je narodu in narod njej; še! živeti se ji ne ljubi med ljudstvom, in govori Vam vse jezike sveta, le domačega ne. Ne govorite mi o Tirolcih! Ondi je bramba dežele lahka, vse drugače kot pri nas; ljudstvo je vajeno orožja, našemu ga je pobrala gospoda, in kmetje tam niso bili tako sami sebi prepuščeni, brez zveze z vojaštvom, z gosposko, z meščanstvom, kakor jih vidite tu. Ali menite, da bodo domači meščani potegnili ž njimi, če se upro? Veseli bodo morali biti kmetje, če bodo imeli samo Francoze proti sebi in ne tudi meščanov. Zatorej, gospod komisar, meni pravi moja vest, da ne smem pustiti, da bi se še hu j skalo ljudstvo zdaj, ko se je sklenil mir."
(Dalje prihodnjič.)
Posebnosti za soboto 20. avgusta 1932
Bela moka, 24Vsj ft., za......45c
Najfinejše maslo (Butter),
funt
23c
Gold Cross mleko, 3 kan te 16c
Velika škatlja Salmon za....lOc
Velika steklenica Catsup.... 10c
Breskve, velika kanta..........14c
3 škatlje Farine....................25c
Galon najfinejšega olja......58c
Krompir, 10 ft. za................15c
Zelo dobre metle, za............25c
Velika škatlja Rinso............19c
3 Lux toilet soap..................20c
Najfinejše vinarce, ft.........15c
Domače suhe klobase
in želodci, ft................,....17c
Meso za juho, ft.................10c
Round Steak, ft...................18c
Se priporočamo
Louis Prijatel
6507 St. Clair Ave. 16610 Grovewood Ave.
V najem
se da stanovanje, 5 čednih, na novo dekoriranih sob, vse moderno, j ako poceni. Z garažo ali brez. Blizu Collinwood višje šole. Vprašajte na 15942 Whit-comb Ave. Tel. ENdicott 3968.
(196)
Znižane cene
Prejeli smo nove vzorce v blagu. Izbera velika. Znižali smo cene blagu. Po meri narejena obleka, zajamčeno delo in blago, od $25.00 naprej. Se vljudno priporoča
Louis Srpan
Slovenski krojač 17822 Marceli Rd.
(x Fri.)
POSEBNO NIZKE CENE ZA SOBOTO
Funt
Govedina
za pečenje____,-12^2«
Prata v komadih___14c
Teletina za filanje_ _12c
Mleto meso_______10c
Meso za juho______10c
Teletina za pečenje _14c Mlada jagnjetina _ _ _ 15c Suha prata, doma prekajena __14c
File salame_______25c
Najboljši švicarski sir 25c
Sveže šunke______14c
Domače suhe klobase, 3 funte za 50c
Pri nas dobite vedno najboljše domače preka-jeno meso po najnižjih cenah. Se priporočam za obilen obisk.
JOS. TISOVEC
16224 Arcade Ave.
Tel. KEnmore 2580
Pohištvo naprodaj
Zaradi odhoda iz mesta se želi prodati še skoro novo pohištvo za tri sobe. Proda se skupaj ali pa vsak kos posebej. Zglasite se zvečer po šesti uri ali pa v soboto popoldne na 1188 E. 61st St., zgorej, št. 4. (197)
Posebnosti za soboto za gotov denar
Stanovanje
se da v najem, 5 sob in kopališče, zgorej. Vse nanovo dekorirano. Rent samo $22.00 na mesec. Vprašajte na 1167 E. 74th St.
(197)
SAMO V SOBOTO samo za en dan!
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVAŽAUEO LEDU IN FUEMOGA
1194 E. (671 h St.
Pokllčitei KEnmora 4181
1
Michael Casserman 1
18700 Shawnee Ave.
1
PLUMBING & HEATING ^
KEnmore 3877
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE
imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti.
mandel drug CO.
15702 Waterloo Rd. CLEVELAND,
1 galona 77 olja..................59c
25 funtov moke....................39c
P. & G. milo, 10 kosov........27c
25 ft. sladkorja................$1.19
Pork Shoulder, mali, ft..... 9c
Sveže klobase, 2 ft. za........25c
Telečji steak, ft. ..................25c
Jetra, srca, obisti, ft........... 7c
Se priporočam Slovencem in Hrvatom.
Louis Oswald
17205 Grovewood Ave.
Samo v soboto dobite pri nas najboljše suhe klobase po 18c funt. Kupite jih na ta dan, ker to je v resnici velika posebnost.
Druge posebnosti, katere dobite pri nas vsak dan so:
Kislo zelje, 3 funte za 10c
Sveža jajca, doz.....17c
Domače sveže klobase,
2 funta za........25c
Sveže ledice in srca, funt 7c
Sveža rebra, funt.....8e
Pork shoulders, lepi,
funt.......10c in pol
Pork chops, funt.....15c
Teletina za ajmoht, funt 9e Lepa teletina za filanje
funt..............12c
Goveji steak v kosu,
funt .............15c
Mlade prašičke imamo za v soboto, po jako nizki ceni. Okusne vinarice, funt. 15c Sveže riževe klobase, po 5c ali šest za.........25c
Pri nas d o b i t e vedno najnižje cene na vsem svežem in suhem mesu. Prihranimo vam denar.
FRANK LAVRIČ
15601 Holmes Ave. EDdy 6866
JOHN PETERKA
Paperhanger in barvar
DELO POCENI IN DOBRO. Se priporočam 1121 E. 68TH ST.
GEORGE K0VAČIČ
brivnica
6214 St. Clair Ave.
Striženje las za moške 35c Za ženske in otroke 25^
SE PRIPOROČAM ZA OBILEN POSET
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOHAR
6521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni ln pošteno, pokličite mene. £
RAndolph 5188	fi
(Thn. V )
Stanovanje
se da v najem, pet sob, kopališče, vse udobnosti, z garažo ali brez. Vprašajte na 730 E. 160th St.
(19.6)
MATT KRIŽMAN
6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St.
V najem
Liberty House Wrecking and Lumber Co.
5327 St. Clair Ave.	ENdicott 0642
POSEBNOSTI ZA ODPRTIJO: Novi 2x4, 18 čevljev dolfr, 2c čevelj Novi M, inč. Lap siding, 3c kvdr. čevelj Rabljeni 2x4, lc čevelj.
__ fTTTTTTTiyrxxiiiirrxxxxrcxi
Lepa priložnost
Ako želite kupiti lot napol zastonj, oglasite se na 21230 Nau-man Ave. I-mam dva lota, 50x 120. Cena samo $400.00.
se da stanovanje, 5 čednih, na novo dekoriranih sob, vse moderno, jako poceni. Z garažo ali brez. Blizu slovenske cerkve v Ccllinwcodu. Vprašajte na 15942 Whitcomb Ave. Tel. ENdicott 3968.	(196)v
K
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
HtttttttTTTTTTTTTTTTTXXXXI
skrbel s tem, da je vsejal ajdo. Kdor ne verjame, naj pogleda na j tisto njivo za župniščem. Sedaj je 2jda ravno v cvetju in bi bila , kot nalašč za čebele. Kadar do-zori, bomo najeli žanjice, da bodo pokazale, če še znajo sukat srpe. Potem bomo pa ajdo spravili v Narodni Dom na pod in bomo poklicali najboljše mlatiče, za pika poka pika pok. Seveda bo treba še mlina, da jo zmelje predno bo iz te ajde kaj žgan cev. Kdo ve za kak mlin?
šolske sestre so se zopet vrnile. Kadar sestre prihajajo in lastovice odhajajo, je kmalu jesen. Hitro bo poletje mimo, prehitro. Če bi zimski meseci tako hitro bežali, kakor poletni! Razen ene, so vse sestre, ki so bile lansko leto tukaj, zopet nazaj. Welcome to the City and thrice we welcome to our burgh.
Naši šolarji so zopet prišli po-raženi nazaj iz tekme v baseball med sv. Vida in sv. Lovrenca šolarji. Vsekakor pa nam pripovedujejo ljudje, ki so bili zraven in niso naši faranje, da ta poraz našim šolarjem ni v kako nečast in sramoto. Pravijo ti ljudje, da je sv. Vid imel več igralcev, ki so izgledali kakor da so iz sedemnajstega razreda mesto iz sedmega, kot bi morali biti. Zato pa, če je three cheers for St Vitus, je pa six cheers for St. Lovrence." No ja, je pač tak ta svet.
Prihodnjo nedeljo imajo naši mladi godbeniki prijazen izlet na cerkvene prostore v Maple Gardens in vabijo tja vse svoje prijatelje in sovražnike, da se jim .pridružijo. Na dnevnem redu bo I godba in vse polno drugega zabavnega. Vabljeni so vsi ljudje,
Martin, Lovrenc Hrovat je pred kratkim prišel od nekod in se je nastanil pri svojih starših Jos. in Mary Hrovat na 82. cesti. Martin in Ana Hrovat sta mu botra.
Pri George Kosumpliku na Loren Ave. so tudi dobili enega paglavca na stanovanje. Justin, Frank so mu dali ime. Frank in Mary Jarnovič sta ga prinesla v cerkev.

Več moči več milj
P-tfWr:
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čez dan)	Podružnica na 15335 Waterloo Rd.
1250 Union Trust Bldg.	Sui$e 2, v Slov. Del. Domu
^Telefon*M^in^cT	^ «=30 do 8:00.
Telefon: KEnmore 1244
ima i o ta produkt v prodaji po znatno znižanih cenah, od 20. avgusta do vključenega 27. avgusta
MARY KUrtEL
16321 Arcade Ave
ANTON TOMSIC
731 E. 185th St.
JOHN ASSEG
15638 Holmes Ave,
LOUIS OSWALD
17203 Grovewood Ave.
FRANK KRAMAR
15454 Calcutta Ave.
VIKTOR BERNOT
16001 Holmes Ave.
JOE TISOVEC
16224 Arcade Ave,
GEORGE OVANIN
16609 Waterloo Rd.
Kirn
3 In t"m "»i«	)Hll cyv i a H
FRANK KASTELIC
19300 Shawnee Ave.
ANTON TEKANČIČ
19302 Chickasaw Ave.
JOHN BRUSS
544 E. 152d St.
JOE PETRICH
26594 Lake Shore Blvd
JOHN KAUSEK
19313 Keewanee Ave
JOHN TOMAŽIČ
16821 Grovewood Ave,
FRANK BUČAR
830 Babbitt Rd.
JOSEPH PETELIN
14201 Westropp Ave.
FRANK LAH
804 E. 222d St.
CERGOL & OGRINC
412 E. 156th St.
LOUIS URBAS
17305 Grovewood Ave,
PINTAR BROS.
19807 Cherokee Ave,
CHARLES LESJAK
15708 Saranac Rd.
IGNACIJ ČERNE
542 E. 185th St.
MATH PETROVICH
595 E. 140th St.
JERRY URBAS
704 E. 140th St.
JOSIP MODIC
315 E. 156th St.
LUDWIG RADDELL
15802 Waterloo Rd.
FRANK URBAS
830 E. 140th St.
JOHN DOLENC
549 E. 140th St.
FRANK MULLEC
16811 Waterloo Rd.
MIKE UDOVICH
16016 Parkgrove Ave,
ANTON FILIPIČ
15929 Saranac Rd.
JOHN SPEHEK
16226 Arcade Ave,
FRANK MARN
652 E. 136th St.
JOHN VIDENŠEK
486 E. 152d St.
BLAŽ GODEC
16903 Grovewood Ave,
JOE SACERICH
16005 Waterloo Rd.
Izkušnja—tri generacij izkušnje v sladu je, ki napravlja Puritan slad tako dober. Skozi 88 let je Pabst iz Milwaukee izpolnjeval produkt slada. Zato je pa danes njih Puritan Malt na vrhuncu liste v kakovosti in najboljšega rezultata.
JOE JANZEVICH
542 E. 152d St.
JOSEPH MLAKAR
14516 Sylvia Ave.
JOHN SKOF
1170 E. 174th St,
FRANK VESEL
791 E. 185th St.
JOSEPH ZORMAN
ODVETNIK
Gill St. Clair Avenue (v Slovenskem narodnem domu) Uradne urs: 10. do 4. Ob sredah: 10 .do 12.
Več moči več milj
P-tfWr:
bodo sklenili tam preko mir, hočem biti z n.jimi."
Začudeno sta se oba prišleca spogledala. Tu v tem globokem gozdu je bil mož, ki jima je govoril resnico, pameten človek, z nedolžnimi očmi, poštenim obrazom in pošteno rusko dušo.
"Daleč boš prišel, bratec, ako boš metal resnico tako okoli se-be," je dejal Kolja suhoparno ter iztegnil desnico. "Ako si že dolgo na potu, je čudež, da te niso še zajeli."
Griša se je smehljal, ko je stisnil ponudeno desnico. Tudi Kolja se je nasmehnil, a oba sta pogledala tretjega, ki je baš tedaj postavil svojo karabinko na stran ter pri tem pokazal suknjič, ki ga je nekdaj lastoval sedaj mrtvi dragonec Sapsgen. Tudi ta možak ali mladenič je pri-sedel k ognju, kapo je pa kot pravi vojak obdržal na glavi, iztegnil noge ter si jih previdno grel, da si ne osmodi škorenj.
"Podaj mi roko tudi ti, prijatelj," je dejaj dobrodušno Griša. Roka mladeniča, ki so ga klicali Babko, pa je bila majhna, trdna, in žuljava, kakor roka dekleta.
"Čaj bo kmalu kuhan," je pojasnjeval Griša. "Kako pa prideta vidva semkaj? Sedaj ko vesta, kdo sem jaz, mi bosta gotovo povedala, kdo sta vidva. Gozdovi so polni ljudi, tako so mi pravili v Navarišku," je nadaljeval previdno, "vendar si nisem mislil ..."
"V gozdu se imajo dobro oni, ki ga poznajo," je dejal mladenič.
"Deček ali ne," si je mislil Griša, ko se je zastrmel v njegov obraz, "ni te mnogo moža— ti vražič, s svojim pokvečenim nosom in širokimi očmi."
Medtem ko je Babka gledal Griši naravnost v oči, si je snel kapo — izpod nje so se usuli sivi, dolgi, gladko počesani lasje starke. "Moje ime je Babka (Babka pravijo v Rusiji otroci stari materi); to pa je Kolja. Kako je tebi ime?"
Griša je povedal svoje polno ime. Griša Iljič Paprotkin, nekdaj preddelavec v milarnah v Vologdi. Nato so pili čaj ter se pogovarjali o vzrokih, ki so jih privedli v gozdno divjino. Sledila sta bila srnjaku, a obenem sta hotela pogledati, dali bi ss izplačalo priti še enkrat semkaj v kaverne po kaj lesa. Onadva in njiju tovariši so namreč iz postojank odnesli vse, kar je bilo uporabljivega. In končno je Griša tudi izvedel, kje se nahaja Vlak je vozil proti jugu, tudi Griša je hodil proti jugu po gozdu. Fronta je bila na stotine vrst proti vzhodu. Da je Griša šel še dalje proti jugu, bi bil padel brez milosti v roke vojaške policije. "Sedaj pa," je dejal Kolja, "se nam boš pridružil in ti bo dobro, tovariš."
Griša je vljudno zamolčal svoje dvome. Kritično je gledal starko, ki je imela tako mlad dekliški glas in tako dekliške oči, gledal nje bedra, ki so bila
.. . ' ^
zarinjena v škornje, ki vsekakor niso bile njej umerjene.' Ona pa je dejala, da jih je podedovala, ker tudi v gozdu je bila vojska. Griša je pričel zehati. Bil je truden in zaspan.
"Truden, tovariš?" je vprašala Babka. "Naspi se, kajti dolga je pot, predno pridemo domov."
"Kak dekliški glas!" se je tiho čudil Griša. "In nje oči! ženska ali ne: prav ima. čemu ne bi počival par dni pri njih." Griša se je oblekel, zavil se v plašč ter položil glavo na svojo culo, kakor bi bil storil tudi, da je bil sam. • Kolja se je nasmeh-ljal, sposodil se od Griše plahto ter legel poleg njega. Babka pa je počenila ob ognju ter položila nanj še nekaj vej, tako da je vz-nova vzplamptel. Od časa do časa je gledala speča možaka v obraz.
(Dalje prihodnjič.)
ETHYL GASOLIN KUPCEM
Ako želite hitrejši pogon, ako želite hitrejši začetek in da bo motor tiho deloval, napolnite svoj tank z novim zelenim ETHYL GAZOLENE
Se dobi v vsaki Pennzoil postaji
THE COLUMBIA REFINING COMPANY
Nastal je večer. Griša je pozorno gledal, kje bi videl kako sovo, ki so se čedalje bolj oglašale. Rad bi bil videl to nočno pošast. Ljubil je živali, a še posebno sedaj, ko jim je bil tako blizu. Dokler ne bo začul rjovenja lačnih volkov, o katerih je cul v svoji mladosti toliko, da so se mu lasje ježili, dokler se ne sreča z mogočnim medvedom, ali mrjascem, g*a je življenje živali v gozdu zanimalo, kakor zanima dobrega lovca. Griša pa ni čutil v sebi nagona, da ubija, kakor to čutijo običajni lovci, ker odkar ga je carjeva suknja spremenila v lovca na ljudi, se mu je vsakršno ubijanje pristudilo. Sedaj, ko se mu je posrečilo ubežati Nemcem — po svojem vstajenju, kakor je on beg imenoval -— je njegovo srce prekipevalo dobrotljivosti in blage volje, ta-, ko da ne bi bil ubil —- izvzemši zajcev, ki jih je potreboval, da se prehrani — nobenega živega bitja. Ni se pa mogel otresti neke plahosti, ko je tako sedel sam ob svojem ognju — in kaj bi šele bilo, da ni imel ognja! Ogenj pa je preplašil vse, kar bi bil drugače tako rad videl: vitke srne, podlasice, divje mačke, tihe sove.
Kmalu je začela postajati svetloba v gozdu temno modrikasta, čas, da se zakloni v kaverno, katero si je izbral za to noč. V svoje veliko presenečenje je ugledal kakih dvajset sežnjev od sebe v snegu, žival, ki je strmela vanj. Griša ni še nikdar, čul o risih. Takoj pa je uvidel, da ni žival pes. Najbrže je, tako si
je mislil, kaka sestradana divja mačka, ki čaka kosti, ki bodo njemu ostale od zajca. Zavil je proti njej ter po mačje zamijav-kal in jo skušal privabiti. "Dal ti bom čreva in jetra nocoj, ma-če." Griša je strmel v zverino in končno si je mislil, da je čisto podobna njemu, Griši! "Pridi, bratec, pridi! Pogrej se pri ognju!" Glasno se je Griša za-krohotal. In kateri ris bi bil vzdržal krohot človeka? Naša risihja se je spustila preplašena v beg. Ne bi bila kos tej grmeči zverini, z njenimi svetlimi zobmi — malo kasneje je preplašena izginila v grmičevju. , Tu šele se je pomirila strahu pred človeškim smehom, ki ga je to pot čula prvič. Za to noč je imela še dovolj mleka, da napolni že-lodčke svojih mladičev. Daleč na lov pa ne bo mogla, dokler je ta čudna prikazen v bližini. Na srečo ni nadlegovala v zadnjem času podgan, ki so se bile tu za i-edile. Baš jih je par prav mastnih križalo njeno pot. Izza s snegom pokritega griča je odseval odsev Grišinega ognja.
še nikdar ni bil zakuril Griša takega ognja. Ob njem je bilo tako gorko, da si je lahko sezul čevlje in si slekel hlače, da počaka dokler ne bo skuhana večerja: zajčeva omaka s kruhom. Medtem je čistil iz svoje srajce uši, posebno izmed gub za vratom in v rokavih, kjer so goma-zele kakor čebele v panju. Zadrgnil si je ramena in prsa s snegom in prijetno mu je bilo, ko je prijetna gorkota obsevala nago telo. Kljub zimi, ki jo je
prestradal v taborišču, je ime še mogočno mišičevje. In kako veličastno je bilo, sedeti tu sredi gozda, tako sam!
Ni pa bil sam v gozdu. Vsaj tako sta vedela dva možaka, ki sta stala ob veliki smreki ter sledila njegovim stopinjam. Prvi je slonel na pešački puški, drugi pa je imel preko ramena karabinko najnovejšega izdelka.
Prvi je spregovoril: "Ta ni Nemec! čemu bo le prespal tu?"
"Nor mora biti," je odvrnil njegov tovariš.
"Lahko bi mu poslala krogi j o skozi glavo," je odvrnil Kolja premišljeno. "Vendar pa mislim, da ne bova. Eden naših je — pes bi to lahko izvohal s svojim repom."
In zopet je manjši mož, ki je bil pokrit z nemško častniško kapo, uprl svoje oči v Grišo. "Bo-diva previdna," je dejal. "Morebiti je kak vohun, ki so ga poslali iz Cholna."
Kolja je pogledal začudeno v oči svojega vitkega tovariša. "Misliš, da so nas izvohali, Babka?"
Mož, kateri se je" imenoval Babka, je zmajal z glavo. Menil je, da pač ne obstoja taka nevarnost in je tudi tako povedal v globokem ženskem altu. Da je mislil nasprotno ne bi bil zbil Kolji puško, ko je ta nameril na človeka ob ognju. Hotel pa se je prepričati. Povedal je svojemu tovarišu, da- postaneta še nekaj časa v bližini, ker sta bila že itak pozna, a o polnoči ko bc vzšel mesec, bosta tudi našla lažje pot domov. Morebiti bosta moža pri ognju lahko vzela potem s seboj — ali pa podedovala po njem, kar je posedoval.
Kljub temu, da ne bi bil mogel Griša vsled slepečega in prasketaj očega ognja videti niti kake bližajoče se havbice, sta oba možaka previdno šla v gozd ter se mu bližala v zaklonu dreves, v velikem loku. Griša je končal svoj obed: oblizal se je okoli ust ter celo polizal še žlico. Nato je izvlekel izmed žerjavice sta-
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGVST 19TH, 1932
ro konzervno škatljo, v kateri je stopil sneg. S to vodo in s pomočjo smrekovega igličevja je lepo pomil kožico, da si potem v njej skuha še čaja. Nato je zamahnil krepko s posodo ter plju-sknil vodo proti gozdu. .
"Prokleto," je nekdo zavpil ruski, "na lep način sprejemaš prijatelja!" — Proti ognju je stopil Kolja.
Trenutek je Griša obstal osupel, srce mu je divje bilo. Zajet! Oba prišleca sta bila oborožena, a on je bil nag od pasu gori, bodalo pa je bil spravil za svojim hrbtom.
"Kaj prostora za naju?" je vprašal Kolja, kateremu je ugajal učinek, ki ga je imel njegov nenaden prihod. "Na poti sam, kakor midva, v viharni noči? Bodi dober in nama dovoli po-žirek čaja, da se nekoliko pogre-jeva pri tvojem lepem oknju."
Griša se je udaril s pestjo ob čelo. Kak osel je bil! Takšen ogenj mora vendar privabiti vsako živo bitje, ki ima le dvoje oči v glavi. Skomignil je z rameni, pobesil roke ter ju povabil, naj prisedeta. Oni drugi je kaj čudno izgledal: mlad golo-bradec s finim kavalerijskim plaščem preko ramen in častniško kapo na glavi — kar mu ni kar nič prav pristojalo.
Tako sedaj je imel Griša goste. Nista bila Nemca. O tem se je takoj prepričal. Nekaj časa so vsi trije molče sedeli ter gledali v kepe snega, ki so se v ponvi tajale.
"Dečka," je pričel Griša. "Resnica je vedno prva stvar. Vidva nista nemška vohuna, kaj? Ne bosta me spravila nazaj med po-gubljence, ki so zaprti za prokleto bodečo žico? Vidva imata puške, a jaz imam le gole pesti, vendar, predno bosta pila moj čaj in sedela ob moji strani kot moja gosta, mi povejta, kako stoje stvari, kajti jaz sem jim zbežal, Bog mi je za pričo, da govo' rim resnico, in na pota sem domov, k Marfi Ivanovni, moji ženici. Sit sem zadnjih let in, ako
ARNOLD ZWEIG:
Slučaj narednika Griše
Sla "Ameriško Domovino" prestavil M. TJ.
Slovenski groceristi in mesarji v Collinwoodu